Bikalutamid Kabi 150 mg filmsko obložene tablete
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Bikalutamid 150 mg
Zdravilo Bikalutamid Kabi 150 mg je indicirano samo ali kot adjuvantno zdravljenje poleg radikalne prostatektomije ali radioterapije pri bolnikih z lokalno napredovalim rakom prostate z velikim tveganjem za napredovanje bolezni (glejte poglavje 5.1).
Zdravilo Bikalutamid Kabi 150 mg je indicirano tudi za zdravljenje bolnikov z lokalno napredovalim rakom prostate brez zasevkov, kadar zdravljenje z operativno kastracijo ali drugim medicinskim posegom ni primerno ali ni sprejemljivo.
Odmerjanje
Odrasli moški, vključno s starejšimi bolniki: odmerek je ena 150 mg tableta peroralno enkrat na dan. Zdravilo Bikalutamid Kabi 150 mg je treba jemati stalno vsaj 2 leti ali do napredovanja bolezni.
Posebne skupine bolnikov
Okvara ledvic: bolnikom z okvaro ledvic odmerka ni treba prilagoditi.
Okvara jeter: bolnikom z blago okvaro jeter odmerka ni treba prilagoditi. Pri bolnikih z zmerno do hudo okvaro jeter lahko pride do povečanega kopičenja zdravila (glejte poglavje 4.4).
Pediatrična populacija
Bikalutamid je kontraindiciran pri otrocih ( glejte poglavje 4.3).
Uvedba zdravljenja mora potekati pod neposrednim nadzorom zdravnika specialista.
Bikalutamid se obsežno presnavlja v jetrih. Podatki kažejo, da se lahko pri bolnikih s hudo okvaro jeter upočasni njegovo izločanje, kar bi lahko povečalo njegovo kopičenje. Zato je treba bikalutamid pri bolnikih z zmerno do hudo okvaro jeter uporabljati previdno.
Zaradi možnih jetrnih sprememb so priporočljive redne kontrole delovanja jeter. Večino sprememb v delovanju jeter je mogoče pričakovati v prvih 6 mesecih zdravljenja z bikalutamidom.
Redko so med zdravljenjem z bikalutamidom opazili hude jetrne spremembe in jetrno odpoved, poročali so tudi o smrtnih izidih (glejte poglavje 4.8). Če so spremembe hude, je treba zdravljenje z bikalutamidom prekiniti.
Pri bolnikih, pri katerih bolezen objektivno napreduje in imajo zvišan PSA, je treba razmisliti o prenehanju zdravljenja z bikalutamidom.
Ugotovljeno je, da bikalutamid zavira citokrom P450 (CYP 3A4), zato je potrebna previdnost pri sočasnem jemanju z zdravili, ki se presnavljajo pretežno s CYP 3A4 (glejte poglavji 4.3 in 4.5).
V redkih primerih so pri bolnikih, ki so jemali bikalutamid, poročali o fotosenzitivnih reakcijah. Bolnikom je treba naročiti, naj se med zdravljenjem z bikalutamidom izogibajo pretiranemu neposrednemu izpostavljanju sončni svetlobi ali UV-svetlobi ter priporočiti uporabo zaščitnih sredstev za sončenje. Če je fotosenzitivna reakcija vztrajna in/ali huda, je treba uvesti ustrezno simptomatsko zdravljenje.
Zdravljenje z deprivacijo androgenov lahko povzroči podaljšanje intervala QT.
Pri bolnikih z anamnezo ali dejavniki tveganja za podaljšanja intervala QT in pri bolnikih, ki sočasno jemljejo zdravila, ki lahko podaljšajo interval QT (glejte poglavje 4.5), mora zdravnik pred uvedbo bikalutamida oceniti razmerje med koristjo in tveganjem uporabe zdravila, vključno z možnostjo za pojav aritmije tipa torsade de pointes.
Antiandrogeno zdravljenje lahko povzroči morfološke spremembe pri spermatozojih. Kljub temu, da učinka bikalutamida na morfologijo sperme niso preučevali in o takih spremembah pri bolnikih, ki so prejemali bikalutamid niso poročali, bi morali bolniki in/ali njihovi partnerji uporabljati ustrezno kontracepcijo med in še 130 dni po končanem zdravljenju z bikalutamidom.
Pri bolnikih, ki so sočasno prejemali bikalutamid so poročali o okrepljenih antikoagulacijskih učinkih kumarina, ki ima lahko za posledico povečanje protrombinskega časa (Prothrombine Time – PT) in mednarodno umerjenega razmerja (International Normalised Ratio – INR). Nekatere primere so povezali s povečanim tveganjem za krvavitve. Svetuje se skrbno spremljanje PT/INR in razmisliti je treba o prilagoditvi odmerka antikoagulanta (glejte poglavji 4.5 in 4.8).
Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, odsotnostjo encima laktaze ali malabsorbcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.
Študije in vitro so pokazale, da je (R)-bikalutamid zaviralec CYP 3A4, z manjšim zaviralnim učinkom na delovanje CYP 2C9, 2C19 in 2D6. Čeprav klinične študije, v katerih so kot označevalec aktivnosti citokroma P450 (CYP) uporabili antipirin, niso odkrile znakov medsebojnega delovanja midazolama in bikalutamida, se je po 28-dnevni sočasni uporabi povprečna izpostavljenost midazolamu (AUC) povečala do 80 %. Takšno povečanje bi lahko bilo pomembno pri zdravilih z ozkim terapevtskim indeksom. Zato je sočasna uporaba terfenadina, astemizola in cisaprida z bikalutamidom kontraindicirana (glejte poglavje 4.3), previdnost pa je potrebna pri sočasni uporabi bikalutamida z učinkovinami, kot so ciklosporin in zaviralci kalcijevih kanalčkov. Lahko je potrebno zmanjšanje odmerka teh zdravil, zlasti če se njihov učinek poveča ali se pojavijo neželeni učinki zdravil. Med uporabo ciklosporina je priporočljivo po uvedbi ali prenehanju zdravljenja z bikalutamidom skrbno spremljati koncentracijo ciklosporina v plazmi in bolnikovo klinično stanje.
Previdnost je potrebna pri predpisovanju bikalutamida z drugimi zdravili, ki lahko inhibirajo oksidacijo zdravila, npr. s cimetidinom ali ketokonazolom. Teoretično bi se lahko povečala koncentracija bikalutamida v plazmi, kar bi teoretično lahko povzročilo več neželenih učinkov.
Študije in vitro so pokazale, da lahko bikalutamid izpodrine kumarinski antikoagulant varfarin z njegovih vezavnih mest na beljakovinah. Ob sočasnem dajanju z bikalutamidom so poročali o povečanju učinkov varfarina in drugih kumarinskih antikoagulantov. Če damo zdravilo Bikalutamid Kabi 150 mg bolnikom, ki sočasno prejemajo kumarinske antikoagulante, je priporočljivo skrbno nadzorovati PT/INR in razmisliti je treba o prilagoditvi odmerka antikoagulanta (glejte poglavji 4.4 in 4.8).
Ker zdravljenje z deprivacijo androgenov lahko povzroči podaljšanje intervala QT, je treba skrbno pretehtati uporabo bikalutamida sočasno z zdravili, za katere je ugotovljeno, da povzročajo podaljšanje intervala QT, oziroma z zdravili, ki lahko sprožijo aritmijo tipa torsade de pointes, kot so antiaritmiki razreda IA (npr. kinidin in dizopiramid) ali razreda III (npr. amiodaron, sotalol, dofetilid in ibutilid), metadon, moksifloksacin, antipsihotiki in druga zdravila (glejte poglavje 4.4).
Pediatrična populacija
Študije medsebojnega delovanja so izvedli le pri odraslih.
Nosečnost
Bikalutamid je kontraindiciran pri ženskah. Nosečnice in doječe matere ga ne smejo dobivati.
Dojenje
Bikalutamid je med dojenjem kontraindiciran.
Plodnost
V študijah na živalih so ugotovili reverzibilno okvaro plodnosti samcev (glejte poglavje 5.3). Pri človeku je treba pričakovati obdobje zmanjšane plodnosti ali neplodnosti.
Malo verjetno je, da bi bikalutamid zmanjšal bolnikovo sposobnost vožnje ali upravljanja strojev.
Opozoriti pa je treba, da se občasno lahko pojavi zaspanost. Bolniki, ki se jim to zgodi, morajo biti previdni.
V tem poglavju so neželeni učinki opredeljeni na naslednji način:
zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do ≤ 1/100), redki (≥ 1/10.000 do ≤ 1/1.000), zelo redki (≤ 1/10.000), neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).
Preglednica 1: Pogostnost neželenih učinkov
| Organski sistem | Pogostnost | Učinek |
| Bolezni krvi in limfatičnega sistema | pogosti | anemija |
| Bolezni imunskega sistema | občasni | preobčutljivost, angioedem in urtikarija |
| Presnovne in prehranske motnje | pogosti | zmanjšanje apetita |
| Psihiatrične motnje | pogosti | zmanjšanje libida, depresija |
| Bolezni živčevja | pogosti | omotica, zaspanost |
| Srčne bolezni | neznana pogostnost | podaljšanje intervala QT (glejte poglavji 4.4 in 4.5) |
| Žilne bolezni | pogosti | navali vročine |
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora | občasni | intersticijska pljučna bolezene (znani smrtni izidi) |
| Bolezni prebavil | pogosti | bolečina v trebuhu, zaprtje, dispepsija,napenjanje, navzea |
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | pogosti | hepatotoksičnost, zlatenica, hipertransaminazemijaa |
| redki | odpoved jeterd (znani smrtni izidi) | |
| Bolezni kože in podkožja | zelo pogosti | izpuščaj |
| pogosti | alopecija, hirzutizem/ponovna rast dlak, suha kožac, srbenje | |
| redki | fotosenzitivne reakcije | |
| Bolezni sečil | pogosti | hematurija |
| Motnje reprodukcije in dojk | zelo pogosti | ginekomastija, občutljivost prsib |
| pogosti | erektilna disfunkcija | |
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | zelo pogosti | astenija |
| pogosti | bolečina v prsnem košu, edemi | |
| Preiskave | pogosti | povečanje telesne mase |
-
Jetrne spremembe so redko hude in so bile pogosto prehodne; minile ali izboljšale so se med nadaljevanjem zdravljenja ali po njegovi prekinitvi.
-
Pri večini bolnikov, ki dobivajo zdravilo Bikalutamid Kabi 150 mg v monoterapiji, se pojavi ginekomastija in/ali bolečine v prsih. V študijah so bili ti simptomi hudi pri do 5 % bolnikov. Možno je, da ginekomastija po prenehanju zdravljenja ne mine sama od sebe, še zlasti po dolgotrajnem zdravljenju.
-
Zaradi dogovora o imenovanju v študijah zgodnjega raka prostate, je neželeni učinek ‘suha koža’ imenovan ‘izpuščaj’, skladno s standardom COSTART. Za odmerek zdravila Biklautamid Kabi 150 mg torej ni mogoče določiti ločenega deskriptorja pogostnosti, vendar so domnevali, da je pogostnost enaka kot pri odmerku 50 mg.
-
Navedeno kot neželeni učinek zdravila po pregledu podatkov v obdobju trženja zdravila. Pogostnost je bila določena na podlagi incidence poročanih neželenih učinkov jetrne odpovedi pri bolnikih, ki so prejemali zdravilo v odprti skupini, ki je prejemala zdravilo Bikalutamid Kabi v študiji zdravljenja zgodnjega raka prostate z odmerkom 150 mg.
-
Navedeno kot neželeni učinek zdravila po pregledu podatkov v obdobju trženja zdravila. Pogostnost je bila določena na podlagi incidence poročanih neželenih učinkov intersticijske pljučnice v randomiziranem obdobju zdravljenja zgodnjega raka prostate v študiji z odmerkom 150 mg.
Povečanje PT/INR: med spremljanjem v obdobju trženja zdravila so poročali o medsebojnem delovanju kumarinskih antikoagulantov z bikalutamidom (glejte poglavji 4.4 in 4.5).
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, Sektor za farmakovigilanco, Nacionalni center za farmakovigilanco, Slovenčeva ulica 22, SI-1000 Ljubljana, tel: +386 (0)8 2000
500, faks: +386 (0)8 2000 510, e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si, spletna stran: www.jazmp.si.
Ni opisanih primerov prevelikega odmerjanja pri ljudeh. Specifičnega antidota ni; zdravljenje mora biti simptomatsko. Bikalutamid se obsežno veže na beljakovine in se nespremenjen ne izloča z urinom, zato dializa predvidoma ni učinkovita. Indicirana je splošna podporna oskrba, vključno s pogostim spremljanjem vitalnih znakov.
Farmakološke lastnosti - Bikalutamid 150 mg
Farmakoterapevtska skupina: antiandrogeni, oznaka ATC: L02B B03. Mehanizem delovanja
Bikalutamid je nesteroiden antiandrogen, ki nima drugih endokrinih učinkov. Veže se na divji tip ali običajni tip androgenskih receptorjev, ne da bi aktiviral izražanje genov, in tako zavre androgenski dražljaj. Posledica te inhibicije je nazadovanje tumorjev prostate. Klinično lahko prekinitev zdravljenja z bikalutamidom pri nekaterih bolnikih povzroči antiandrogenski odtegnitveni sindrom.
Klinična učinkovitost in varnost
Zdravilo Bikalutamid Kabi 150 mg so preučevali kot zdravilo za bolnike z lokaliziranim (T1-T2, N0 ali NX, M0) ali lokalno napredovalim (T3-T4, kateri koli N, M0; T1-T2, N+, M0) rakom prostate brez zasevkov v kombinirani analizi treh s placebom kontroliranih dvojno slepih študij, ki so zajele 8.113 bolnikov. V teh študijah je bilo zdravilo Bikalutamid Kabi 150 mg uporabljen kot takojšnje hormonsko zdravljenje ali kot adjuvantno zdravljenje poleg radikalne prostatektomije ali radioterapije (predvsem obsevanje z zunanjim virom). Po medianem 9,7-letnem spremljanju se je objektivno napredovanje bolezni pojavilo pri 36,6 % vseh bolnikov, ki so dobivali bikalutamid in 38,17 % vseh bolnikov, ki so dobivali placebo.
Zmanjšanje tveganja za objektivno napredovanje bolezni je bilo opazno v večini skupin bolnikov, a je bilo najočitnejše pri tistih z največjim tveganjem za napredovanje bolezni. Zato se zdravniki lahko odločijo, da je najustreznejša strategija zdravljenja pri bolnikih z majhnim tveganjem za napredovanje bolezni (zlasti v primeru adjuvantnega zdravljenja po radikalni prostatektomiji) odložitev hormonskega zdravljenja, dokler ni znakov napredovanja bolezni.
Po medianem 9,7-letnem spremljanju niso ugotovili razlike v celokupnem preživetju: umrljivost je bila 31,4 % (razmerje ogroženosti = 1,01; 95 % IZ od 0,94 do 1,09). Vendar pa so bili pri bolnikih v eksplorativnih analizah podskupin opazni nekateri trendi.
Podatki o preživetju brez napredovanja in celokupnem preživetju v daljšem časovnem obdobju, ki temeljijo na Kaplan-Meierovi oceni za bolnike z lokalno napredovalo boleznijo so povzeti v naslednjih preglednicah:
Preglednica 2: Delež bolnikov z lokalno napredovalo boleznijo in napredovanjem bolezni skozi čas po terapevtskih podskupinah
| Analizirana populacija | Krak zdravljenja | Dogodki (%) pri 3 letih | Dogodki (%) pri 5 letih | Dogodki (%) pri 7 letih | Dogodki (%) pri 10 letih |
| Nadzarovano opazovanje (n=657) | Bikalutamid Kabi 150 mg | 19,7 % | 36,3 % | 52,1 % | 73,2 % |
| placebo | 39,8 % | 59,7 % | 70,7 % | 79,1 % | |
| Radioterapija (n=305) | Bikalutamid Kabi 150 mg | 13,9 % | 33,0 % | 42,1 % | 62,7 % |
| placebo | 30,7 % | 49,4 % | 58,6 % | 72,2 % | |
| Radikalna prostatektomija (n=1719) | Bikalutamid Kabi 150 mg | 7,5 % | 14,4 % | 19,8 % | 29,9 % |
| placebo | 11,7 % | 19,4 % | 23,2 % | 30,9 % |
Preglednica 3: Celokupno preživetje pri lokalno napredovali bolezni po terapevtskih podskupinah
| Analizirana populacija | Krak zdravljenja | Dogodki (%) pri 3 letih | Dogodki (%) pri 5 letih | Dogodki (%) pri 7 letih | Dogodki (%) pri 10 letih |
| Nadzarovano opazovanje (n=657) | Bikalutamid Kabi 150 mg | 14,2 % | 29,4 % | 42,2 % | 65,0 % |
| placebo | 17,0 % | 36,4 % | 53,7 % | 67,5 % | |
| Radioterapija (n=305) | Bikalutamid Kabi 150 mg | 8,2 % | 20,9 % | 30,0 % | 48,5 % |
| placebo | 12,6 % | 23,1 % | 38,1 % | 53,3 % | |
| Radikalna prostatektomija (n=1719) | Bikalutamid Kabi 150 mg | 4,6 % | 10,0 % | 14,6 % | 22,4 % |
| placebo | 4,2 % | 8,7 % | 12,6 % | 20,2 % |
Pri bolnikih z lokalizirano boleznijo, ki so dobivali samo bikalutamid, ni bilo bistvenih razlik v preživetju brez napredovanja. Pri bolnikih z lokalizirano boleznijo, ki so prejemali bikalutamid kot adjuvantno zdravljenje po radioterapiji (razmerje ogroženosti = 0,98; 95 % IZ: 0,80-1,20) ali po radikalni prostatektomiji (razmerje ogroženosti = 1,03; 95 % IZ: 0,85-1,25) ni bilo ugotovljenih značilnih razlik v preživetju. Pri bolnikih z lokalizirano boleznijo, ki bi sicer bili pod nadzorovanim opazovanjem, je obstajal trend h krajšemu preživetju v primerjavi z bolniki, ki so dobivali placebo (RO = 1,15; 95 % IZ: 1,00-1,32). Glede na to je profil koristi in tveganj uporabe bikalutamida pri bolnikih z lokalizirano boleznijo ocenjen kot neugoden.
V ločenem programu je bila učinkovitost zdravila Bikalutamid Kabi 150 mg kot terapija pri bolnikih z lokalno napredovalim rakom prostate brez zasevkov za katere je bila predpisana takojšna kastracija, dokazana v kombinirani analizi dveh študij pri 480 predhodno nezdravljenih bolnikih z rakom prostate
brez zasevkov (M0). Skupna smrtnost 56 % in po mediano 6,3-leta spremljanja, je pokazala, da med zdravljenjem z bikalutamidom in kastracijo ni pomembnih razlik glede preživetja (razmerje ogroženosti = 1,05 [IZ = 0,81-1,36]), vendar pa enakovrednosti obeh načinov zdravljenja ni možno statistično potrditi.
Kombinirana analiza dveh študij pri 805 predhodno nezdravljenih bolnikih z rakom prostate z zasevki (M1), v katerih je bila skupna smrtnost 43 %, je pokazala, da je zdravljenje z zdravilom Bikalutamid Kabi 150 mg glede preživetja manj učinkovito kot kastracija (razmerje ogroženosti = 1,3 [IZ = 1,04-1,65]), s številčno razliko v pričakovanem času smrti 42 dni (6 tednov) glede na srednje preživetje
2 leti.
Bikalutamid je racemat, katerega antiandrogeno delovanje je skoraj izključno omejeno na (R)-enantiomer.
Pediatrična populacija
Študije pri pediatričnih bolnikih niso bile izvedene (glejte poglavji 4.3 in 4.6).
Absorpcija
Bikalutamid se po peroralnem jemanju dobro absorbira. Ni dokazov, da bi hrana klinično pomembno vplivala na biološko uporabnost.
Porazdelitev
Bikalutamid je v veliki meri vezan na beljakovine (racemat 96 %, (R)-bikalutamid > 99 %) in se izdatno presnavlja (z oksidacijo in glukuronidacijo). Njegovi presnovki se v približno enakih deležih izločijo skozi ledvice in z žolčem.
Biotransformacija
(S)-enantiomer se v primerjavi z (R)-enantiomerom hitro odstrani; (R)-enantiomer ima razpolovni čas izločanja iz plazme približno 1 teden.
Pri vsakodnevnem jemanju zdravila Bikalutamid Kabi 150 mg se (R)-enantiomer zaradi svojega dolgega razpolovnega časa približno 10-kratno kopiči v plazmi.
Pri vsakodnevnem jemanju zdravila Bikalutamid Kabi 150 mg je ugotovljena koncentracija (R)-enantiomera v plazmi v stanju dinamičnega ravnovesja približno 22 mikrogramov/ml. V stanju dinamičnega ravnovesja gre 99 % vseh enantiomerov v obtoku na račun prevladujočega aktivnega (R)-enantiomera.
Izločanje
V klinični študiji je bila povprečna koncentracija (R)-bikalutamida v semenski tekočini moških, ki so dobivali zdravilo Bikalutamid Kabi 150 mg, 4,9 mikrograma/ml. Količina bikalutamida, ki bi jo potencialno lahko dobila partnerka med spolnim odnosom, je majhna, z ekstrapolacijo ocenjena na približno 0,3 mikrograma/kg. To je pod mejo, ki bi lahko povzročila spremembe pri mladičih laboratorijskih živali.
Posebne skupine bolnikov
Na farmakokinetiko (R)-enantiomera ne vplivajo starost, okvara ledvic in blaga do zmerna okvara jeter. Podatki kažejo, da se pri osebah s hudo okvaro jeter (R)-enantiomer počasneje izloča iz plazme.
Farmacevtski podatki - Bikalutamid 150 mg
Jedro tablete:
laktoza monohidrat,
natrijev karboksimetilškrob, vrsta A, brezvodni koloidni silicijev dioksid, povidon K30,
magnezijev stearat.
Filmska obloga:
barvilo Opadry White Y-1-7000, ki vsebuje:
hipromeloza 5 CP (E464), makrogol 400,
titanov dioksid (E171).
Pretisni omoti iz PVC/aluminija z 10 ali 14 tabletami, tako da so velikosti pakiranj 28, 30, 50, 60, 90,
98 in 100 tablet.
Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.