Gammanorm 165 mg/ml raztopina za injiciranje

Indikacije za subkutano dajanje (s.c. Ig)

Nadomestna terapija za odrasle, otroke in mladostnike (0-18 let) pri:

• sindromih primarne imunske pomanjkljivosti, kot so: zmanjšano nastajanje protiteles (glejte poglavje 4.4),

• hipogamaglobulinemija in ponavljajoče se bakterijske okužbe pri bolnikih s kronično limfocitno levkemijo (CLL, chronic lymphocytic leukaemia), pri katerih profilaksa z antibiotiki ni uspela ali je kontraindicirana,

• hipogamaglobulinemija in ponavljajoče se bakterijske okužbe pri bolnikih z multiplim mielomom (MM),

• hipogamaglobulinemija pri bolnikih pred alogensko hematopoetsko presaditvijo matičnih celic (HSCT) in po njej.

Nadomestno terapijo mora začeti in nadzorovati zdravnik, ki ima izkušnje z zdravljenjem imunske pomanjkljivosti.

Odmerjanje

Odmerek in režim odmerjanja sta odvisna od indikacije.

Nadomestno zdravljenje

Zdravilo se daje po subkutani poti.

Odmerek zdravila pri nadomestni terapiji je treba prilagoditi vsakemu posameznemu bolniku v odvisnosti od farmakokinetičnega in kliničnega odziva. Kot smernice predlagamo naslednje režime odmerjanja.

Režim odmerjanja mora zagotoviti najnižjo raven IgG (izmerjeno pred naslednjo infuzijo) vsaj 5 do 6 g/l s ciljem, da je znotraj referenčnega intervala za IgG v serumu glede na starost. Morda bo potreben začetni odmerek 0,2–0,5 g/kg. Morda ga bo treba razdeliti čez več dni, z največjim dnevnim odmerkom 0,1 do 0,15 g/kg.

Ko se doseže stanje ravnovesja IgG, se v rednih časovnih obdobjih (približno enkrat na teden) aplicirajo vzdrževalni odmerki, pri čemer naj bi bil skupni mesečni odmerek 0,4–0,8 g/kg.

Vsak posamični odmerek bo morda treba injicirati na drugo anatomsko mesto.

Najnižje vrednosti je treba meriti in ocenjevati v povezavi z incidenco okužb. Za znižanje stopnje okužb bo morda treba odmerek povečati in ciljati na višje najnižje vrednosti.

Pediatrična populacija

Odmerjanje pri otrocih in mladostnikih (0-18 let) se ne razlikuje od tistega pri odraslih, saj je za vsako indikacijo odmerjanje navedeno glede na telesno maso in prilagojeno kliničnemu izidu pri indikaciji za nadomestno zdravljenje.

Način uporabe

Za subkutano uporabo

Subkutano infuzijo za zdravljenje doma mora začeti in spremljati zdravnik, ki ima izkušnje z vodenjem bolnikov za zdravljenje doma. Bolnik se mora naučiti uporabe infuzijske črpalke, tehnik infuzije, vodenja dnevnika zdravljenja in prepoznavanja in ukrepanja v primeru hudih neželenih učinkov.

Za subkutano infundiranje s črpalko

Zdravilo Gammanorm se lahko injicira na mesta, kot so trebuh, stegno, nadlaket in stranski del kolka. Priporočljivo je uporabiti začetno hitrost dajanja 15 ml/uro/mesto. Če bolnik to dobro prenaša (glejte poglavje 4.4), se lahko za nadaljnje infuzije hitrost pretoka postopoma poveča na 1-2 ml/uro/mesto do 25 ml na uro na mesto, kot bolnik prenaša. Največja uporabljena hitrost dajanja je lahko 100 ml/uro za vsa mesta kombinirano. Sočasno je možno uporabiti več kot en pripomoček za infundiranje. Odmerki za odrasle, večji kot 30 ml, se lahko razdelijo glede na željo bolnika. Največja količina za infundiranje na mesto injiciranja

naj ne preseže 25 ml pred 10. infundiranjem. Po 10. infundiranju se lahko največja količina za infundiranje na mesto injiciranja postopoma povečuje do 35 ml, če bolnik to prenaša.

Količina infundiranega zdravila se za posamična mesta razlikuje.

Pri dojenčkih in otrocih je možno mesto infundiranja spremeniti za vsakih 5-15 ml. Za število mest infundiranja ni omejitev.

Za subkutano infundiranje z injekcijsko brizgo

Zdravilo Gammanorm se lahko daje z injekcijsko brizgo na eno mesto infundiranja. Predlagana največja hitrost infundiranja se nastavi na približno 1-2 ml/minuto.

Tedenski odmerek je možno razdeliti na tri dele, ki se dajejo vsak drugi dan. Pri odraslih naj največja količina za infundiranje na mesto injiciranja ne preseže 25 ml zdravila Gammanorm. Pri otrocih naj največja količina za infundiranje na mesto injiciranja ne preseže 5-15 ml zdravila Gammanorm.

Morda bo treba dnevni odmerek dati na več kot eno mesto injiciranja.

Največja hitrost dajanja je lahko 120 ml/uro za vsa mesta skupaj, če jo bolnik prenaša.

Za intramuskularno uporabo.

Intramuskularno injekcijo mora aplicirati zdravnik ali medicinska sestra.

Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1. (glejte poglavje 4.4).

Zdravilo Gammanorm se ne sme aplicirati intravaskularno.

Prav tako se ga ne sme aplicirati intramuskularno v primeru hude trombocitopenije in drugih motenj hemostaze.

Sledljivost

Z namenom izboljšanja sledljivosti bioloških zdravil je treba jasno zabeležiti ime in številko serije uporabljenega zdravila.

Če zdravilo Gammanorm nenamerno aplicirate v krvno žilo, lahko nastopi šok.

Strogo morate upoštevati priporočljivo hitrost infundiranja, ki je navedena v poglavju 4.2 Odmerjanje in način uporabe.

Med infuzijo je treba bolnike skrbno spremljati in natančno opazovati, ali so se morda pojavili kakšni simptomi.

Določeni neželeni učinki se pogosteje pojavijo pri bolnikih, ki prvič prejmejo humani

polispecifični imunoglobulin ali, v redkih primerih, pri menjavi zdravil, ki vsebujejo humani polispecifični imunoglobulin, pa tudi če je od prejšnje infuzije poteklo dlje časa.

Potencialnim zapletom se lahko pogosto izognete tako:

• zdravilo prvič injicirajte počasi (glejte 4.2);

• da ves čas infuzije zagotovite skrbno spremljanje, ali so se pri bolnikih pojavili kakšni simptomi. Še zlasti je treba med prvo infuzijo in še uro po prvi infuziji spremljati

bolnike, ki še niso bili zdravljeni s humanim polispecifičnim imunoglobulinom, bolnike, ki so prej uporabljali zdravila z imunoglobulinom, ali kadar je od predhodne

infuzije minilo že daljše časovno obdobje, in opazovati, ali so se morda pojavili kakšni neželeni znaki.

Vse druge bolnike pa morate opazovati še najmanj 20 minut po apliciranju zdravila.

V primeru neželenega učinka je treba hitrost apliciranja zmanjšati ali infundiranje ustaviti. Potrebno zdravljenje je odvisno od narave in resnosti neželenega učinka.

V primeru šoka upoštevajte veljavne medicinske standarde za zdravljenje šoka. Preobčutljivost

Prave alergijske reakcije so redke. Pojavijo se lahko zlasti pri bolnikih s protitelesi anti-IgA; te bolnike je treba zdraviti previdno. Bolnike s protitelesi anti-IgA, pri katerih je zdravljenje s subkutanim IgG edina možnost, je treba z zdravilom Gammanorm zdraviti le pod skrbnim

zdravniškim nadzorom.

Humani polispecifični imunoglobulin lahko redko povzroči padec krvnega tlaka z

anafilaktično reakcijo, tudi pri bolnikih, ki so pred tem dobro prenašali zdravljenje s humanim polispecifičnim imunoglobulinom.

Tromboembolizem

Arterijski in venski tromboembolični dogodki, vključno z miokardnim infarktom, kapjo, globoko vensko trombozo in pljučno embolijo, so povezani z uporabo imunoglobulinov. Pred uporabo imunoglobulinov morajo biti bolniki dovolj hidrirani.

Potrebna je previdnost pri bolnikih s predhodnimi dejavniki tveganja za tromboembolične dogodke (npr. višja starost, hipertenzija, sladkorna bolezen in zgodovina kardiovaskularnih bolezni ali trombotičnih epizod, bolniki s pridobljenimi ali podedovanimi trombofilnimi

motnjami, bolniki z daljšimi obdobji imobilizacije, hudo hipovolemični bolniki, bolniki z boleznimi, ki povečujejo viskoznost krvi).

Bolniki morajo biti obveščeni o prvih simptomih tromboemboličnih dogodkov, vključno z

oteženim dihanjem, bolečinami in otekanjem udov, žariščnimi nevrološkimi primanjkljaji in bolečinami v prsih, pojasniti pa jim je treba tudi, da morajo obvestiti svojega zdravnika takoj po nastopu simptomov.

Sindrom aseptičnega meningitisa (AMS)

V povezavi s subkutanim zdravljenjem z imunoglobulinom so poročali o pojavu sindroma aseptičnega meningitisa; simptomi običajno nastopijo v nekaj urah do 2 dni po zdravljenju. Po več dneh po prekinitvi zdravljenja z imunoglobulinom, pride do remisije AMS brez posledic.

Bolnike je treba obvestiti o prvih simptomih, ki vključujejo hud glavobol, togost vratu, zaspanost, zvišano telesno temperaturo, fotofobijo, navzeo in bruhanje.

Pomembne informacije o nekaterih sestavinah zdravila Gammanorm

Za vialo s 6 ml:

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na vialo, kar v bistvu pomeni 'brez natrija'.

Za viale z 10 ml, 12 ml, 20 ml, 24 ml in 48 ml: To zdravilo vsebuje

25 mg (1,1 mmol) natrija na vialo z 10 ml, 30 mg (1,30 mmol) natrija na vialo z 12 ml, 50 mg (2,17 mmol) natrija na vialo z 20 ml, 60 mg (2,61 mmol) natrija na vialo s 24 ml, 120 mg (5,22 mmol) natrija na vialo z 48 ml.

kar je enako 1,25 %, 1,5 %, 2,5 %, 3,0 % oz. 6,0 % največjega dnevnega vnosa natrija s hrano za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO in znaša 2 g.

Vpliv na serološke preiskave

Po injiciranju imunoglobulina lahko začasni porast različnih pasivno prenesenih protiteles v krvi bolnika povzroči lažno pozitivne rezultate seroloških preiskav.

Pasivno prenašanje protiteles proti antigenom eritrocitov, npr. A, B in D, lahko izzove motnje pri nekaterih seroloških preiskavah za protitelesa proti eritrocitom, na primer na direktni antiglobulinski test (DAT, direktni Coombov test).

Prenosljivi povzročitelji bolezni

Med ustaljene ukrepe za preprečevanje prenosa okužb zaradi uporabe zdravil, izdelanih iz človeške krvi ali plazme, sodijo selekcija darovalcev, presejalno testiranje posameznih enot darovane krvi in plazme ter zbrane plazme na specifične označevalce okužbe in uporaba

učinkovitih postopkov za inaktivacijo oz. odstranjevanje virusov v proizvodnem procesu. Kljub tem ukrepom ni mogoče povsem izključiti možnosti prenosa povzročiteljev okužbe pri apliciranju zdravil, pripravljenih iz človeške krvi ali plazme. To velja tudi za neznane ali na novo odkrite viruse in druge patogene.

Navedeni ukrepi štejejo za učinkovite proti virusom z ovojnico, kot so virus človeške imunske pomanjkljivosti (HIV), virus hepatitisa B (HBV) in virus hepatitisa C (HCV).

Navedeni ukrepi so lahko omejene vrednosti proti virusom brez ovojnice, kot sta HAV in parvovirus B19.

Klinične izkušnje glede odsotnosti prenosa virusa hepatitisa A ali parvovirusa B19 z imunoglobulini so spodbudne in predpostavljajo tudi, da vsebnost protiteles pomembno prispeva k virusni varnosti.

Vsakokrat, ko damo bolniku zdravilo Gammanorm moramo zabeležiti ime in serijo, da se ohrani povezava med bolnikom in serijo zdravila.

Zdravilo Gammanorm ne ščiti pred hepatitisom A. Pediatrična populacija

Navedena opozorila in previdnostni ukrepi veljajo tako za odrasle kot za otroke.

Živa oslabljena virusna cepiva

Dajanje imunoglobulinov lahko oslabi učinkovitost živih oslabljenih virusnih cepiv, kot so cepiva proti ošpicam, rdečkam, mumpsu in noricam, in sicer za čas od najmanj šestih tednov do treh mesecev. Po dajanju tega zdravila morajo preteči trije meseci, preden lahko bolnika cepite z živimi oslabljenimi virusnimi cepivi. V primeru ošpic lahko tak učinek traja do enega leta. Pri bolnikih, ki so prejeli cepivo proti ošpicam, morate zato preveriti vrednosti protiteles.

Pediatrična populacija

Pri pediatrični populaciji niso bili opaženi posebni ali dodatni medsebojni vplivi.

Nosečnost

Varnost tega zdravila za uporabo v času nosečnosti pri človeku ni bila ugotovljena s

kontroliranimi kliničnimi preskušanji, zato smete dajati zdravilo Gammanorm nosečim ženskam in doječim materam le zelo previdno. Dokazano je bilo, da zdravila z imunoglobulinom prehajajo skozi posteljico, in sicer do tega pojava izraziteje prihaja v tretjem trimesečju. Klinične izkušnje z imunoglobulini kažejo, da ni pričakovati nikakršnih škodljivih učinkov na potek nosečnosti ter na plod ali novorojenčka.

Dojenje

Imunoglobulini se izločajo v mleko in lahko pomagajo pri zaščiti novorojenčkov pred patogeni s točko vstopa skozi sluznico.

Plodnost

Klinične izkušnje z imunoglobulini priporočajo, da ni pričakovati škodljivih vplivov na plodnost.

Na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji lahko vplivajo neželeni učinki, povezani z zdravilom Gammanorm. Bolniki, ki imajo med zdravljenjem neželene učinke, naj počakajo, da minejo, preden spet vozijo ali upravljajo stroje.

Povzetek varnostnega profila

Občasno se lahko pojavijo neželeni učinki , kot so mrzlica, glavobol, omotica, povišana telesna temperatura, bruhanje, alergijske reakcije, navzea, artralgija, nizek krvni tlak ter zmerna bolečina v ledvenem delu hrbta. V redkih primerih lahko humani polispecifični imunoglobulini povzročijo nenaden padec krvnega tlaka, v posameznih primerih pa

anafilaktični šok, četudi bolnik pri predhodni uporabi ni kazal znakov preobčutljivosti.

Pogosto se lahko pojavijo lokalne reakcije na mestu infundiranja: oteklina, občutljivost, rdečina, otrdlina, lokalna vročina, srbečica, modrice in izpuščaj.

Preglednica neželenih učinkov:

Spodnja preglednica prikazuje pregled neželenih učinkov, opaženih v kliničnih študijah,

študijah varnosti v obdobju trženja zdravila in v virih iz obdobja trženja, kategoriziranih po MedDRA glede na organske sisteme (SOC – system organ class), raven priporočenih izrazov in pogostnost.

Pogostnosti so bile ocenjene glede na naslednji dogovor:

zelo pogosti (≥ 1/10); pogosti (≥ 1/100 do < 1/10); občasni (≥ 1/1000 do < 1/100); redki (≥ 1/10.000 do < 1/1000); zelo redki (< 1/10.000), neznana (ni mogoče oceniti iz

razpoložljivih podatkov).

Za neželene učinke iz obdobja trženja je pogostnost kategorizirana kot neznana.

#Glejte tudi poglavje 4.4 * Izraz na najnižji ravni (LLT) po MedDRA

Za informacije o varnosti glede prenosljivih povzročiteljev bolezni glejte poglavje 4.4. Pediatrična populacija

Pogostnost, vrsta in resnost neželenih učinkov pri otrocih so enaki kot pri odraslih.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila.

Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Posledice prevelikega odmerjanja niso znane.