Hormonsko zdravljenje prve izbire hormonsko odvisnega metastatskega raka dojk pri bolnicah po menopavzi. Zdravilo Fareston ni priporočljivo za bolnice s tumorji brez estrogenskih receptorjev.

Odmerjanje

Priporočeni odmerek je 60 mg na dan.

Ledvična okvara

Pri bolnicah z ledvično insuficienco ni potrebno prilagajanje odmerka.

Jetrna okvara

Toremifen je treba uporabljati previdno pri bolnicah z jetrno okvaro (oglejte poglavje 5.2).

Pediatrična populacija

Zdravilo Fareston ni primerno za uporabo pri pediatrični populaciji. Način uporabe

Toremifen je treba zaužiti peroralno. Zaužije naj se s hrano ali brez nje.

• obstoječa hiperplazija endometrija in huda jetrna odpoved sta kontraindikaciji za dolgotrajno uporabo toremifena

• preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1

• po izpostavljenosti toremifenu so bile tako v predkliničnih raziskavah kot v raziskavah pri ljudeh opažene spremembe v elektrofiziologiji srca, in sicer v obliki podaljšanega intervala QT. Zaradi varne uporabe zdravila morate upoštevati, da je uporaba toremifena kontraindicirana pri bolnicah:

  • s prirojenim ali dokumentirano pridobljenim podaljšanjem intervala QT

  • z motnjami elektrolitov, še zlasti pri nezdravljeni hipokaliemiji

  • s klinično relevantno bradikardijo

  • s klinično relevantnim srčnim popuščanjem z zmanjšanim iztisnim delom levega prekata

  • z anamnezo simptomatske aritmije.

    Toremifena ne smete uporabljati sočasno z drugimi zdravili, ki podaljšujejo interval QT (glejte tudi poglavje 4.5).

Pred začetkom zdravljenja mora biti pri bolnici opravljen ginekološki pregled, predvsem glede morebitnih obstoječih motenj endometrija. Kasneje mora imeti bolnica ginekološke preglede najmanj enkrat na leto. Bolnice z dodatnim tveganjem za raka endometrija, npr. tiste s hipertenzijo ali sladkorno boleznijo, velikim indeksom telesne mase (BMI > 30) ali anamnezo hormonske nadomestne terapije, morate skrbno spremljati (glejte tudi poglavje 4.8 ).

Poročali so o anemiji, levkopeniji in trombocitopeniji. Pri uporabi zdravila Fareston je treba spremljati ravni rdečih krvnih celic, levkocitov ali trombocitov.

V povezavi s toremifenom so poročali o primerih okvare jeter, vključno s povišanjem jetrnih encimov (> 10-kratnik zgornje meje normalnih vrednosti), hepatitisu in zlatenici. Večina teh primerov se je pojavila v prvih mesecih zdravljenja. Okvara jeter je bila predvsem hepatocelularna.

Bolnic s hudo trombembolično boleznijo v pretekli anamnezi običajno ne smete zdraviti s toremifenom (glejte tudi poglavje 4.8).

Dokazano je, da zdravilo Fareston odvisno od velikosti odmerka pri nekaterih bolnikih podaljšuje interval QTc na elektrokardiogramu. Naslednje informacije o podaljšanju intervala QT so še posebej pomembne (za kontraindikacije glejte poglavje 4.3).

Za opredeljevanje učinkov učinkovine toremifen na trajanje intervala QTc je bila na 250 bolnikih moškega spola izvedena klinična študija intervala QT na petih vzporednih skupinah (placebo, 400 mg moksifloksacina, 20 mg, 80 mg in 300 mg toremifena). Rezultati te študije kažejo jasen pozitivni učinek učinkovine toremifen v skupini, v kateri so bolniki prejemali 80 mg zdravila in pri katerih je znašalo povprečno podaljšanje intervala od 21 – 26 ms. V skupini, v kateri so bolniki prejemali 20 mg zdravila in z zgornjim intervalom zaupanja 10 – 12 ms, je glede na smernice Mednarodne konference o usklajevanju (ICH) ta učinek prav tako pomemben. Ti rezultati jasno kažejo na pomemben učinek, povezan z odmerkom. Ker so ženske v primerjavi z moškimi bolj nagnjene k daljšemu osnovnemu intervalu QTc, so lahko tudi bolj občutljive na zdravila, ki podaljšujejo interval QTc. Starejši bolniki so prav tako lahko bolj dovzetni na z odmerkom povezane učinke na interval QT.

Zdravilo Fareston je treba pri bolnicah z dalj časa trajajočo proaritmijo (zlasti pri starejših bolnicah), kot je akutna miokardialna ishemija ali podaljšanje intervala QT, uporabljati previdno, saj lahko vodi v povečano tveganje za vertikularno aritmijo (vključno s pojavom nepravilnega srčnega ritma, imenovanim Torsade de pointes) in srčni zastoj (glejte tudi poglavje 4.3).

Če se znaki ali simptomi, ki bi lahko bili povezani s srčno aritmijo, pojavijo med zdravljenjem z zdravilom Fareston, je treba zdravljenje prekiniti in izvesti EKG.

Če je interval QTc > 500 ms, se zdravilo Fareston ne sme uporabljati.

Bolnice z nekompenzirano srčno insuficienco ali hudo angino pektoris morate skrbno spremljati.

Pri bolnicah s kostnimi metastazami se na začetku zdravljenja s toremifenom lahko pojavi hiperkalciemija, zato morate tudi te bolnice skrbno spremljati.

Ni sistematičnih podatkov za bolnice z nestabilno sladkorno boleznijo, bolnice s slabim zdravstvenim stanjem ali bolnice s srčnim popuščanjem.

Pomožne snovi

Zdravilo Fareston vsebuje laktozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, popolnim zmanjšanem aktivnosti laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na enoto odmerka, kar v bistvu pomeni ‘brez natrija’.

Dodatnih učinkov na podaljšanje intervala QT med zdravilom Fareston in zdravili, navedenimi v nadaljevanju ter drugimi zdravili, ki lahko podaljšujejo interval QTc, ni mogoče izključiti. To lahko vodi do povečanega tveganja za vertikularno aritmijo, vključno s tveganjem za Torsade de pointes. Zato je sočasna uporaba zdravila Fareston kontraindicirana s katerim koli od naslednjih zdravil (glejte tudi poglavje 4.3):

• antiaritmiki razreda IA (npr. kinidin, hidrokinidin, dizopiramid)

• antiaritmiki razreda III (npr. amiodaron, sotalol, dofetilid, ibutilid)

• nevroleptiki (npr. fenotiazini, pimozid, sertindol, haloperidol, sultoprid)

• določene protimikrobne snovi (moksifloksacin, eritromicin i.v., pentamidin, antimalariki, predvsem halofantrin)

• določeni antihistaminiki (terfenadin, astemizol, mizolastin)

• druga zdravila (cisaprid, vinkamin i.v., bepridil, difemanil)

Zdravila, ki zmanjšajo ledvično izločanje kalcija, npr. tiazidni diuretiki, lahko povečajo tveganje za pojav hiperkalciemije.

Encimski induktorji, npr. fenobarbital, fenitoin in karbamazepin, lahko povečajo hitrost presnove toremifena in tako zmanjšajo njegovo serumsko koncentracijo v stanju dinamičnega ravnovesja. V tem primeru je lahko potrebna podvojitev dnevnega odmerka.

Obstaja znano medsebojno delovanje med antiestrogenskimi zdravili in antikoagulanti tipa varfarina, ki lahko vodi do močnega podaljšanja časa krvavitve. Sočasni uporabi toremifena s tovrstnimi zdravili se morate torej izogibati.

Teoretično bi lahko presnovo toremifena zavirala zdravila, za katera je znano, da zavirajo encimski sistem CYP 3A, ki je opisan kot odgovoren za glavne presnovne poti toremifena. Primeri takšnih zdravil so imidazolni antimikotiki (ketokonazol); drugi antimikotiki (itrakonazol, vorikonazol, posakonazol); zaviralci proteaz (ritonavir, nelfinavir), makrolidi (klaritromicin, eritromicin, telitromicin). O sočasni uporabi teh zdravil s toremifenom morate skrbno premisliti.

Nosečnost

Ustreznih podatkov o uporabi zdravila Fareston pri nosečnicah ni. Študije na živalih so pokazale škodljiv vpliv na razmnoževanje (glejte poglavje 5.3). Možno tveganje za ljudi ni znano.

Zdravila Fareston ne smete uporabljati med nosečnostjo. Dojenje

Pri podganah so opažali zmanjšan prirastek telesne mase mladičev v času laktacije.

Zdravila Fareston ne smete uporabljati med dojenjem.

Plodnost

Toremifen priporočamo za bolnice po menopavzi.

Toremifen nima vpliva na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.

Najpogostejši neželeni učinki so vročinski oblivi, znojenje, krvavitve iz maternice, levkoreja, utrujenost, navzea, izpuščaj, srbenje, omotica in depresija. Ti neželeni učinki so običajno blagi in večinoma nastanejo kot posledica hormonskega delovanja toremifena.

Neželeni učinki so po pogostnosti razvrščeni kot:

zelo pogosti (≥ 1/10) pogosti (≥ 1/100 do < 1/10)

občasni (≥ 1/1000 do < 1/100) redki (≥ 1/10 000 do < 1/1000)

zelo redki (< 1/10 000), neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

Med trombemboličnimi pojavi so poročali o globoki venski trombozi, tromboflebitisu in pljučni emboliji (glejte tudi poglavje 4.4).

Zdravljenje s toremifenom je bilo povezano s spremembami vrednosti jetrnih encimov (povečanje vrednosti transaminaz) in v zelo redkih primerih s hudimi motnjami delovanja jeter (zlatenica).

Pri bolnicah s kostnimi metastazami so poročali o nekaj primerih hiperkalciemije na začetku zdravljenja s toremifenom.

Med zdravljenjem se lahko razvije hipertrofija endometrija zaradi delnega estrogenskega učinka toremifena. Obstaja tudi tveganje za povečanje pogostnosti sprememb endometrija, vključno s hiperplazijo, polipi in rakom. To je lahko posledica osnovnega mehanizma/estrogenske stimulacije (oglejte si tudi poglavje 4.4 ).

Zdravilo Fareston glede na velikost odmerka podaljšuje interval QT (glejte tudi poglavje 4.4).

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

V študijah pri zdravih prostovoljcih so opažali vrtoglavico, glavobol in omotico pri dnevnem odmerku 680 mg. V primerih prekomernega odmerjanja zdravila je treba upoštevati možnost podaljšanja intervala QTc glede na velikost odmerka zdravila Fareston. Specifičnega antidota ni in zdravljenje je simptomatsko.