Medrol 4 mg tablete

Glukokortikoide je treba obravnavati kot simptomatsko terapijo, razen pri nekaterih endokrinih boleznih, kjer se uporabljajo kot substitucijsko zdravljenje.

Zdravilo Medrol je indicirano pri naslednjih boleznih:

NEENDOKRINE BOLEZNI

1. Revmatične bolezni

   Kot dodatna terapija za kratkotrajno uporabo (za premostitev akutnih epizod ali poslabšanj) pri:

   • psoriatičnem artritisu

   • revmatoidnem artritisu, vključno s kroničnim juvenilnim idiopatičnim artritisom (v nekaterih

     primerih utegne biti potrebno vzdrževalno zdravljenje z majhnimi odmerki)

   • ankilozirajočem spondilitisu

   • akutnem uričnem artritisu

2. Sistemske vezivno tkivne bolezni

   Med poslabšanjem ali kot vzdrževalno zdravljenje:

   • sistemskega lupusa eritematozusa

   • polimiozitisa, dermatomiozitisa

   • revmatične polimialgije

   • gigantocelularnega arteriitisa

   • akutnega revmatičnega karditisa

3. Dermatološke bolezni

   • pemfigus

   • bulozni herpetiformni dermatitis

   • hud multiformni eritem (Stevens-Johnsonov sindrom)

   • eksfoliativni dermatitis

   • fungoidni granulom

   • huda psoriaza

   • hud seboroični dermatitis

4. Alergijske bolezni

   Obvladovanje težkih ali nevarnih alergijskih stanj, ki jih ni mogoče umiriti z ustrezno uporabo konvencionalnih zdravil, pri:

   • sezonskem ali celoletnem alergijskem rinitisu

   • serumski bolezni

   • bronhialni astmi

   • preobčutljivostnih reakcijah na zdravila

   • kontaktnem dermatitisu

   • atopičnem dermatitisu

5. Očesne bolezni

   Težke akutne in kronične alergijske in vnetne bolezni oči ter njihovih adneksov, npr.:

   • alergijski ulkusi na robu roženice

   • oftalmični herpes zoster

   • vnetje sprednjega segmenta

   • difuzen posteriorni uveitis in horoiditis

   • simpatična oftalmija

   • alergijski konjunktivitis

   • keratitis

   • horioretinitis

   • nevritis vidnega živca

   • iritis in iridociklitis

6. Bolezni dihal

   • simptomatska pljučna sarkoidoza

   • Loefflerjev sindrom, ki ga ni mogoče obvladati drugače

   • berilioza

   • fulminantna ali diseminirana pljučna tuberkuloza, če je sočasno uporabljena ustrezna

     protituberkulozna terapija

   • aspiracijska pljučnica

7. Hematološke bolezni

   • idiopatična trombocitopenična purpura pri odraslih

   • sekundarna trombocitopenija pri odraslih

   • pridobljena (avtoimunska) hemolitična anemija

   • čista aplastična anemija

   • prirojena diseritropoetična anemija

8. Neoplastične bolezni

   Za paliativno zdravljenje:

   • levkemij in limfomov pri odraslih

   • akutne otroške levkemije

9. Stanja z edemi

   Za sprožitev diureze ali obvladanje proteinurije pri nefrotskem sindromu brez uremije, idiopatičnem

   ali zaradi sistemskega eritematoznega lupusa.

10. Bolezni prebavil

    Za premostitev kritičnih obdobij bolezni pri:

    • ulceroznem kolitisu

    • Crohnovi bolezni

11. Živčevje

    • akutna poslabšanja multiple skleroze

    • edem zaradi možganskega tumorja

12. Razno

    • tuberkulozni meningitis s subarahnoidnim blokom ali kadar obstaja nevarnost zanj;sočasno je treba uporabljati ustrezno protituberkulozno terapijo

    • trihineloza z nevrološko prizadetostjo ali prizadetostjo miokarda

13. Presaditve organov

    ENDOKRINE BOLEZNI

    • primarna ali sekundarna insuficienca skorje nadledvičnih žlez

      (Prva izbira sta hidrokortizon ali kortizon. Kjer je primerno, je mogoče uporabiti sintetične analoge, skupaj z mineralokortikoidi; dodajanje mineralokortikoidov je posebej pomembno pri dojenčkih.)

    • prirojena adrenalna hiperplazija

    • negnojni tiroiditis

    • hiperkalciemija pri rakavih boleznih

Začetni odmerek je lahko od 4 do 48 mg metilprednizolona na dan, odvisno od bolezni. V blažjih primerih praviloma zadoščajo manjši odmerki, pri nekaterih bolnikih pa so lahko potrebni začetni odmerki tudi večji. Bolezni, pri katerih utegne biti indicirano zdravljenje z velikimi odmerki, so med drugim multipla skleroza (200 mg/dan), možganski edem (200 do 1000 mg/dan) in presaditev organa (do 7 mg/kg/dan). Če v primernem času ni zadostnega kliničnega odziva, je treba zdravilo Medrol opustiti in bolniku uvesti drugo primerno zdravljenje. Kadar moramo zdravilo po dolgotrajnem zdravljenju opustiti, naj bo opuščanje postopno in ne nenadno. Ko se pojavi ustrezen učinek, vzdrževalni odmerek določimo tako, da začetni odmerek postopoma in v ustreznih časovnih presledkih zmanjšujemo, dokler ni dosežen najmanjši odmerek, ki je klinično učinkovit. Zavedati se moramo, da je treba odmerjanje zdravila prilagajati.

Odmerjanje moramo prilagoditi pri:

• spremembi kliničnega stanja zaradi remisije ali poslabšanja bolezenskega dogajanja

• bolnikovi individualni odzivnosti na zdravilo

• bolnikovi izpostavljenosti stresnim stanjem, ki niso neposredno povezana z zdravljeno boleznijo

V zadnjem primeru je pogosto potrebno povečanje odmerka zdravila Medrol skladno z bolnikovim stanjem. Poudariti je treba, da se potrebni odmerki razlikujejo in jih je treba prilagoditi posameznemu bolniku, njegovi bolezni in odzivu.

ZDRAVLJENJE VSAK DRUGI DAN
Zdravljenje vsak drugi dan je način odmerjanja, ko vzame bolnik vsako drugo jutro dvojni običajni dnevni odmerek kortikosteroida. Namen tega je zagotoviti bolniku, ki potrebuje dolgotrajno terapijo s farmakološkimi odmerki, koristne učinke kortikoidov in hkrati čim bolj zmanjšati določene neželene učinke, med drugim zavrtje hipofizno-adrenalne osi, Cushingoidne znake, simptome odtegnitve kortikoidov in zastoja rasti pri otrocih.

Metilprednizolon je kontraindiciran pri:

• preobčutljivosti na učinkovino ali katerokoli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

• bolnikih s sistemsko glivično okužbo.

Bolniki iz spodaj navedenih posebej ogroženih skupin morajo biti pod strogim zdravniškim nadzorom in naj zdravilo dobivajo čim krajši čas:

• Otroci: pri otrocih, ki dlje časa dobivajo vsakodnevne odmerke glukokortikoidov, lahko pride do zastoja rasti. Takšno shemo uporabljamo za najresnejše indikacije. Z zdravljenjem vsak drugi dan je ponavadi možno preprečiti neželene učinke ali jih omejiti na najmanjšo mero.

• Diabetiki: manifestacije latentne sladkorne bolezni ali povečana potreba po insulinu oz. peroralnih antidiabetikih.

• Hipertenzivni bolniki: poslabšanje arterijske hipertenzije.

• Bolniki s predhodnimi psihiatričnimi motnjami: glukokortikoidi lahko poslabšajo obstoječo čustveno nestabilnost ali psihotične motnje.

• Bolniki z očesnim herpesom simpleksom ali pasovcem z očesnimi simptomi: nevarnost perforacije roženice.

  Zapleti zdravljenja z glukokortikoidi so odvisni od velikosti odmerka in trajanja zdravljenja. V vsakem posameznem primeru je treba presoditi velikost odmerka, trajanje zdravljenja, njegovo tveganje in koristi ter način zdravljenja (dnevno ali intermitentno).

  Zdravljenje naj bo praviloma čim krajše. Med kroničnim zdravljenjem je potreben zdravniški nadzor (glejte poglavje 4.2). Za obvladovanje bolezni uporabimo najmanjši možni odmerek kortikosteroida; kadar odmerek zmanjšujemo, mora biti zmanjšanje postopno. Tudi prekinitev kroničnega zdravljenja mora potekati pod zdravniškim nadzorom (postopno opuščanje, ocena delovanja skorje nadledvičnih žlez). Najpomembnejši simptomi insuficience skorje nadledvičnih žlez so astenija, ortostatska hipotenzija in depresija.

  Pri bolnikih, ki se zdravijo s kortikosteroidi in so podvrženi dodatnemu stresu, je indicirano povečanje odmerka hitro delujočih kortikosteroidov pred stresnim obdobjem, med njim in po njem.

  Kortikosteroidi lahko prikrijejo nekatere znake okužbe, poslabšajo obstoječe okužbe, povečajo

  tveganje za reaktivacijo ali poslabšanje latentnih okužb, med njihovo uporabo se lahko pojavijo nove

  okužbe. Med uporabo kortikosteroidov se lahko pojavita zmanjšana odpornost in širjenje okužb.

  Bolnike spremljajte glede pojava okužbe in po potrebi razmislite o prekinitvi zdravljenja s kortikosteroidi ali zmanjšanju odmerka.

  Bolniki zdravljeni s kortikosteroidi, ne smejo biti cepljeni proti črnim kozam. Pri bolnikih zdravljenih s kortikosteroidi (zlasti v velikih odmerkih), se zaradi možne nevarnosti nevroloških zapletov in odsotnosti protitelesnega odziva ne sme opravljati drugih imunizacij.

  Pri aktivni tuberkulozi uporabljamo zdravilo Medrol pri fulminantni ali diseminirani tuberkulozi, kjer se kortikosteroid uporablja skupaj z ustreznimi protituberkuloznimi zdravili. Če kortikosteroide dajemo bolnikom z latentno tuberkulozo ali tuberkulinsko reaktivnostjo, je potrebno skrbno opazovanje, ker se bolezen lahko reaktivira. Med dolgotrajnim zdravljenjem s kortikosteroidi morajo ti bolniki dobivati kemoprofilakso.

  Ni enotnega mnenja o tem, ali kortikosteroidi povzročajo peptične razjede. Zdravljenje z

  glukokortikoidi lahko prikrije simptome peptične razjede, perforacija ali krvavitev se lahko pojavita brez občutne bolečine.

  Pri bolnikih, ki dobivajo velike odmerke glukokortikoidov, je zmanjšana odpornost, zato je povečana dovzetnost za glivične ter bakterijske in virusne okužbe.

  Insuficienci nadledvične žleze, povzročeni z glukokortikoidi, se lahko izognemo s postopnim

  zmanjševanjem odmerka. Vendar delna insuficienca lahko traja še več mesecev po končanem

  zdravljenju. Če v tem obdobju pride do kake stresne situacije, je treba obnoviti hormonsko zdravljenje.

  Ker je lahko moteno tudi izločanje mineralokortikoidov, je treba hkrati dodajati sol in/ali

  mineralokortikoid.

  Kortikosteroidi imajo večji učinek pri bolnikih s hipotiroidizmom in cirozo.

  Pri bolnikih s hipertiroidizmom in hipokalemijo, ki jo povzroča metilprednizolon, se lahko pojavi tirotoksična periodična paraliza (TPP). Na TPP je treba posumiti pri bolnikih, ki se zdravijo z metilprednizolonom ter imajo znake in simptome mišične šibkosti, predvsem pri bolnikih s

  hipertiroidizmom. Če obstaja sum na TPP, je treba nemudoma spremljati raven kalija v krvi in jo ustrezno uravnavati, da se zagotovi vzpostavitev normalne ravni kalija v krvi.

  Pri ulceroznem kolitisu kortikosteroide uporabljamo previdno v primeru grozeče perforacije, abscesa ali druge gnojne okužbe, pri divertikulitisu, svežih črevesnih anastomozah, aktivni ali latentni peptični razjedi, ledvični insuficienci, hipertenziji, osteoporozi ali miasteniji gravis.

  Po sistemski uporabi kortikosteroidov so poročali o feokromocitomski krizi, ki je lahko smrtna. Kortikosteroidi se smejo pri bolnikih s sumom na feokromocitom ali potrjenim feokromocitomom uporabljati samo po ustrezni oceni razmerja med tveganji in koristmi.

  Zdravljenje s kortikoidi je treba upoštevati pri vrednotenju rezultatov cele vrste bioloških testov in vrednosti (npr. kožnih testov, koncentracije ščitničnih hormonov).

  Sočasna uporaba peroralnih antikoagulantov in metilprednizolona lahko poveča tveganje za krvavitev. Obstajajo tudi poročila o zmanjšanih učinkih peroralnih antikoagulantov. Pri bolnikih, ki se zdravijo z antagonisti vitamina K, je priporočljivo pogostejše spremljanje protrombinskega časa (INR – international normalised ratio), zlasti med uvedbo zdravljenja z metilprednizolonom ali prilagajanjem njegovega odmerka (glejte poglavje 4.5).

  Motnje vida

  Pri sistemski in topični uporabi kortikosteroidov lahko poročajo o motnjah vida. Če se pri bolniku

  pojavijo simptomi, kot so zamegljen vid ali druge motnje vida, ga je potrebno upoštevati za napotitev k oftalmologu zaradi ovrednotenja možnih vzrokov, ki lahko vključujejo katarakto, glavkom ali redke bolezni, kot je centralna serozna horioretinopatija, o katerih so poročali po sistemski in topični uporabi kortikosteroidov.

  Žilne bolezni

  Pri uporabi kortikosteroidov so poročali o trombozi, vključno z vensko trombembolijo.

  Kortikosteroide je zato treba uporabljati previdno pri bolnikih, ki imajo trombembolične motnje ali so

  morda nagnjeni k njim.

  Učinki na jetra, žolčnik in žolčevode

  O boleznih jeter, žolčnika in žolčevodov so poročali redko, v večini primerov so bile te bolezni

  reverzibilne po prekinitvi zdravljenja. Bolnike je zato treba ustrezno spremljati.

  Pri sočasnem zdravljenju z zaviralci encimov CYP3A, vključno z zdravili, ki vsebujejo kobicistat, se pričakuje povečano tveganje za sistemske neželene učinke. Te kombinacije se je treba izogibati, razen kadar koristi odtehtajo povečano tveganje za sistemske neželene učinke kortikosteroidov. V tem primeru je treba bolnike natančno spremljati glede pojava sistemskih neželenih učinkov kortikosteroidov.

  Drugo

  Na podlagi izkušenj v obdobju trženja so pri bolnikih z malignimi boleznimi, vključno s

  hematološkimi malignimi boleznimi in čvrstimi tumorji, po uporabi sistemskih kortikosteroidov,

  samih ali v kombinaciji z drugimi kemoterapevtiki, poročali o sindromu tumorske lize (TLS – Tumor Lysis Syndrome). Bolnike z velikim tveganjem za TLS, kot so bolniki s tumorji z veliko hitrostjo

  proliferacije, velikim tumorskim bremenom in veliko občutljivostjo za citotoksične učinkovine, je

  treba skrbno spremljati in sprejeti ustrezne previdnostne ukrepe.

  Pomožne snovi

  Zdravilo Medrol vsebuje laktozo monohidrat. Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, laponsko obliko zmanjšane aktivnosti laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

  Zdravilo Medrol vsebuje saharozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za fruktozo, malabsorpcijo glukoze/galaktoze ali pomanjkanjem saharoza-izomaltaze ne smejo jemati tega zdravila.

ZAŽELENO MEDSEBOJNO DELOVANJE

Pri zdravljenju fulminantne ali diseminirane pljučne tuberkuloze in tuberkuloznega meningitisa s subarahnoidnim blokom ali če obstaja možnost za tak dogodek, metilprednizolon uporabljamo hkrati z ustrezno antituberkulozno medikamentozno terapijo.

NEŽELENO MEDSEBOJNO DELOVANJE

• Kombinacija glukokortikoidov in ulcerogenih zdravil (npr. salicilatov in nesteroidnih

  antirevmatikov) povečuje tveganje za gastrointestinalne zaplete.

• Kombinacija glukokortikoidov in tiazidnih diuretikov povečuje tveganje za glukozno

  intoleranco.

• Glukokortikoidi lahko pri diabetikih povečajo potrebo po insulinu ali peroralnih antidiabetikih.

• Bolniki, zdravljeni s kortikosteroidi, ne smejo biti cepljeni proti črnim kozam. Pri bolnikih, zdravljenih s kortikosteroidi (zlasti v velikih odmerkih), se zaradi možne nevarnosti nevroloških zapletov in odsotnosti protitelesnega odziva ne sme opravljati drugih imunizacij.

• Pri hipoprotrombinemiji je potrebna previdnost pri kombinaciji acetilsalicilne kisline in kortikosteroidov.

• Peroralni antikoagulanti (antagonisti vitamina K in zdravila, ki niso antagonisti vitamina K):

učinek sočasne uporabe metilprednizolona in peroralnih antikoagulantov se lahko spreminja. Pri

sočasnem dajanju s kortikosteroidi so poročali o povečanih in zmanjšanih učinkih teh

antikoagulantov. Za doseganje želenih antikoagulantnih učinkov je zato treba spremljati

koagulacijske indekse.

Nosečnost

Ustreznih reprodukcijskih raziskav glukokortikoidov pri ljudeh ni bilo (glejte poglavje 5.3). Zato je treba pred uporabo teh zdravil pri nosečnicah, doječih materah in ženskah v rodni dobi pretehtati možne koristi in nevarnosti za mater, zarodek in plod. Glukokortikoide med nosečnostjo uporabljamo le, če je res potrebno. Če kronično zdravljenje s kortikosteroidi med nosečnostjo prekinemo (tako kot pri drugih kroničnih zdravljenjih), to naredimo postopoma (glejte tudi poglavje 4.2).

V nekaterih primerih (npr. substitucijsko zdravljenje insuficience skorje nadledvičnih žlez) pa moramo zdravljenje nadaljevati ali celo povečati odmerek. Kortikosteroidi zlahka prehajajo skozi placento.

Novorojenčke, katerih matere so med nosečnostjo dobivale večje odmerke glukokortikoidov, je treba

skrbno opazovati in iskati morebitne znake adrenalne insuficience.

Ni znano, če kortikosteroidi vplivajo na porod.

Dojenje

Kortikosteroidi se izločajo v materino mleko. Plodnost

Ni podatkov o vplivu zdravila na plodnost pri ljudeh.

Pri uporabi zdravila Medrol se lahko pojavijo motnje vida, ki so sicer redek neželen učinek, vendar

velja previdnost pri bolnikih, ki upravljajo vozila ali stroje.

Pojavijo se lahko sistemski neželeni učinki. Med kratkotrajnim zdravljenjem so redki, vendar moramo biti nanje vseeno zelo pozorni. To velja za spremljanje zdravljenja z vsemi kortikoidi, ne samo s posameznimi pripravki.

Možni neželeni učinki glukokortikoidov, kakršen je metilprednizolon, so:

Infekcijske in parazitske bolezni

• oportunistične okužbe

  Bolezni imunskega sistema

• prikritje okužbe

• aktiviranje latentnih okužb

• preobčutljivostne reakcije, vključno z anafilakso

  Bolezni krvi in limfatičnega sistema

• levkocitoza

  Bolezni endokrinega sistema

• razvoj Cushingoidnega sindroma

• zavrtje osi hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza

  Presnovne in prehranske motnje

• povprečni in veliki odmerki hidrokortizona ali kortizona lahko povzročijo mineralokortikoidne učinke. Ti učinki so pri sintetičnih pripravkih manj verjetni, razen če jih uporabljamo v velikih odmerkih. Včasih je potrebna omejitev soli v prehrani in dodajanje kalija.

• zastajanje natrija

• zastajanje tekočine

• hipokaliemična alkaloza

• manifestacija latentne sladkorne bolezni

• povečana potreba po insulinu oz. peroralnih antidiabetikih pri sladkornih bolnikih

• epiduralna lipomatoza

  P

  sihiatrične motnje

• evforija, nespečnost, nihanja razpoloženja, osebnostne spremembe in hude depresije do

  jasnih psihotičnih manifestacij

  Bolezni živčevja

• zvišan intrakranialni tlak

• cerebralni pseudotumor

• konvulzije

  Očesne bolezni

• dolgotrajna uporaba kortikosteroidov lahko povzroči posteriorno subkapsulno katarakto,

  glavkom z možno okvaro vidnega živca in poveča možnost sekundarnih glivičnih ali virusnih okužb očesa

• pri bolnikih z očesnim herpesom simpleksom moramo kortikosteroide uporabljati previdno, ker obstaja možnost perforacije roženice

• eksoftalmus

• zamegljen vid (glejte tudi poglavje 4.4)

• horioretinopatija

  Ušesne bolezni, vključno z motnjami labirinta

• vrtoglavica

  Srčne bolezni

• kongestivno srčno popuščanje pri rizičnih bolnikih

• pri velikih odmerkih se lahko pojavi tahikardija

  Žilne bolezni

• hipertenzija

• trombotični dogodki

• zardevanje

  Bolezni prebavil

• peptična razjeda z možno perforacijo in krvavitvijo

• želodčna krvavitev

• pankreatitis

• ezofagitis

• perforacija črevesja

  Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov

• zvečane vrednosti jetrnih encimov

  Bolezni kože in podkožja

• petehije

• ekhimoze

• tanka, krhka koža

• angioedem

• panikulitis^a,b

  Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva

• steroidna miopatija

• mišična šibkost

• osteoporoza: osteoporoza je pogost, a redkeje diagnosticiran neželeni učinek dolgotrajne

  uporabe velikih odmerkov glukokortikoidov

• aseptična nekroza

• patološki zlomi

• zastoj rasti pri otrocih

  Motnje reprodukcije in dojk

• motnje menstruacijskega ciklusa

• amenoreja

  Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije

• slabše celjenje ran

  Preiskave

• zmanjšana toleranca za ogljikove hidrate

• zvišan očesni tlak

• povečano izločanje kalcija

• zavre lahko reakcije na kožne teste

• negativna bilanca dušika zaradi katabolizma beljakovin

• izgubljanje kalija

• zavrtje hipofizno-adrenalne osi

  Poškodbe in zastrupitve

• kompresijski zlomi vretenc

• ruptura kit/tetiv, posebno Ahilove kite/tetive

a neznana pogostnost - pogostnosti iz razpoložljivih podatkov ni mogoče oceniti

b Poročali so o nekaj primerih panikulitisa po zmanjšanju odmerka ali prekinitvi zdravljenja, posebno dolgotrajnega zdravljenja z velikimi odmerki. Panikulitis je pogostejši pri pediatričnih bolnikih kot pri odraslih in večina primerov izzveni spontano.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o kateremkoli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si.

Kliničnega sindroma akutnega prevelikega odmerjanja metilprednizolona ne poznamo.

Kronično preveliko odmerjanje povzroči značilne Cushingove simptome. Metilprednizolon je možno

dializirati.