Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
piridoksinijev klorid 100 mg / 1 tableta
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC

Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Milgamma 100 mg/100 mg
Zdravilo Milgamma je indicirano pri odraslih za zdravljenje bolezni živčevja, ki jih povzroča dokazano pomanjkanje vitaminov B1 in B6.
Odmerjanje
Dnevni odmerek za odrasle je 1 obložena tableta zdravila Milgamma. Pri akutnih stanjih se lahko odmerek poveča do 1 obložena tableta zdravila Milgamma trikrat na dan.
Najkasneje po štirih tednih zdravljenja se moramo odločiti ali je zvišani odmerek vitamina B6 in B1 (1 obložena tableta zdravila Milgamma trikrat na dan) še vedno potreben. Če je potrebno se dnevni odmerek zmanjša na 1 obloženo tableto zdravila Milgamma, da se zmanjša tveganje za nastanek nevropatij, ki so povezane z vitaminom B6.
Pediatrična populacija
Varnost in učinkovitost zdravila Milgamma pri otrocih še nista bili dokazani. Podatkov ni na voljo.
Način uporabe
Obložene tablete je treba zaužiti z zadostno količino tekočine. Tablete se lahko vzame kadarkoli čez dan.
Preobčutljivost na učinkovini ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1. Zdravilo Milgamma je kontraindicirano v času nosečnosti in dojenja (glejte poglavje 4.6).
8. 5. 2024
Uporaba zdravila Milgamma več kot 6 mesecev lahko povzroči nevropatijo.
Zdravilo vsebuje saharozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za fruktozo, malabsorpcijo glukoze/galaktoze ali pomanjkanjem saharoza-izomaltaze ne smejo jemati tega zdravila.
To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na tableto, kar v bistvu pomeni ‘brez natrija’. Pred dajanjem zdravila Milgamma je treba od bolnika pridobiti anamnezo glede preobčutljivosti.
Terapevtski odmerki vitamina B6 lahko zmanjšajo učinek L-dope.
Sočasno dajanje antagonistov piridoksina (denimo hidralazina, izoniazida (INH), D-penicilamina, cikloserina), alkohol in dolgotrajna uporaba peroralnih kontracepcijskih sredstev, vsebujočih estrogen, lahko povzročijo pomanjkanje vitamina B6.
5-fluoruracil inaktivira tiamin, saj 5-fluoruracil kompetitivno zavira fosforilacijo tiamina v tiamin difosfat.
Nosečnost
V času nosečnosti je priporočeni dnevni vnos vitamina B1 1,4-1,6 mg in vitamina B6 3 mg. Za dajanje odmerkov, višjih od priporočenih dnevnih odmerkov, varnosti še niso dokazali. Zato je zdravilo Milgamma v času nosečnosti kontraindicirano.
Dojenje
Med dojenjem je priporočeni dnevni vnos vitamina B1 1,7-1,9 mg in vitamina B6 2,6 mg. Za dajanje odmerkov, višjih od priporočenih dnevnih odmerkov, varnosti še niso dokazali.
Vitamina B1 in B6 prehajata v materino mleko.
Visoki odmerki vitamina B6 lahko zavrejo nastajanje mleka. Zato je zdravilo Milgamma v času dojenja kontraindicirano.
Plodnost
Klinični podatki o vplivu benfotiamina in piridoksina na plodnost niso na voljo.
Za oceno neželenih učinkov so kot osnova uporabljene naslednje pogostnosti pojavljanja:
Zelo pogosti (≥1/10) Pogosti (≥1/100 do <1/10)
Občasni (≥1/1.000 do <1/100) Redki (≥1/10.000 do <1/1.000) Zelo redki (<1/10.000)
Neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov)
Bolezni imunskega sistema
Zelo redki: V posameznih primerih se lahko pojavijo preobčutljivostne reakcije kot so
-
kožne reakcije,
-
koprivnica,
-
eksantem,
-
stanja šoka.
Bolezni živčevja
Neznana pogostnost: Dolgoročno jemanje, ki je daljše od 6 mesecev, lahko povzroči periferno senzorično nevropatijo (glejte poglavje 4.4 )
Bolezni prebavil
Zelo redki: V kliničnih študijah so v posameznih primerih poročali o želodčno-črevesnih motnjah kot slabost ter drugih prebavnih težavah. Vendar pa se pogostnost teh motenj ni bistveno razlikovala od pogostnosti v placebni skupini. Vzročna povezava z vitaminoma B1 in B6 še ni dovolj raziskana in je lahko pogojena z odmerkom.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na
Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco
Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22
SI-1000 Ljubljana
Tel: +386 (0)8 2000 500
Faks: +386 (0)8 2000 510
e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si
-
Simptomi prevelikega odmerjanja
Zaradi velike terapevtske širine med peroralnim dajanjem benfotiamina ne pričakujemo manifestacij prevelikega odmerjanja. Visoki odmerki vitamina B6 lahko po kratkotrajnem jemanju (odmerki večji od 1 g/dan) učinkujejo nevrotoksično.
Tudi odmerjanje 100 mg na dan lahko po jemanju, daljšem od 6 mesecev, povzroči nevropatijo. Preveliko odmerjanje se običajno kaže v obliki senzoričnih polinevropatij, morda z ataksijo. Po jemanju skrajno visokih odmerkov se lahko pojavijo epileptični napadi. Pri novorojenčkih in
dojenčkih se lahko pojavijo globoka sedacija, hipotonija in motnje dihanja (dispneja, apneja).
-
Zdravljenje prevelikega odmerjanja
Po zaužitju akutnih odmerkov piridoksinijevega klorida, višjih od 150 mg/kg telesne mase, priporočamo, da se izzove bruhanje in daje aktivno oglje. Bruhanje je najučinkovitejše v prvih 30 minutah po zaužitju, morda bodo potrebni intenzivni zdravstveni ukrepi.
Farmakološke lastnosti - Milgamma 100 mg/100 mg
Farmakoterapevtska skupina: vitamin B1 v kombinaciji z vitaminom B6 in/ali vitaminom B12 oznaka ATC: A11DB
Kritje potreb
Glede na prehranska poročila sta vitamina B1 in B6 dva od najbolj kritičnih vitaminov skupine B. Potrebe telesa po tiaminu so vezane na presnovo ogljikovih hidratov in so izražene glede na celotni vnos kalorij. Trenutne vrednosti priporočenega dnevnega vnosa (RDA) znašajo 0,5 mg za vsakih 1000 kalorij, pri čemer je najmanjši dnevni vnos 1 mg, kar velja tudi za tiste, ki zaužijejo manj kot 2.000 kalorij na dan.
Normalne vrednosti tiamina v krvi so zelo spremenljive. V urinu izločen tiamin je kazalec nedavnega vnosa s prehrano. Pri odraslih se z urinom navadno izloča > 66 µg tiamina/g kreatinina, medtem ko vrednosti pod 27 µg/g kreatinina opozarjajo na pomanjkanje. Test “obremenitve s tiaminom” vključuje meritve tiamina, ki se izloči v urin v 4 urah po zaužitju 5-miligramskega odmerka. Izločanje v obsegu
< 20 µg opozarja na pomanjkanje. Ocena serumske ravni tiamina ne zadošča za ustrezno vrednotenje samega statusa tiamina.
Vrednosti priporočenega dnevnega vnosa piridoksina temeljijo na vnosu beljakovin. Za ugotavljanje stanja vitamina B6 je potrebno opraviti teste ravni vitamina B6 v plazmi ali eritrocitih kot tudi izločanja 4-piridoksina v urin. Razen tega je za odkrivanje pomanjkanja vitamina B6, s stimulacijo z dodajanjem piridoksal-5-fosfata ali brez nje, primerno tudi določanje glutamat oksalacetatne transaminaze eritrocitov (EGOT).
Človek je tiamin-heterotrofni organizem, količina vitamina B1 v telesu je približno 30 mg. Zaradi njegove velike hitrosti obrata in omejenih zalog je treba za kritje potreb tiamin jemati dnevno v
zadostnih količinah. Pomanjkanje vitamina B1 pogosto odkrijemo pri alkoholikih, starejših, bolnikih na hemodializi, po operaciji prebavnega trakta in po podaljšanih obdobjih slabe prehranjenosti, podhranjenosti in parenteralnega hranjenja.
Da bi se izognili pomanjkanju tiamina, je priporočeni dnevni vnos vitamina B1 za moške med 1,3 in 1,5 mg na dan in za ženske med 1,1 in 1,3 mg na dan. V času nosečnosti je potrebna dodatna količina 0,3 mg na dan in v času dojenja 0,6 mg na dan.
Vsebnost vitamina B6 v človeškem telesu je 40-150 mg, dnevno ledvično izločanje pa 1,7-2,6 mg, stopnja obrata 2,2-2,4 %. Potrebe so odvisne od obrata beljakovin in se z vnosom beljakovin povečajo. Da bi se izognili pomanjkanju, je dnevna potreba vitamina B6 za moške 2,3 mg na dan in za ženske 2,0 mg na dan. V času nosečnosti je potrebna dodatna količina 1,0 mg na dan in v času dojenja 0,6 mg na dan.
Klinični podatki
Vitamin B1 je nujno potrebna snov. Kot v maščobah topljivi derivat vitamina B1 (tiamina) se benfotiamin v organizmu fosforilira v biološko dejavni tiamin difosfat (TDP) in tiamin trifosfat (TTP). Kot koencim, TDP posreduje v pomembnih delovanjih presnove ogljikovih hidratov. Je koencim piruvatne dekarboksilaze, 2-oksoglutaratne dehidrogenaze in transketolaze. V ciklusu pentoza fosfata TDP sodeluje pri prenosu aldehidnih skupin.
V svoji fosforilirani obliki (piridoksal-5-fosfat, P5P) je vitamin B6 koencim številnim encimom. Od P5P odvisni encimi sodelujejo v naslednjih procesih:
-
dekarboksilaciji aminokislin, pri čemer nastanejo amini, med katerimi so številni pomembni nevrotransmiterji in hormoni,
-
transaminaciji aminokislin do keto-kislin, ki se nato oksidirajo in uporabijo kot presnovno gorivo,
-
fosforolitični cepitvi glikogena (iz jeter in mišic) v glukozo-1-fosfat,
-
nastanku alfa aminolevulinske kisline, predhodnika hemske dekarboksilacije fosfatidilserina v fosfatidil etanolamin pri sintezi fosfolipidov,
-
kot kofaktor v številnih reakcijah, povezanih s cepitvijo stranske verige, vključno s cistationin sintazo in cistationazo.
Tako vitamin B1 kot vitamin B6 sta zelo pomembna za delovanje osrednjega in perifernega živčevja. Sta najpomembnejša vitamina skupine B. Njuno pomanjkanje je povezano z nevrološkimi motnjami, vključno z nevropatijo, in se zelo pogosto pojavi sočasno, zlasti pri zgoraj omenjenih rizičnih skupinah. Vitamina B1 in B6 pri uravnavanju delovanja živčnega sistema tesno sodelujeta, zato je pomembno, da oba vitamina dajemo sočasno. To je tudi znanstvena podlaga za običajno aplikacijo vitamina B1 in vitamina B6.
Za oba vitamina so v poskusnih živalskih modelih dokazali analgetični (antinevralgični) učinek.
Absorpcija
Za tiamin, ki ga zaužijemo peroralno, se predpostavlja od odmerka odvisni dvojni prenašalni mehanizem, to je z aktivno resorpcijo do koncentracij ≤ 2 µmol in pasivno difuzijo pri koncentracijah
≥ 2 µmol.
Benfotiamin je predzdravilo (provitamin), ki se v telesu pretvori v tiamin, in je del skupine lipofilnih analogov tiamina, ki se v telesu pretvorijo v biološko aktivni koencim tiamin difosfat (TDP).
Za razliko od v vodi topnih derivatov tiamina se benfotiamin absorbira preko pasivne difuzije sorazmerno glede na odmerek.
Primerjalne raziskave so pokazale, da se benfotiamin absorbira hitreje, bolje ter v večjem obsegu kot vodotopni tiamin hidroklorid. Po peroralnem dajanju benfotiamina so v plazmi in centrifugiranih
krvnih celicah ugotavljali višje in trajnejše koncentracije tiamina in biološko aktivnih koencimov kot po dajanju enakovrednih količin tiamin hidroklorida.
V primerjavi z v vodi topnimi derivati tiamina prehaja benfotiamin s pasivno absorpcijo hitreje in lažje skozi črevesno steno, kar ima za posledico višje koncentracije v krvi in v tkivih, tudi pri sorazmerno
nizkih odmerkih. Menijo tudi, da je biološka uporabnost benfotiamina višja kot biološka uporabnost v vodi topnih derivatov tiamina. Absolutna biološka uporabnost benfotiamna je osmi dan približno 25
%, kar je približno 3,6-krat več kot pri tiamin hidrokloridu.
Vitamin B6 in njegovi derivati se s pasivno difuzijo hitro absorbirajo v zgornjih prebavilih. Vse tri oblike vitamina B6 (piridoksin, piridoksal in piridoksamin) se s pasivno difuzijo hitro absorbirajo v tankem črevesu.
Porazdelitev
Tiamin se s krvnim obtokom porazdeli nehomogeno, 75 % preko eritrocitov, 15 % preko levkocitov, 10 % pa se ga veže na plazemske albumine. Študije na živalih, v katerih so uporabili radioaktivno
označen benfotiamin, so pokazale posebno visoko radioaktivnost v krvi, jetrih in ledvicah. V mišice in možgane pride približno 5-20 % jetrnih vrednosti.
Piridoksin hidroklorid najdemo v krvni plazmi do 60 % kot piridoksal-5-fosfat, do 15 % kot piridoksin in do 14 % kot piridoksal in je večinoma vezan na albumin.
Prenašalna oblika je piridoksal. Za prehod skozi celično membrano se piridoksal-5-fosfat, vezan na albumin, hidrolizira v piridoksal z alkalno fosfatazo.
Vitamin B6 se shranjuje v jetrih, približno 50 % je prisotnega tudi v mišicah, vezanega na glikogen fosforilazo. Piridoksin se shranjuje tudi v možganih, kjer poteka privzem najverjetneje preko procesa nasičenja. Plazemske ravni vitamer piridoksina natančno odražajo koncentracijo piridoksina v jetrih.
Biotransformacija
Po peroralnem dajanju benfotiamina se v črevesu sproži defosforilacija v S-benzoiltiamin (SBT) s fosfatazami. SBT je topen v maščobah in zato kaže visoko stopnjo prehodnosti. Prav tako se tudi resorbira brez kakega pomembnega pretvarjanja v tiamin. Do encimske debenzoilacije v tiamin in biološko aktivne koencime pride šele kasneje.
Za benfotiamin so pokazali, da se iz dveh snovi (benfotiamin in tiamin) v organizmu tvori biološko aktivni koencim tiamin difosfat (TDP) in tiamin trifosfat (TTP).
Pri encimski pretvorbi benfotiamina v tiamin nastaneta benzojska kislina in hipurna kislina. Nastali tiamin se lahko nato pretvori v tiaminsko kislino, metiltiazol ocetno kislino in piramin.
Piridoksal se oksidira v jetrih in tvori 4-piridoksinsko kislino, ki predstavlja 64 % v urin izločenega odmerka.
Izločanje
Oba vitamina se izločata pretežno z urinom. Približno 50 % tiamina se izloči v nespremenjeni obliki ali esterificiranega s sulfatom. Ostanki so številni presnovki, med njimi tiaminska kislina, metiltiazol ocetna kislina in piramin.
Približno 74 % 100-miligramskega intravenskega odmerka piridoksina se je v urin izločilo v obliki različnih presnovkov.
Povprečni razpolovni čas izločanja (t½) v plazmi za benfotiamin je 3,6 h. Razpolovni čas izločanja
piridoksin hidroklorida je približno 2-5 ur po peroralnem dajanju. Biološki razpolovni čas tako tiamina kot piridoksina je približno dva tedna.
Farmacevtski podatki - Milgamma 100 mg/100 mg
Jedro tablete:
brezvodni koloidni silicijev dioksid (E551) mikrokristalna celuloza (E460)
premreženi natrijev karmelozat (E468) povidon K-30
smukec (E553b)
dolgoverižni delni glicerid
Obloga tablete:
šelak (E904) trietilcitrat saharoza
kalcijev karbonat (E170) smukec (E553b)
arabski gumi (E414) koruzni škrob
titanov dioksid (E171)
brezvodni koloidni silicijev dioksid (E551) povidon K-30
makrogol 6000
glicerol, 85 odstotni
polisorbat 80 (E433) montanglikolni vosek
Shranjujte pri temperaturi do 25 °C.
Pretisni omot shranjujte v zunanji ovojnini za zagotovitev zaščite pred svetlobo.
PVDC/PVC-aluminijevi pretisni omoti
Škatle s 30 (2x15 tbl), 60 (4x15 tbl), 100 (4x25 tbl) obloženimi tabletami.