PRAZINE 100 mg obložene tablete

• akuten psihomotorični nemir pri shizofreniji, deliriju tremensu, akutni alkoholni halucinozi in odtegnitvenem sindromu,

• vznemirjenost, napetost, tesnoba in bolečine pri bolnikih s kroničnimi boleznimi in pri takih brez organskih sprememb, slabost, bruhanje in kolcanje, ki so posledica uremije, uporabe antineoplastikov in obsevanja,

• priprava bolnika pred operacijo ter premedikacija pred splošno in lokalno anestezijo (zvečuje anestetični učinek in zmanjšuje pooperacijsko kolcanje, slabost in bruhanje).

Odmerjanje

Odmerjanje pri bolnikih s psihomotoričnim nemirom, delirij tremensom, akutni alkoholni halucinozi in odtegnitvenem sindromu: 100 do 200 mg štirikrat na dan.

Odmerjanje pri starostnikih za vznemirjenost in nemir: 25 do 50 mg štirikrat na dan.

Odmerjanje pri bolnikih s kroničnimi boleznimi za nadzor navzeje in bruhanja: 25 do 50 mg vsake 4 do 6 ur.

Odmerjanje za pripravo bolnika pred operacijo ali pooperativno sedacijo ali kot sočasna uporaba k analgetikom za nadzor bolečine: 25 do 50 mg.

Odmerjanje pri kolcanju: 25 do 50 mg 3- do 4-krat na dan. Zdravljenje naj traja 2 do 3 dni.

Pediatrična populacija

Zdravilo Prazine je kontraindicirano pri otrocih, mlajših od 12 let (glejte poglavje 4.3).

Varnost in učinkovitost zdravila Prazine pri otrocih in mladostnikih, starih od 12 do 18 let, nista bili dokazani, zato se uporaba ne priporoča. Podatkov ni na voljo.

• preobčutljivost na učinkovino, fenotiazine ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1

• depresija osrednjega živčevja in komatozna stanja

• hude jetrne okvare

• supresija kostnega mozga ali huda krvna bolezen (agranulocitoza)

• feokromocitom

• glavkom ozkega kota

• otroci, mlajši od 12 let

• dojenje

• nosečnost, še zlasti prvo trimesečje, razen, če je zdravljenje s promazinom nujno

Po nenadni prekinitvi zdravljenja z antipsihotiki so poročali o akutnih odtegnitvenih simptomih,

vključno s slabostjo, bruhanjem, znojenjem in nespečnostjo. Lahko pride tudi do ponovnega pojava psihotičnih simptomov, poročali pa so tudi o neprostovoljnih motnjah gibanja (kot so akatizija, distonija, in diskinezija).

Plazemske koncentracije fenotiazinov so pri starostnikih običajno večje, zato je potrebno zdravljenje s promazinom pričeti z manjšimi začetnimi odmerki, prilagajanje pa mora biti postopnejše. Bolnikom z boleznimi srca in ožilja je treba ravno tako dajati manjše terapevtske odmerke in jih pogosteje

nadzorovati. Če se pojavi poslabšanje krvne diskrazije, je treba zdravljenje s promazinom ustaviti. Pri bolnikih z zlatenico v anamnezi ali z obstoječo okvaro jeter je potrebna posebna previdnost pri zdravljenju s fenotiazini.

Pri bolnikih s hudo boleznijo dihal se lahko pojavi depresija dihanja. Previdnost je potrebna pri bolnikih z okvaro ledvic.

Pri bolnikih, ki prejemajo fenotiazine dlje časa, je potrebno redno in skrbno spremljanje, še zlasti

zaradi možnosti sprememb na očeh (motnost leče in roženice ter škrlatno obarvanje kože, roženice, veznice in mrežnice), učinka na hematopoezo, okvare jeter in motenj srčne prevodnosti, še zlasti ob sočasnem zdravljenju z zdravili, ki lahko vplivajo na omenjene organske sisteme.

Uporaba velikih (relativnih ali absolutnih) odmerkov fenotiazinov lahko sproži ekstrapiramidne neželene učinke, diskinezijo, akatizijo in distonijo. Običajno so še zlasti izraziti pri otrocih.

Previdnost je potrebna pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo, saj lahko promazin poslabša simptome. Redna uporaba antiparkinsonikov ni priporočljiva, saj lahko okrepijo neželene antiholinergične učinke promazina, sprožijo stanja toksične zmedenosti ali zmanjšajo terapevtsko učinkovitost promazina.

Uporabijo se lahko le, če je to potrebno.

V primeru nepojasnjene vročine je potrebno zdravljenje prekiniti, saj je lahko le-ta znak nevroleptičnega malignega sindroma (bledica, hipertemija, avtonomna disfunkcija, motnje zavesti, rigidnost mišic). Znaki avtonomne disfunkcije, kot sta znojenje in arterijska nestabilnost, se lahko pojavijo pred hipertermijo in služijo kot zgodnji opozorilni znaki. Čeprav je lahko maligni

nevroleptični sindrom po svojem izvoru idiosinkratičen, pa sta lahko dehidracija in organska bolezen možganov dejavnika tveganja.

Dolgotrajna uporaba fenotiazinov lahko povzroči tardivno diskinezijo, še zlasti pri starostnikih. Tveganje za tardivno diskinezijo in verjetnost njene ireverzibilnosti najverjetneje naraščata s trajanjem zdravljenja in zvečanjem celokupnega kumulativnega odmerka. Če se pojavi diskinezija, je potrebno zdravljenje z nevroleptiki prekiniti.

Previdnost je potrebna pri bolnikih s cerebralno arteriosklerozo, koronarno srčno boleznijo ali drugimi boleznimi, pri katerih je lahko znižanje krvnega tlaka nezaželeno.

V s placebom nadzorovanih raziskavah pri bolnikih z demenco so pri nekaterih atipičnih antipsihotikih zabeležili približno 3-kratno zvečanje tveganja za cerebrovaskularne neželene učinke. Mehanizem

tega povečanega tveganja ni znan. Pri bolnikih z dejavniki tveganja za možgansko kap je potrebna

previdnost.

Previdnost je potrebna pri bolnikih z epilepsijo ali stanji, ki lahko vodijo v epileptične napade, saj lahko fenotiazini znižajo prag za pojav epileptičnih napadov.

Fenotiazini lahko motijo regulacijo telesne temperature. Previdnost je potrebna pri starostnikih in ob zelo vročem ali zelo mrzlem vremenu.

Previdnost je potrebna pri bolnikih z osebno ali družinsko anamnezo glavkoma ozkega kota ali hipotiroidizmom, miastenijo gravis, feokromocitomom in hipertrofijo prostate (glejte poglavje 4.3). Antipsihotiki lahko zvečajo izločanje prolaktina.

Kaže, da so otroci nagnjeni k razvoju nevromuskularnih ali ekstrapiramidnih reakcij, zlasti distonij, zato jih je potrebno ob prejemanju terapevtskih odmerkov fenotiazinov skrbno spremljati. Tveganje je še zlasti veliko pri otrocih z akutnimi boleznimi, kot so norice, okužbe osrednjega živčevja, ošpice, gastroenteritis ali dehidracija.

Tako kot drugi antipsihotiki, lahko tudi promazin povzroči podaljšanje intervala QT. Vztrajno

podaljšanje intervala QT lahko zveča tveganje za maligne aritmije, zato je potrebna previdnost pri

občutljivih posameznikih (s hipokaliemijo, hipomagneziemijo ali dedno predispozicijo) in bolnikih s kardiovaskularnimi boleznimi v anamnezi (kot so podaljšanje intervala QT, pomembna bradikardija (< 50 utripov na minuto), nedavni miokardni infarkt, nekompenziramo srčno popuščanje ali srčna aritmija). Izogibati se je potrebno sočasnemu zdravljenju z drugimi antipsihotiki (glejte poglavje 4.5).

Pri uporabi antipsihotičnih zdravil so poročali o venski trombemboliji (VTE – venous thromboembolism). Pri bolnikih, zdravljenih z antipsihotiki, so pogosto prisotni pridobljeni dejavniki tveganja za VTE, zato je treba pred in med zdravljenjem z zdravilom Prazine ugotoviti vse možne dejavnike tveganja za nastanek VTE in uvesti ustrezne preventivne ukrepe.

Povečana umrljivost pri starostnikih z demenco

Podatki dveh obsežnih ne-intervencijskih kliničnih preskušanj so pokazali, da je pri starostnikih z

demenco, zdravljenih z antipsihotiki, prisotno rahlo povečano tveganje za smrt v primerjavi s tistimi, ki ne dobivajo antipsihotikov. Za zanesljivo oceno natančnega obsega tveganja in vzroka povečanega tveganja umrljivosti, ni na voljo dovolj podatkov.

Zdravilo Prazine ni odobreno za zdravljenje vedenjskih motenj, povezanih z demenco.

Podaljšanje QT intervala

Potrebna je previdnost pri bolnikih s kardiovaskularno boleznijo ali s podaljšanjem QT-intervala v družinski anamnezi.

Izogibati se je potrebno sočasni uporabi promazina in drugih nevroleptikov.

Zdravilo vsebuje laktozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, odsotnostjo encima laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

Zdravilo vsebuje saharozo. Bolniki z redno dedno intoleranco za fruktozo, malabsorpcijo glukoze/galaktoze ali pomanjkanjem saharoza-izomaltoze ne smejo jemati tega zdravila.

Sočasna uporaba fenotiazinov z alkoholom ali drugimi depresorji osrednjega živčevja lahko okrepi depresijo osrednjega živčevja, depresijo dihanja in hipotenzivni učinek.

Potrebna je previdnost pri sočasni uporabi zdravil, ki podaljšujejo QT interval in zdravil, ki povzročajo neravnovesje elektrolitov.

Barbiturati inducirajo mikrosomske encime jeter in okrepijo presnovo promazina.

Sočasna uporaba fenotiazinov in opioidnih (narkotičnih) analgetikov povzroči poleg okrepljene depresije osrednjega živčevja in depresije dihanja tudi okrepljeno ortostatsko hipotenzijo in zveča tveganje za hudo zaprtje, ki lahko vodi v paralitični ileus in/ali zastoj urina.

Sočasna uporaba fenotiazinov z amantadinom, antidiskinetiki, antihistaminiki, antiholinergiki ali drugimi zdravili z antiholinergičnim delovanjem lahko okrepi antiholinergične neželene učinke.

Zdravila z antiholinergičnim učinkom lahko okrepijo hiperpiretični učinek fenotiazinov. Ker se lahko ob sočasnem zdravljenju pojavi paralitični ileus, morajo bolniki sporočiti vsak pojav prebavnih težav. Triheksifenidil lahko zmanjša plazemsko koncentracijo fenotiazinov, saj zmanjša motiliteto prebavil

in okrepi presnovo fenotiazinov.

Fenotiazini lahko vplivajo na nadzor sladkorne bolezni.

Antacidi, zdravila, ki vsebujejo aluminij in magnezij, antidiaroiki ali adsorbenti lahko zavrejo absorpcijo peroralno apliciranih fenotiazinov. Sočasni uporabi se je zato potrebno izogibati. Sočasna uporaba cimetidina lahko zmanjša absorpcijo promazina iz prebavil.

Sočasna uporaba litija lahko zmanjša absorpcijo fenotiazinov iz prebavil in zmanjša njihovo koncentracijo v serumu tudi do 40 %. Sočasna uporaba lahko tudi okrepi izločanje litija skozi ledvice.

Okrepijo se lahko ekstrapiramidni učinki. Antiemetični učinek nekaterih fenotiazinov lahko prikrije slabost in bruhanje, ki sta zgodnja znaka toksičnosti litija.

Ob sočasni uporabi fenotiazinov in antiepileptikov, vključno z barbiturati, je lahko potrebna prilagoditev odmerkov antiepileptikov. Fenotiazini lahko zavrejo presnovo fenitoina, kar vodi v njegovo toksičnost.

Sočasna uporaba fenotiazinov in tricikličnih antidepresivov, zaviralcev MAO ali selegilina lahko podaljša in okrepi sedativne in antiholinergične učinke.

Sočasna uporaba fenotiazinov in antitiroidnih zdravil lahko okrepi tveganje za agranulocitozo. Sočasna uporaba zdravil, ki povzročajo hipotenzijo, in fenotiazinov lahko povzroči hudo hipotenzijo s posturalno sinkopo.

Sočasna uporaba zaviralcev adreneričnih receptorjev beta (vključno z morebitnimi oftalmiki) s fenotiazini lahko zaradi inhibicije presnove zveča koncentracije učinkovin v plazmi. To lahko povzroči okrepljene hipotenzivne učinke, ireverzibilno retinopatijo, srčno aritmijo in tardivno diskinezijo. Uporaba sotalola zveča tveganje za ventrikularno aritmijo.

Previdnost je potrebna pri sočasni uporabi antipsihotikov in antiaritmikov (ki podaljšujejo interval QT), saj se zveča tveganje za aritmije.

Sočasna uporaba promazina in zdravil, ki podaljšajo interval QT, lahko zveča tveganje za

ventrikularne aritmije, vključno s torsade de pointes. Sočasna uporaba se zato ne priporoča. V to skupino zdravil spadajo nekateri antiaritmiki (npr. razreda 1A, kot so kinidin, disopiramid in prokainamid in razreda III, kot so amiodaron, sotalol in dofetilid), nekateri antibiotiki (sparfloksacin, moksifloksacin, i.v. eritromicin), triciklični antidepresivi (kot je amitriptilin), nekateri tetraciklični antidepresivi (kot je maprotilin), drugi nevroleptiki (fenotiazini, pimozid, sertindol in haloperidol), nekateri antihistaminiki (kot je terfenadin), cisaprid, bretilij in nekateri antimalariki, kot sta kinin in meflokin. Vendar ta spisek ni popoln.

Sočasna uporaba zdravil, ki povzročajo motnje ravnovesja elektrolitov, se ne priporoča. Sočasna uporaba fenotiazinov in diuretikov lahko okrepi hiponatriemijo in povzroči zastrupitev z vodo.

Diuretikom, še zlasti tistim, ki povzročajo hipokaliemijo, se je potrebno izogibati. Če so diuretiki

potrebni, se priporočajo diuretiki, ki varčujejo s kalijem. Razmisliti je potrebno o alternativnih načinih zdravljenja hipertenzije.

Sočasna uporaba fenotiazinov in zdravil, ki vplivajo na aktivnost mikrosomskih encimov jeter lahko zveča incidenco hepatotoksičnosti. Bolnike, še zlasti tiste, ki potrebujejo dolgotrajno zdravljenje ali imajo bolezen jeter v anamnezi, je potrebno skrbno spremljati.

Sočasna uporaba z mielosupresivnimi zdravili (kot so karbamazepin, kotrimoksazol, kloramfenikol, sulfonamidi, piralizonski analgetiki (azapropazon), penicilamin in citotoksična zdravila) zveča

tveganje za toksičnost.

Sočasna uporaba s fenotiazini lahko zaradi blokade dopaminskih receptorjev v možganih oslabi delovanje levodope. Levodopa ni učinkovita pri zdravljenju s fenotiazini povzročenega parkinsonizma.

Fenotiazini lahko pri sočasni uporabi z ototoksičnimi zdravili, še zlasti z ototoksičnimi antibiotiki, zakrijejo nekatere simptome ototoksičnosti, kot so tinitus, omotica ali vrtoglavica.

Sočasna uporaba fotosenzibilizirajočih zdravil lahko okrepi fotosenzibilizacijo. Poleg tega lahko

sočasna sistemska uporaba metoksalena, trioksalena ali tetraciklinov okrepi intraokularne fotokemične poškodbe horoidee, mrežnice ali leče.

Nosečnost

Zdravila se ne sme uporabljati med nosečnostjo, zlasti v prvem trimesečju, razen če je nujno potrebno. Ni zadostnih podatkov o uporabi promazina pri nosečnicah ali podatkov iz raziskav na živalih, ki bi dokazovale, da ni posebnega tveganja.

Pri novorojenčkih, ki so bili med tretjim trimesečjem nosečnosti izpostavljeni antipsihotikom (vključno z zdravilom Prazine), obstaja tveganje za pojav neželenih učinkov, vključno z

ekstrapiramidnimi in/ali odtegnitvenimi simptomi, katerih jakost in čas trajanja po porodu sta lahko različna. Poročali so o agitaciji, hipertoniji, hipotoniji, tremorju, somnolenci, respiratorni stiski in motnjah hranjenja. Posledično je treba takšne novorojenčke skrbno nadzirati.

Dojenje

Promazin se izloča z materinim mlekom, zato se med dojenjem ne sme uporabljati.

Promazin lahko (še posebej na začetku zdravljenja in kadar bolniki dobivajo velike odmerke) vpliva na psihofizične sposobnosti, na kar je potrebno bolnike, ki vozijo motorna vozila ali upravljajo stroje, ustrezno opozoriti. Bolniki, ki prejemajo promazin, ne smejo voziti ali upravljati strojev, razen če zdravilo ne vpliva na njihove telesne ali duševne sposobnosti.

Promazin spada v skupino fenotiazinov. V nadaljevanju so navedeni neželeni učinki, povezani s fenotiazini.

Bolezni krvi in limfatičnega sistema Levkocitoza (9.500 do 26.000 celic na mm³).

V prvih treh mesecih zdravljenja se lahko pojavita agranulocitoza in prehodna levkopenija. Vrednosti se normalizirajo 1 do 2 tedna po prekinitvi zdravljenja.

Bolezni imunskega sistema

Angioedem, bronhospazem ter zelo redke anafilaktične reakcije in sistemski eritematozni lupus.

Bolezni endokrinega sistema Hiperprolaktinemija.

Psihiatrične motnje

Omotica, sedacija, paradoksna vznemirjenost, agitacija ali nespečnost.

Odtegnitveni simptomi, vključno s slabostjo, bruhanjem, potenjem, nespečnostjo, ponovnim pojavom psihotičnih simptomov in neprostovoljnimi motnjami gibanja (glejte poglavje 4.4).

Bolezni živčevja

Akatizija, distonični ali parkinsonski ekstrapiramidni učinki (tremor, rigidnost mišic, akinezija), tardivna diskinezija (po dolgotrajnem jemanju velikih odmerkov), antiholinergični učinki (suha usta, kongestija nosne sluznice, hipotenzija, tahikardija, zaprtje), stanja zmedenosti ali epileptični napadi, nevroleptični maligni sindrom (hipertermija, rigidnost mišic, avtonomna disfunkcija in motnje zavesti (glejte poglavje 4.4)).

Očesne bolezni

Zamegljen vid, povezan z antiholinergičnimi učinki, kopičenje neprosojnih snovi v lečah, roženici in mrežnici.

Srčne bolezni^b

Fenotiazini lahko povzročijo spremembe EKG s podaljšanjem intervala QT in spremembami T vala. Ventrikularne aritmije (VF, VT – redko).

Poročali so o nenadni nepojasnjeni smrti, odpovedi srca in torsade de pointes (glejte poglavje 4.4).

Žilne bolezni Hipotenzija.

Neznana pogostnost: venska trombembolija^a.

Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora Depresija dihanja.

Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov Holestatska zlatenica.

Holestatska zlatenica se lahko pojavi približno 2 tedna po hudem pruritusu in lahko napreduje v

aktivni kronični hepatitis. Lahko je potrebna prekinitev zdravljenja. Jetrni testi so lahko nenormalni tudi brez prisotne zlatenice.

Bolezni kože in podkožja

Povečana občutljivost na svetlobo, izpuščaji, povezani s hudim kontaktnim dermatitisom pri občutljivih ljudeh, melanoza.

Bolezni sečil

Težave pri uriniranju ali zastoj urina.

Motnje v času nosečnosti, puerperija in perinatalnem obdobju

Neznana: odtegnitveni simptomi pri novorojenčku (glejte poglavje 4.6).

Motnje reprodukcije in dojk Priapizem, motnje spolnosti.

Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije Hipertermija (glejte poglavje 4.4).

Preiskave

Zvečane vrednosti jetrnih testov, zvečana koncentracija kreatin-fosfokinaze (CPK).

a Pri uporabi antipsihotikov so poročali o primerih venskega trombembolizma, vključno s pljučno embolijo in primeri globoke venske tromboze.

b Razredni učinek nevroleptikov.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Znaki prevelikega odmerjanja so motnje zavesti (do kome), konvulzije, hipotenzija, tahikardija, ventrikularna aritmija, hipotermija, upočasnjeno dihanje (do paralize). Občasno se lahko pred komo pojavi začetno obdobje vznemirjenosti, ki ji sledijo generalizirani epileptični napadi.

Specifičnega antidota ni. Zdravljenje temelji na običajnih načinih zdravljenja s posebnim poudarkom na sledečih ukrepih:

• izpiranje želodca

• zdravljenje konvulzij (če so prisotne)

• zdravljenje akutne hipotenzije (če je to potrebno)

• ukrepanje ob učinkih na osrednje živčevje

• spremljanje hipotermije (ki se pozdravi sama)