Trombopriv 250 mikrogramov/ml koncentrat za raztopino za infundiranje

Zdravilo Trombopriv je indicirano za preprečevanje zgodnjega miokardnega infarkta pri bolnikih z nestabilno angino pektoris ali miokardnim infarktom brez zobca Q, ki so imeli zadnji napad bolečine v prsnem košu v preteklih 12 urah ter imajo spremembe v EKG, zvišano koncentracijo srčnih encimov ali oboje.

Verjetnost, da bo zdravljenje z zdravilom Trombopriv koristilo bolniku, je največja pri bolnikih z velikim tveganjem za nastanek miokardnega infarkta v prvih 3 do 4 dneh po pojavu akutnih simptomov angine pektoris. Mednje sodijo na primer tudi vsi bolniki, pri katerih bo verjetno opravljena zgodnja PTCA (glejte tudi poglavji 4.2 in 5.1)

Zdravilo Trombopriv je namenjeno za uporabo z acetilsalicilno kislino in nefrakcioniranim heparinom.

Zdravilo je namenjeno le bolnišnični uporabi. Dajati ga morajo specialisti z izkušnjami na področju zdravljenja akutnih koronarnih sindromov.

Trombopriv koncentrat za raztopino za infundiranje je treba pred uporabo razredčiti.

Odmerjanje

Pri bolnikih, pri katerih se izvaja zgodnja invazivna strategija za NSTE-ACS in niso načrtovani za angiografijo najmanj 4 do 48 ur po diagnozi, se tirofiban daje intravensko z začetno hitrostjo

infuzije 0,4 mikrograma/kg/min, kar naj traja 30 minut. Ob koncu začetne infuzije je treba nadaljevati z infundiranjem tirofibana z vzdrževalno hitrostjo 0,1 mikrograma/kg/min. Tirofiban dajajte skupaj z nefrakcioniranim heparinom (ponavadi intravenski bolus v odmerku 5.000 enot [e.] hkrati z začetkom zdravljenja s tirofibanom, nato približno 1.000 e. na uro, titrirano na osnovi aktiviranega parcialnega tromboplastinskega časa [APTT], ki mora biti približno dvakrat večji od običajne vrednosti) in s peroralnim antiagregacijskim zdravljenjem, vključno z, vendar ne omejeno na acetilsalicilno kislino (ASA) (glejte poglavje 5.1), razen če je kontraindicirana.

Pri bolnikih, pri katerih je bila izvedena PCI (perkutana koronarna intervencija), so dokazali klinično učinkovitost s tirofibanom ob uporabi začetnega bolusa v odmerku 25 mikrogramov/kg v 3 minutah, ki mu je nato sledila kontinuirana infuzija v odmerku 0,15 mikrogramov/kg/min za obdobje 18-24 in do 48 ur. Tirofiban morate uporabiti skupaj z nefrakcioniranim heparinom in oralnim antiagregacijskim zdravljenjem, vključno z, vendar ne omejeno na acetilsalicilno kislino (ASA) (glejte poglavje 5.1), razen če je kontraindicirana.

Za starejše ni potrebna prilagoditev odmerka (glejte poglavje 4.4).

Bolniki s hudo okvaro ledvic

Pri hudi ledvični odpovedi (kreatininski očistek <30 ml/min) je treba odmerek zdravila Trombopriv zmanjšati za 50% (glejte tudi poglavji 4.4 in 5.2).

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost zdravila Trombopriv pri otrocih še nista ugotovljeni. Na voljo ni nobenih podatkov.

Naslednja tabela je organizirana kot vodnik za prilagoditev odmerka glede na telesno maso.

Začetek in trajanje zdravljenja z zdravilom Trombopriv

Pri bolnikih, pri katerih se izvaja zgodnja invazivna strategija za NSTE-ACS in niso načrtovani za angiografijo najmanj 4 do 48 ur po diagnozi, je treba po diagnozi vpeljati zdravilo Trombopriv v udarnem odmerku 0,4 mikrogramov/kg/min. Priporočljivo je, da infundiranje traja vsaj 48 ur.

Infundiranje zdravila Trombopriv in nefrakcioniranega heparina se lahko nadaljuje med koronarno angiografijo in ga je treba vzdrževati najmanj 12 ur, vendar ne dlje kot 24 ur po angioplastiki ali aterektomiji. Ko je bolnik klinično stabilen in lečeči zdravnik ne načrtuje koronarne intervencije, je treba prekiniti infundiranje. Skupno trajanje zdravljenja ne sme preseči 108 ur.

Če je na bolniku z diagnozo NSTE-ACS, pri katerem se izvaja invazivna strategija, opravljena angiografija v roku 4 ur po diagnozi, je treba ob začetku PCI vpeljati zdravilo Trombopriv v

bolusnem odmerku 25 mikrogramov/kg, ki mu sledi neprekinjena infuzija v trajanju od 18-24 ur ter do 48 ur.

Hkratno zdravljenje (nefrakcionirani heparin, oralno antiagregacijsko zdravljenje)

Zdravljenje z nefrakcioniranim heparinom se vpelje z intravenskim bolusom v odmerku 5.000 e. in se nato nadaljuje z vzdrževalno infuzijo v odmerku 1.000 e. na uro. Odmerek heparina se titrira tako, da se vzdržuje APTT, približno dvakrat večji od običajne vrednosti.

Razen če je kontraindicirano, morajo vsi bolniki pred začetkom zdravljenja z zdravilom Trombopriv peroralno prejeti zaviralce trombocitov, vključno z, vendar ne omejeno na ASA, (glejte poglavje 5.1). To zdravljenje je treba nadaljevati vsaj toliko časa, dokler traja infundiranje zdravila Trombopriv.

Če je potrebna angioplastika (PTCA), je po PTCA treba prenehati z dajanjem heparina, igle pa je treba odstraniti, ko koagulacija postane normalna, npr. ko je aktivirani čas strjevanja (ACT) manj kot 180 sekund (ponavadi 2-6 ur po prenehanju dajanja heparina).

Način uporabe

Navodila za uporabo

Koncentrat Trombopriv je treba pred uporabo razredčiti:

Za navodila o redčenju zdravila pred uporabo glejte poglavje 6.6

Če raztopina in vsebnik to omogočata, je treba parenteralno zdravilo pred uporabo pregledati, glede morebitne prisotnosti vidnih delcev ali spremembe barve.

Zdravilo Trombopriv se sme dajati samo intravensko in uporabljati z nefrakcioniranim heparinom prek iste infuzijske cevke.

Priporočljivo je, da zdravilo Trombopriv aplicirate z umerjenim kompletom za infundiranje in uporabljate sterilno opremo

Potrebno je paziti, da ne podaljšate časa infundiranja ob začetni hitrosti infuzije in da pravilno izračunate hitrost infuzije za vzdrževalni odmerek na osnovi mase bolnika.

Zdravilo Trombopriv je kontraindicirano pri bolnikih, ki so preobčutljivi na zdravilno učinkovino ali na katero koli pomožno sestavino pripravka, navedeno v poglavju 6.1 ali pri katerih se je razvila trombocitopenija med predhodno uporabo antagonistov receptorja glikoproteina (GP) IIb/IIIa.

Ker zaviranje agregacije trombocitov povečuje tveganje za krvavitev, je zdravilo Trombopriv kontraindicirano pri bolnikih z:

• anamnezo možganske kapi v zadnjih 30 dneh ali anamnezo hemoragične kapi kadar koli.

• znano anamnezo intrakranialne bolezni (npr. neoplazme, arteriovenske malformacije, anevrizme).

• aktivno ali nedavno (v zadnjih 30 dneh zdravljenja) klinično relevantno krvavitev (npr. krvavitev iz prebavil).

• maligno hipertenzijo.

• hujšo poškodbo ali večjo operacijo v zadnjih šestih tednih.

• trombocitopenijo (število trombocitov <100.000/mm³), motnje delovanja trombocitov.

• motnjami strjevanja (npr. protrombinski čas >1,3-krat večji od normalne vrednosti ali INR [International Normalised Ratio]>1,5).

• hudo okvaro jeter.

Uporaba samega zdravila Trombopriv brez nefrakcioniranega heparina ni priporočljiva. Malo je znanega o hkratni uporabi trombofibana in enoksaparina (glejte poglavji 5.1 in 5.2). Hkratna uporaba zdravila trombofibana z enoksaparinom je povezana z večjo pogostostjo podkožnih in oralnih krvavitev, vendar ne pri krvavitvah po merilih TIMI (Thrombolysis in Myocardial Infarction)**, če primerjamo s hkratno uporabo zdravila Trombopriv in nefrakcioniranega heparina. Povečanega tveganja hudih krvavitev, povezanega s hkratno

uporabo zdravila Trombopriv in enoksaparina, ni mogoče izključiti, še posebno pri bolnikih, ki so prejeli dodatni nefrakcionirani heparin v povezavi z angiografijo in/ali PCI. Učinkovitost zdravila Trombopriv v kombinaciji z enoksaparinom še ni bila ugotovljena. Varnost in učinkovitost zdravila Trombopriv z drugimi heparini z nizko molekulsko maso še ni bila raziskana.

Z uporabo tirofibanijevega klorida ob naslednjih boleznih in stanjih ni dovolj izkušenj, vseeno pa se pričakuje povečano tveganje za krvavitve. Zato uporaba tirofibanijevega klorida ni priporočljiva ob:

• travmatičnem ali dolgotrajnem kardiopulmonalnem oživljanju, biopsiji organa ali litotripsiji v zadnjih dveh tednih

• hudi poškodbi ali večji operaciji >6 tednov, vendar <3 mesece prej

• aktivnem peptičnem ulkusu v zadnjih treh mesecih

• nenadzorovani hipertenziji (>180/110 mm Hg)

• akutnem perikarditisu

• aktivnem vaskulitisu ali znano anamnezo zanj

• sumu na aortno disekcijo

• hemoragični retinopatiji

• okultni krvi v blatu ali hematurijo

• trombolitičnem zdravljenju (glejte poglavje 4.5)

• hkratni uporabo zdravil, ki pomembno povečujejo tveganje za krvavitev (glejte poglavje 4.5).

  Pri zdravljenju s tirofibanijevim kloridom pri bolnikih, za katere je indicirano trombolitično zdravljenje (npr. tistih z akutnim transmuralnim miokardnim infarktom z novimi patološkimi zobci Q, zvišanjem spojnice ST ali levokračnim blokom v EKG), ni izkušenj. Posledično v takšnih okoliščinah uporaba tirofibanijevega klorida ni priporočljiva. .

  Infuzijo zdravila Trombopriv morate nemudoma ustaviti, če nastopijo okoliščine, ki zahtevajo trombolitično zdravljenje (vključno z akutno okluzijo med PTCA), če mora bolnik na nujen koronarni premostitveni poseg (CABG) ali če potrebuje intraaortno balonsko črpalko.

  Pediatrična populacija:

  Terapevtskih izkušenj z uporabo zdravila Trombopriv pri otrocih ni, zato uporaba zdravila Trombopriv za te bolnike ni priporočljiva.

  Ostale previdnostne opombe in ukrepi

  V zvezi s ponovno uporabo zdravila Trombopriv ni dovolj podatkov.

  Bolnike je treba med zdravljenjem z zdravilom Trombopriv skrbno nadzorovati glede krvavitev. Če je potrebno zdravljenje hemoragije, je treba razmisliti o prekinitvi dajanja zdravila Trombopriv (glejte poglavje 4.9). V primerih hude ali nenadzorovane krvavitve je treba takoj prekiniti z uporabo tirofibanijevega klorida.

  Zdravilo Trombopriv morate uporabljati posebno previdno v naslednjih pogojih in skupinah bolnikov:

• nedavna klinično relevantna krvavitev (manj kot eno leto)

• punkcija nestisljive žile v zadnjih 24 urah pred uporabo zdravila Trombopriv

• nedaven epiduralni poseg (vključno z lumbalno punkcijo in spinalno anestezijo)

• hudo ali akutno srčno popuščanje

• kardiogeni šok

• blaga ali zmerna okvara jeter

• število trombocitov <150,000/mm³, znana anamneza koagulopatije ali motnje v delovanju trombocitov ali trombocitopenija

• koncentracija hemoglobina nižja od 11 g/dl ali hematokrit <34%.

  Posebna pazljivost je potrebna med hkratno uporabo tiklopidina, klopidogrela, adenozina, dipiridamola, sulfinpirazona in prostaciklina.

  Učinkovitost glede na odmerek

  Uporaba 10 mikrogramov/kg tirofibana v bolusu ni pokazala neinferiornosti v klinično relevantnih ciljih študije po 30 dneh v primerjavi z abciksimabom (glejte poglavje 5.1).

  Starejši bolniki, ženske in bolniki z nizko telesno maso

  Pri starejših bolnikih in/ali bolnicah je bil zaznan večji obseg komplikacij s krvavitvami kot pri mlajših ali moških bolnikih. Pri bolnikih z nizko telesno maso je bil zaznana večja pojavnost krvavitev kot pri bolnikih z večjo telesno maso. Zaradi tega je treba zdravilo Trombopriv pri teh bolnikih uporabljati previdno, učinek heparina pa je treba skrbno nadzorovati.

  Oslabljeno delovanje ledvic

  V kliničnih študijah je bilo dokazano, da se tveganje za krvavitev povečuje z zmanjševanjem kreatininskega očistka, zaradi česar je zmanjšan tudi plazemski očistek tirofibana. Bolnike z oslabljenim delovanjem ledvic (kreatininski očistek <60ml/min) je zato med zdravljenjem z zdravilom Trombopriv treba skrbno nadzorovati glede krvavitev, prav tako pa je treba nadzorovati tudi učinek heparina. Pri bolnikih s hujšo ledvično okvaro je treba odmerek zdravila Trombopriv zmanjšati (glejte poglavje 4.2 ).

  Femoralna arterija

  Med zdravljenjem z zdravilom Trombopriv prihaja do znatnega povišanja pojavnosti krvavitev, še zlasti v predelu femoralne arterije, kjer se uvede igla katetra. Potrebna je pazljivost, da se prebode samo sprednja stena femoralne arterije. Arterijsko iglo smete odstraniti, ko se je koagulacija vrnila v normalno stanje, npr. ko je aktiviran čas strjevanja (ACT) krajši od 180 sekund (ponavadi 2–6 ur po prenehanju uporabe heparina).

  Po odstranitvi uvedene igle je treba zagotoviti previdno hemostazo pod stalnim nadzorom.

  Splošna zdravstvena nega

  Število vaskularnih punkcij in intramuskularnih injekcij je treba med zdravljenjem z zdravilom Trombopriv zmanjšati na minimum. Intravenski dostop se sme izvesti samo na stisljivih delih telesa. Vsa vaskularna mesta punkcije je treba dokumentirati in skrbno nadzorovati. Uporabo urinskega katetra, nazotrahealne intubacije in nazogastričnih cevk je treba skrbno pretehtati.

  Spremljanje laboratorijskih vrednosti

  Pred zdravljenjem z zdravilom Trombopriv je treba določiti število trombocitov, nivoje hemoglobina in hematokrita, prav tako tudi v roku 2-6 ur po začetku zdravljenja z zdravilom Trombopriv in potem najmanj enkrat dnevno med zdravljenjem (ali večkrat, če je dokazano izrazito upadanje). Pri bolnikih, ki so pred tem prejeli antagonist receptorjev GP IIb/IIIa (lahko pride do navzkrižne reakcije), je treba takoj nadzorovati število trombocitov, npr. v prvi uri

  uporabe po ponovni izpostavljenosti (glejte poglavje 4.8 ). Če število trombocitov pade pod 90,000/mm³, opravite dodatne določitve števila trombocitov, da izključite psevdotrombocitopenijo. Če je trombocitopenija potrjena, je treba prekiniti uporabo zdravila Trombopriv in heparina. Bolnike je treba nadzorovati glede krvavitev in jih po potrebi zdraviti (glejte poglavje 4.9 ).

  Dodatno je pred zdravljenjem treba določiti aktivirani parcialni tromboplastinski čas (APTT) in antikoagulacijske učinke heparina s ponavljanjem meritev APTT skrbno nadzorovati, odmerek pa je treba v skladu s tem prilagoditi (glejte poglavje 4.2 ). Potencialno življenjsko nevarna krvavitev se lahko pojavi še zlasti, ko infundirate heparin z drugimi zdravili, ki vplivajo na hemostazo, kot so npr. antagonisti receptorjev GP IIb/IIIa.

  To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol natrija

  (23 mg) na vialo (50 ml), kar v bistvu pomeni »brez natrija«.

Študije medsebojnega delovanja so bile izvedene samo pri odraslih.

Uporaba več inhibitorjev agregacije trombocitov povečuje nevarnost krvavenja, prav tako tudi kombinacija s heparinom, varfarinom in trombolitiki. Klinične in biološke parametre hemostaze je treba redno nadzorovati.

Pri sočasni uporabi zdravila Trombopriv in ASA (acetilsalicilne kisline) se inhibicija agregacije trombocitov poveča v večjem obsegu kot samo z ASA, kot je bilo izmerjeno z ex vivo APD testom agregacije trombocitov. Sočasna uporaba zdravila Trombopriv in nefrakcioniranega heparina podaljša čas krvavitve v primerjavi s samim nefrakcioniranim heparinom.

Pri sočasni uporabi zdravila Trombopriv, nefrakcioniranega heparina, ASA in klopidogrela je bila incidenca krvavitev primerljiva kot takrat, ko so bili uporabljeni samo nefrakcioniran heparin, ASA in klopidogrel (glejte poglavji 4.4 in 4.8 ).

Zdravilo Trombopriv je podaljšalo čas krvavitve; vseeno pa kombinacija dajanja zdravila Trombopriv in tiklopidina ni dodatno podaljšala trajanja krvavitve.

Sočasna uporaba varfarina in zdravila Trombopriv ter heparina je povezana s povečanjem tveganja za krvavitev.

Zdravilo Trombopriv ni priporočljivo pri trombolitičnem zdravljenju – sočasno ali manj kot 48 ur pred infundiranjem tirofibanijevega klorida ali sočasno z uporabo zdravil, ki pomembno povečujejo tveganje za krvavitve (npr. peroralni antikoagulanti, drugi parenteralni inhibitorji GP IIb/IIIa, raztopine dekstrana). Z uporabo tirofibanijevega klorida pri teh stanjih ni dovolj izkušenj, vseeno pa se pričakuje povečano tveganje za krvavitve.

Nosečnost

Za tirofibanijev klorid ni kliničnih podatkov o uporabi v nosečnosti. Študije na živalih dajejo omejene podatke za oceno vpliva na nosečnost, razvoj zarodka/plodu, porod ali postnatalni razvoj. Zdravila Trombopriv ne smete uporabljati med nosečnostjo, razen če je nujno potrebno

Dojenje

Ni znano, ali se pri človeku zdravilo Trombopriv izloča v materino mleko, vendar je znano, da se izloča v mleko podgan. Zaradi možnosti neželenih učinkov na dojenčka, se je treba odločiti, ali prekiniti dojenje ali uporabo zdravila, upoštevajoč pomembnost zdravila za mater.

Plodnost

Plodnost in razmnoževalni uspeh v študijah na samcih in samicah podgan, ki so prejemale različne odmerke tirofibanijevega klorida, nista bili prizadeti (glejte poglavje 5.3).

Vseeno pa študije na živalih ne dajejo zadosti podatkov za sklepanje v zvezi z vplivom na sposobnost razmnoževanja pri ljudeh.

Na voljo ni podatkov o tem, ali zdravilo Trombopriv vpliva na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji.

Tabela 1 navaja neželene reakcije na osnovi izkušenj iz kliničnih študij ter neželene reakcije na podlagi izkušenj. Znotraj razredov organskih sistemov so neželeni učinki navedeni glede na pogostost z uporabo naslednjih kategorij: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000) in neznano (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov). Ker so podatki o dogodkih iz obdobja trženja pridobljeni iz spontanih poročil iz populacije neznane velikosti, ni mogoče določiti natančne incidence. Zato je pogostost teh reakcij uvrščena pod neznano.

Tabela 1: Neželeni učinki v kliničnih študijah in na podlagi izkušenj iz obdobja trženja

Klinične raziskave

Krvavitev:

Neželeni učinek, vzročno povezan z zdravljenjem s tirofibanom (uporabljenim sočasno z nefrakcioniranim heparinom, ASA in oralnim antiagregacijskim zdravljenjem), o katerem so največkrat poročali, je krvavitev, ki je bila običajno blaga.

Tirofiban skupaj z nefrakcioniranim heparinom in ASA je bilo povezan s krvavitvami iz prebavil, hemoroidnimi in postoperativnimi krvavitvami, epistakso, krvavenjem dlesni in površinsko dermatoragijo ter hematomom v predelu intravaskularne punkcije (npr. pri pregledih s srčnim katetrom) občutno bolj pogosto kot sam nefrakcioniran heparin in ASA.

Pri infuziji v odmerku 0,4 mikrogramov/kg/min je stopnja hudih zapletov zaradi krvavitve nizka in ni bistveno povišana.

V študiji PRISM-PLUS je bila incidenca hude krvavitve TIMI 1,4% za tirofiban v kombinaciji s heparinom in 0,8% za sam heparin. Incidenca manjše krvavitve TIMI je bila 10,5% za tirofiban v kombinaciji s heparinom in 8,0% za sam heparin. Odstotek bolnikov, ki so prejeli transfuzijo, je bil 4,0% za tirofiban v kombinaciji s heparinom in 2,8% za sam heparin.

Pri bolusnem odmerku tirofibana 25 mikrogramov/kg so podatki iz študije ADVANCE pokazali, da je število krvavitev nizko in se bistveno ne poveča v primerjavi s placebom. V nobeni skupini ni bilo hude krvavitve TIMI in nobene transfuzije. Manjša krvavitev TIMI pri bolusnem odmerku tirofibana 25 mikrogramov/kg je bila 4% v primerjavi z 1% pri kraku s placebom, p=0,19).

Primerov s hudo trombocitopenijo ni bilo, stopnja blage trombocitopenije pa je bila 1% pri bolusnem odmerku tirofibana 25 mikrogramov/kg ter 1% pri placebu.

V primerjavi z abciksimabom so različne študije, ki so zajele več kot 1200 bolnikov, pokazale primerljive incidence krvavitve med 0% do 0,5% pri tirofibanu napram 0% do 3,2% pri abciksimabu za hude krvavitve TIMI in nobene incidence trombocitopenije.

Neželene reakcije, ki niso povezane s krvavitvijo

Najpogostejše neželene reakcije na zdravilo (incidenca nad 1%), povezane s tirofibanom, uporabljenim sočasno s heparinom, so bile, poleg krvavitev, slabost (1,7%), povišana telesna temperatura (1,5%) in glavobol (1,1%). Slabost, povišana telesna temperatura in glavobol so se pri kontrolni skupini pojavljali z incidenco 1,4%, 1,1% in 1,2%.

Incidenca neželenih učinkov, ki niso povezani s krvavitvijo, je bila višja pri ženskah (v primerjavi z moškimi) in starejših bolnikih (v primerjavi z mlajšimi bolniki). Vseeno pa so bile incidence neželenih učinkov, ki niso povezani s krvavitvijo,pri teh bolnikih primerljivi med skupino »tirofiban in heparin« in skupino »samo heparin«.

Preiskave

Najpogostejše spremembe laboratorijskih parametrov, povezanih s tirofibanom, ki se nanašajo na krvavitve: zmanjšanje nivojev hemoglobina in hematokrita in povečano pojavljanje okultne krvi v urinu in blatu.

Med zdravljenjem s tirofibanom so se akutna zmanjšanja števila trombocitov pojavljala pogosteje kot v kontrolni skupini. Odstotek bolnikov, pri katerih je število trombocitov padlo pod 90.000/mm³ je bil 1,5%. Odstotek bolnikov, pri katerih je število trombocitov padlo pod 50.000/mm³ je bil 0,3%. Ta zmanjšanja so bila po prenehanju uporabe tirofibana reverzibilna.

Akutna in huda znižanja števila trombocitov so bila opažena pri bolnikih brez anamneze trombocitopenije po ponovni uporabi antagonistov receptorjev GPIIb/IIIa.

Izkušnje v obdobju trženja

O naslednjih dodatnih neželenih učinkih so občasno poročali v obdobju trženja; podatki so pridobljeni so iz spontanih poročil, za katere ni mogoče določiti natančne incidence:

Bolezni krvi in limfatičnega sistema:

Intrakranialna krvavitev, retroperitonealna krvavitev, hemoperikard, pljučna (alveolarna) hemoragija in epiduralni hematom v predelu hrbtenice. O krvavitvah s smrtnim izidom so poročali redko.

Akutna in/ali huda (<20,000/mm³) zmanjšanja števila trombocitov, ki jih lahko povežemo z mrzlico, zvišano telesno temperaturo ali zapleti pri krvavitvi (glejte »Preiskave« zgoraj).

Bolezni imunskega sistema:

Hude alergijske reakcije (npr. bronhospazem, urtikarija), vključno z anafilaktičnimi reakcijami. Primeri, o katerih so poročali, so se pojavili med začetnim zdravljenjem (prav tako na prvi dan) in med ponovno uporabo tirofibana. Nekateri primeri so bili povezani s hudo trombocitopenijo (število trombocitov <10.000/mm³).

Do nenamernega prevelikega odmerjanje tirofibanijevega klorida je prišlo v kliničnih študijah, znašalo je do 50 mikrogramov/kg v obliki triminutnega bolusa ali 1,2 mikrograma/kg/min v začetni infuziji. Prav tako je prišlo do prevelikega odmerjanja z do 1,47 mikrogramov/kg/min kot vzdrževalno hitrostjo infuzije.

1. Simptomi prevelikega odmerjanja

   Najpogosteje poročani simptomi prevelikega odmerjanja so bili krvavitev, ponavadi krvavitev iz sluznice, in lokalna krvavitev na mestu punkcije arterije za kateterizacijo srca, vendar so bili tudi posamezni primeri intrakranialne hemoragije in retroperitonealne krvavitve (glejte poglavji 4.4 in 5.1).

2. Ukrepi

Preveliko odmerjanje tirofibanijevega klorida je treba zdraviti v skladu s stanjem bolnika in oceno lečečega zdravnika. Če je potrebno zdravljenje hemoragije, je treba prekiniti infuzijo zdravila Trombopriv. Prav tako je treba razmisliti o transfuziji krvi in/ali trombocitov. Zdravilo Trombopriv se lahko odstrani s hemodializo.