PecFent 100 mikrogramov/vpih pršilo za nos, raztopina

Zdravilo PecFent je indicirano za obvladovanje prebijajoče bolečine (BTP – Breakthrough Pain) pri odraslih, ki že prejemajo vzdrževalno opioidno terapijo za kronično bolečino zaradi raka. Prebijajoča bolečina je prehoden izbruh bolečine, ki se dodatno pojavi ob sicer obvladani dolgotrajni bolečini.

Bolniki, ki prejemajo vzdrževalno opioidno terapijo, so tisti, ki jemljejo najmanj 60 mg morfina peroralno na dan, najmanj 25 mikrogramov transdermalnega fentanila na uro, najmanj 30 mg oksikodona na dan, najmanj 8 mg peroralnega hidromorfona na dan ali ekvianalgetičen odmerek kakega drugega opioida najmanj en teden.

Zdravljenje mora uvesti in ves čas nadzirati zdravnik, ki ima izkušnje z opioidnim zdravljenjem pri bolnikih z rakom. Zdravniki ne smejo pozabiti na možnost zlorabe fentanila.

Odmerjanje

Zdravilo PecFent je treba titrirati do "učinkovitega" odmerka, ki nudi zadostno analgezijo in kar najbolj zmanjša neželene učinke, ne da bi povzročil pretirane (ali neprenosljive) neželene učinke, pri dveh zaporedno zdravljenih epizodah BTP. Učinkovitost danega odmerka moramo ocenjevati v obdobju 30 minut po odmerku.

Bolnike moramo skrbno spremljati, dokler ne dosežemo učinkovitega odmerka.

Zdravilo PecFent je na voljo v dveh jakostih: 100 mikrogramov/vpih in 400 mikrogramov/vpih. En odmerek zdravila PecFent lahko pomeni uporabo 1 vpiha (100-mikrogramski ali 400-

mikrogramski odmerek) ali 2 vpihov (200-mikrogramski ali 800-mikrogramski odmerek) iste jakosti

(bodisi 100-mikrogramska bodisi 400-mikrogramska jakost).

Bolniki ne smejo uporabiti več kot 4 odmerke na dan. Bolniki morajo počakati vsaj 4 ure po odmerku, preden vzamejo nov odmerek zdravila PecFent za zdravljenje naslednje epizode BTP.

Zdravilo PecFent omogoča dajanje odmerkov po 100, 200, 400 in 800 mikrogramov, in sicer:

Začetni odmerek

• Začetni odmerek zdravila PecFent za zdravljenje epizod BTP je vedno 100 mikrogramov (en vpih), tudi pri bolnikih, ki preidejo z drugih zdravil, ki vsebujejo fentanil, zaradi zdravljenja BTP.

• Bolniki morajo počakati vsaj 4 ure po odmerku, preden vzamejo nov odmerek zdravila PecFent za zdravljenje naslednje epizode BTP.

  Način titracije

• Bolnikom predpišemo začetno količino za titracijo, ki je ena steklenica (2 vpiha ali 8 vpihov) zdravila PecFent 100 mikrogramov/vpih.

• Bolnikom, katerih začetni odmerek je 100 mikrogramov in ki se morajo zaradi pomanjkanja učinka titrirati na večji odmerek, lahko naročimo, naj pri naslednji epizodi BTP uporabijo dva 100-mikrogramska vpiha (po enega v vsako nosnico). Če ta odmerek ne zadošča, lahko bolniku predpišemo steklenico zdravila PecFent 400 mikrogramov/vpih in mu naročimo, naj za naslednjo epizodo bolečine uporabi en 400-mikrogramski vpih. Če ta odmerek ni uspešen, lahko zvečamo odmerek na dva 400-mikrogramska vpiha (po enega v vsako nosnico).

• Od uvedbe zdravljenja naprej moramo bolnike skrbno spremljati in titrirati odmerek, dokler ne dosežemo učinkovitega odmerka in ga ne potrdimo v dveh zaporedno zdravljenih epizodah BTP.

Titracija pri bolnikih, ki prehajajo z enega zdravila, ki vsebuje fentanil s takojšnjim sproščanjem,na drugo tako zdravilo

V farmakokinetičnem profilu zdravil s takojšnjim sproščanjem fentanila so lahko precejšnje razlike, kar povzroča klinično pomembne razlike v hitrosti in obsegu absorpcije fentanila. Zato je pri prehajanju z enega zdravila, ki vsebuje fentanil s takojšnjim sproščanjem in je indicirano za zdravljenje prebijajoče bolečine, vključno z zdravili za intranazalno uporabo, na drugo tako zdravilo bistveno, da bolnike ponovno titriramo z novim zdravilom, namesto da bi prešli z enega zdravila na drugega na podlagi enakega odmerka v mikrogramih.

Vzdrževalno zdravljenje

Ko med titracijo ugotovimo učinkoviti odmerek, naj bolniki jemljejo ta odmerek do največ štirikrat na

dan.

Popravek odmerka

Na splošno rečeno naj se vzdrževalni odmerek zdravila PecFent zveča šele takrat, ko trenutni odmerek ne zadošča za zadostno zdravljenje več zaporednih epizod BTP.

Ponovna ocena odmerka osnovne opioidne terapije bo potrebna, če imajo bolniki dosledno po več kot 4 epizode BTP na 24 ur.

V odsotnosti zadostnega obvladovanja bolečine, je potrebno upoštevati, da lahko pride dohiperalgezije, tolerance in napredovanja osnovne bolezni (glejte poglavje 4.4).

Če neželenih učinkov ni mogoče prenašati ali so dolgotrajni, je treba odmerek zmanjšati ali pa

zdravljenje z zdravilom PecFent zamenjati z drugim analgetikom.

Trajanje in cilji zdravljenja

Pred uvedbo zdravljenja z zdravilom PecFent se je treba skupaj z bolnikom v skladu s smernicami za obvladovanje bolečine dogovoriti o strategiji zdravljenja, ki vključuje trajanje in cilje zdravljenja, ter o načrtu za zaključek zdravljenja. Med zdravljenjem morata biti zdravnik in bolnik pogosto v stiku, da ocenita potrebo po nadaljnjem zdravljenju, razmislita o prekinitvi zdravljenja in po potrebi prilagodita odmerke. Če ni ustreznega nadzora nad bolečino, je treba upoštevati možnost hiperalgezije, tolerance in napredovanja osnovne bolezni (glejte poglavje 4.4). Zdravila PecFent se ne sme uporabljati dlje, kot je potrebno.

Ukinitev zdravljenja

Zdravilo PecFent je treba nemudoma ukiniti, če bolnik nima več epizod prebijajoče bolečine. Zdravljenje dolgotrajne osnovne bolečine naj ostane, kakršno je.

Če je potrebna ukinitev vse opioidne terapije, mora zdravnik bolnika skrbno spremljati, ker je treba opioidno terapijo postopoma titrirati navzdol, da se izognemo možnosti nenadnih odtegnitvenih učinkov.

Posebne populacije

Starejši bolniki (starejši od 65 let)

V programu kliničnega preskušanja zdravila PecFent so bili 104 bolniki (26,1 %) starejši od 60 let, 67 bolnikov (16,8 %) je bilo starejših od 65 let in 15 (3,8 %) starejših od 75 let. Nič ni kazalo na to, da bi se starejši bolniki titrirali na manjše odmerke ali imeli več neželenih učinkov. Kljub temu je glede na pomembnost delovanja ledvic in jeter v presnovi in očistku fentanila pri uporabi zdravila PecFent pri starejših bolnikih potrebna še dodatna skrbnost. Podatkov o farmakokinetiki zdravila PecFent pri starejših bolnikih ni na voljo.

Okvare ledvic ali jeter

Pri bolnikih z zmernimi ali težkimi okvarami jeter ali ledvic moramo zdravilo PecFent previdno

uporabljati (glejte poglavje 4.4).

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost zdravila PecFent pri otrocih in mladostnikih, starih do 18 let, še nista bili dokazani.

Podatkov ni na voljo.

Način uporabe

Zdravilo PecFent je namenjeno samo za nazalno uporabo.

Tik pred uporabo vzemite steklenico iz vsebnika z zaporko, varno za otroke, in snemite zaščitno zaporko. Steklenico morate pripraviti za prvo uporabo (‘aktivirati') tako, da jo držite v pokončnem položaju in preprosto pritisnete na sprožilec (tipki za prsta na obeh straneh razpršilne šobe) in ga spustite, dokler se v okencu s števcem ne pojavi zelen stolpec (navadno po štirih pritiskih).

Steklenica z 2 vpihoma:

Steklenice z 2 vpihoma ni mogoče reaktivirati in ko bolnik uporabi oba odmerka ali je od aktivacije preteklo več kot 5 dni, mora steklenico in vsebino zavreči po navodilih v poglavju 6.6.

Steklenica z 8 vpihi:

Če bolnik ni uporabljal zdravila 5 dni, ga je treba reaktivirati z enim pritiskom na sprožilec.

Bolniku svetujte, naj zapiše datum prve uporabe zdravila na temu namenjeno mesto na etiketi vsebnika z zaporko, varno za otroke.

Bolnik uporabi zdravilo PecFent tako, da namesti razpršilno šobo nekoliko (okrog 1 cm) v nosnico in jo usmeri nekoliko proti nosnemu hrbtišču. Nato aplicira vpih tako, da pritisne na sprožilec in ga spusti. Zasliši se klik, število, vidno v okencu števca, pa se bo zvečalo za eno.

Bolnikom morate povedati, da mogoče ne bodo čutili pršenja, zato morajo verjeti slišnemu kliku in zvečanju števila na števcu, ki potrjujeta, da je bil vpih apliciran.

Kapljice pršila PecFent v nosu oblikujejo gel. Bolnikom morate svetovati, naj se ne usekujejo takoj po uporabi zdravila PecFent.

Bolnik mora po vsaki uporabi pršila namestiti zaščitno zaporko, steklenico pa shraniti nazaj v vsebnik

z zaporko, varno za otroke.

Preobčutljivost na zdravilno učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1. Bolniki brez vzdrževalne opioidne terapije, saj obstaja povišano tveganje depresije dihanja.

Težka depresija dihanja ali težke obstruktivne pljučne bolezni. Zdravljenje druge akutne bolečine kot prebijajoče.

Bolniki, ki se zdravijo z zdravili z natrijevim oksibatom.

Zaradi tveganj, vključno s smrtnim izidom, ki so povezana z nenamerno izpostavitvijo, napačno uporabo in zlorabo, je treba bolnikom in njihovim skrbnikom svetovati, naj zdravilo PecFent hranijo na varnem in zaščitenem mestu, do katerega drugi nimajo dostopa.

Bolnike in njihove negovalce morate opozoriti, da vsebuje zdravilo PecFent zdravilno učinkovino v količini, ki je lahko za otroka smrtna.

Da se tveganja neželenih učinkov, povezanih z opioidi, kar najbolj zmanjšajo in da se ugotovi učinkoviti odmerek, je nujno potrebno, da bolnike med postopkom titracije skrbno nadzirajo zdravstveni delavci.

Pomembno je, da stabiliziramo dolgotrajno delujoče opioidno zdravljenje, ki se uporablja za zdravljenje bolnikove dolgotrajne bolečine, preden se začne zdravljenje z zdravilom PecFent.

Hiperalgezija

Tako kot pri drugih opioidih, je treba v primeru nezadostnega obvladovanja bolečine v odziv na zvečan odmerek fentanila, upoštevati, da lahko pride do z opioidi sprožene hiperalgezije. Mogoče bo potrebno zmanjšanje odmerka fentanila ali prekinitev zdravljenja s fentanilom ali ponoven premislek o zdravljenju.

Depresija dihanja

Z uporabo fentanila je povezano tveganje klinično pomembne depresije dihanja. Pri bolnikih z bolečino, ki prejemajo kronično opioidno zdravljenje, se razvije toleranca na depresijo dihanja, zato je tveganje depresije dihanja pri teh bolnikih zmanjšano. Sočasna uporaba depresorjev centralnega živčevja lahko zveča tveganje depresije dihanja (glejte poglavje 4.5).

Kronične bolezni pljuč

Pri bolnikih s kroničnimi obstruktivnimi pljučnimi boleznimi lahko fentanil povzroči resnejše neželene učinke. Pri teh bolnikih lahko opioidi zmanjšajo dihalne spodbude in zvečajo upornost dihalnih poti.

Zvišan intrakranialni tlak

Pri bolnikih, ki utegnejo biti še posebej dovzetni za intrakranialne učinke retencije CO², na primer pri tistih z znaki zvišanega intrakranialnega tlaka ali moteno zavestjo, se sme zdravilo PecFent uporabljati samo skrajno pazljivo. Opioidi lahko pri bolnikih s poškodbo glave zabrišejo klinični potek, zato se smejo uporabiti le, če je to klinično upravičeno.

Srčna bolezen

Fentanil lahko povzroči bradikardijo. Pri bolnikih s prejšnjo ali obstoječo bradiaritmijo je treba

zdravilo PecFent dajati previdno.

Okvarjeno delovanje jeter ali ledvic

Poleg tega se mora zdravilo PecFent previdno uporabljati pri bolnikih z okvarami jeter ali ledvic. Vpliva okvar jeter in ledvic na farmakokinetiko zdravila niso ovrednotili; vendar je dokazano, da se pri okvarah jeter in ledvic pri intravenski uporabi očistek fentanila spremeni zaradi sprememb presnovnega očistka in plazemskih beljakovin. Zato je pri postopku titracije pri bolnikih z zmernimi ali težkimi okvarami jeter ali ledvic potrebna posebna skrbnost.

Hipovolemija in hipotenzija

Zdravljenje bolnikov s hipovolemijo in hipotenzijo je treba skrbno pretehtati.

Toleranca in motnja uporabe opioidov (zloraba in odvisnost)

Po ponavljajoči se uporabi opioidov, med drugim fentanila, se lahko razvijeta toleranca in fizična

in/ali psihološka odvisnost.

Ponavljajoča se uporaba zdravila PecFent lahko privede do motnje uporabe opioidov (OUD -Opioid Use Disorder). Z večjim odmerkom in daljšim trajanjem zdravljenja z opioidi se lahko poveča tveganje za nastanek motnje zaradi uporabe opioidov. Zloraba ali namerna nepravilna uporaba zdravila PecFent lahko privede do prevelikega odmerjanja in/ali smrti. Tveganje za razvoj OUD je večje pri bolnikih z osebno ali družinsko (starši ali sorojenci) anamnezo motenj uporabe prepovedanih substanc (vključno z motnjo uporabe alkohola), pri trenutnih uporabnikih tobaka ali pri bolnikih z osebno anamnezo drugih duševnih motenj (npr. velika depresija, anksioznost in osebnostne motnje).

Pred začetkom zdravljenja z zdravilom PecFent in med zdravljenjem se je treba z bolnikom dogovoriti o ciljih zdravljenja in načrtu prekinitve (glejte poglavje 4.2). Pred in med zdravljenjem je treba bolnika seznaniti tudi s tveganji in znaki motnje zaradi uživanjauporabe opioidov. Če se pojavijo ti znaki, je treba bolnikom svetovati, naj se posvetujejo z zdravnikom.

Pri bolnikih bo potrebno spremljanje glede znakov vedenja, ki kaže na zlorabo zdravil (npr. prezgodnje zahteve za ponovno izdajo zdravil). To vključuje pregled sočasno uporabljenih opioidov in

psihoaktivnih zdravil (kot so benzodiazepini). Pri bolnikih z znaki in simptomi OUD je treba razmisliti

o posvetovanju s specialistom za odvisnost.

Športnikom morate povedati, da lahko zdravljenje s fentanilom povzroči pozitivne teste na nedovoljena poživila (doping).

Serotoninski sindrom

Pri sočasni uporabi zdravila PecFent z zdravili, ki vplivajo na sistem serotoninergičnih

nevrotransmiterjev, je potrebna previdnost.

Pri sočasni uporabi serotonergičnih zdravil, kot so selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI - Selective Serotonin Re-uptake Inhibitors) in zaviralci ponovnega privzema serotonina in noradrenalina (SNRI - Serotonin Norepinephrine Re-uptake Inhibitors), ter zdravili, ki vplivajo na presnovo serotonina (vključno z zaviralci monoaminoksidaze [MAOI - Monoamine Oxidase Inhibitors]), se lahko razvije potencialno življenjsko nevaren serotoninski sindrom. Pojavi se lahko znotraj priporočenega odmerka (glejte poglavje 4.5).

Serotoninski sindrom lahko vključuje spremembe mentalnega statusa (npr. agitacija, halucinacije, koma), avtonomno nestabilnost (npr. tahikardija, nestabilen krvni tlak, hipertermija), nevro-mišične nenormalnosti (npr. hiperrefleksija, nekoordiniranost, okorelost) in/ali gastrointestinalne simptome (npr. navzea, bruhanje, driska).

Pri sumu na serotoninski sindrom je treba zdravljenje z zdravilom PecFent prekiniti.

Pot uporabe

Zdravilo PecFent je namenjeno samo za nazalno uporabo in ga ni dovoljeno uporabljati na noben drug način. Zaradi fizikalno-kemijskih lastnosti pomožnih snovi v tem zdravilu se morate še posebno izogibati intravenski ali intraarterijski injekciji.

Bolezni nosu

Če ima bolnik med uporabo zdravila PecFent recidivirajoče epizode epistakse ali bolečin v nosu, je treba pretehtati alternativen način uporabe za zdravljenje prebijajoče bolečine.

S spanjem povezane motnje dihanja

Opioidi lahko povzročajo s spanjem povezane motnje dihanja, vključno s centralno apneo med spanjem (CSA-Central Sleep Apnoea) in s spanjem povezano hipoksemijo. Uporaba opioidov zveča tveganje za CSA v odvisnosti od odmerka. Pri bolnikih, pri katerih se pojavi CSA, je treba razmisliti o zmanjšanju skupnega odmerka opioidov.

Sočasna uporaba s sedativi

Sočasna uporaba zdravila PecFent in sedativnih zdravil, na primer benzodiazepinov ali sorodnih zdravil, ima lahko za posledico sedacijo, depresijo dihanja, komo in smrt. Zaradi teh tveganj mora biti sočasno predpisovanje teh sedativnih zdravil namenjeno izključno bolnikom, za katere alternativne možnosti zdravljenja niso mogoče. Če je sprejeta odločitev, da se predpiše zdravilo PecFent sočasno s sedativnimi zdravili, je treba uporabiti najmanjši učinkoviti odmerek, trajanje zdravljenja pa mora biti čim krajše.

Bolnike je treba skrbno spremljati glede znakov in simptomov depresije dihanja in sedacije.

V tem pogledu je zelo priporočljivo, da obvestite bolnike in njihove skrbnike, naj bodo pozorni na te

simptome (glejte poglavje 4.5).

Pomožne snovi v zdravilu PecFent

Zdravilo PecFent vsebuje propilparahidroksibenzoat (E216). Propilparahidroksibenzoat lahko pri nekaterih bolnikih povzroča alergijske reakcije (lahko odložene), izjemoma pa bronhospazem (če zdravilo ni bilo pravilno uporabljeno).

Sočasna uporaba zdravil z natrijevim oksibatom in fentanila je kontraindicirana (glejte poglavje 4.3).

Zdravljenje z natrijevim oksibatom je treba končati pred začetkom zdravljenja z zdravilom PecFent.

Fentanil se presnavlja pretežno preko izoencimskega sistema humanega citokroma P450 3A4 (CYP3A4), zato lahko nastopijo možne interakcije, če damo zdravilo PecFent sočasno z zdravili, ki vplivajo na aktivnost CYP3A4. Sočasna uporaba z zdravili, ki inducirajo aktivnost 3A4, lahko zmanjša učinkovitost zdravila PecFent. Sočasna uporaba zdravila PecFent z močnimi inhibitorji CYP3A4 (npr. ritonavir, ketokonazol, itrakonazol, troleandomicin, klaritromicin in nelfinavir) ali zmernimi inhibitorji CYP3A4 (npr. amprenavir, aprepitant, diltiazem, eritromicin, flukonazol, fosamprenavir, sok grenivke in verapamil) lahko povzroči zvišano koncentracijo fentanila v plazmi, kar bi lahko povzročilo resne neželene učinke zdravila, vključno s smrtno depresijo dihanja. Bolnike, ki prejemajo zdravilo PecFent sočasno z zmernimi ali močnimi inhibitorji CYP3A4, je treba daljše časovno obdobje skrbno spremljati. Zvečanja odmerka se moramo lotiti previdno.

Depresivi centralnega živčevja

Sočasna uporaba drugih depresorjev centralnega živčevja, vključno z drugimi opioidi, antitusiki ali nadomestnimi zdravljenji, antihistaminiki H1, barbiturati, anksiolitiki (npr. benzodiazepini), antipsihotiki, klonidinom, sedativi ali hipnotiki, splošnimi anestetiki, fenotiazini, pomirjevali, relaksanti skeletnih mišic, gabapentinoidi (gabapentinom in pregabalinom), sedativnimi antihistaminiki in alkoholom lahko povzroči zvišane depresorne učinke centralnega živčevja, povečano tveganje sedacije, depresijo dihanja, hipotenzijo, komo in smrt zaradi aditivnega depresivnega učinka na centralno živčevje. Uporabiti je treba najmanjši učinkoviti odmerek sedativnih zdravil, trajanje sočasne uporabe pa mora biti omejeno (glejte poglavje 4.4).

Serotoninergična zdravila

Sočasna uporaba fentanila s serotoninergičnimi zdravili, kot so selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI) ali zaviralci ponovnega privzema serotonina in noradrenalina (SNRI) ali zaviralci monoaminoksidaze (MAOI), lahko zviša tveganje serotoninskega sindroma, ki je potencialno življenjsko nevarno stanje.

Zdravilo PecFent se ne priporoča pri bolnikih, ki so v zadnjih 14 dneh dobili zaviralce monoamin-oksidaze (MAO), saj poročajo o resnih in nepredvidljivih povečanjih učinkov zaviralcev MAO z opioidnimi analgetiki.

Sočasna uporaba delnih opioidnih agonistov/antagonistov (npr. buprenorfina, nalbufina, pentazocina) ni priporočljiva. Imajo veliko afiniteto za opioidne receptorje z razmeroma majhno intrinzično aktivnostjo, zato delno antagonizirajo analgetični učinek fentanila in lahko inducirajo odtegnitvene simptome pri bolnikih, odvisnih od opioidov.

Dokazali so, da sočasna uporaba nazalno uporabljenega oksimetazolina zmanjša absorpcijo zdravila PecFent (glejte poglavje 5.2). Zato sočasna uporaba nazalnih vazokonstriktivnih dekongestivov med titracijo ni priporočljiva, ker bi se zaradi tega lahko bolniki titrirali na večji odmerek, kot je potreben. Vzdrževalno zdravljenje z zdravilom PecFent je lahko manj učinkovito tudi pri bolnikih z rinitisom (nahodom), če ga dajemo sočasno s kakim nazalnim vazokonstriktivnim dekongestivom. Če se to zgodi, bolnikom svetujemo, naj ukinejo dekongestiv.

Sočasne uporabe zdravila PecFent in drugih zdravil (razen oksimetazolina) skozi nos v kliničnih preskušanjih niso ovrednotili. Bolniki naj se 15 minut po odmerjanju z zdravilom PecFent izogibajo drugim zdravilom, danim preko nosne sluznice.

Nosečnost

Ni zadostnih podatkov o uporabi fentanila pri nosečnicah. Študije na živalih so pokazale vpliv na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Možno tveganje za ljudi ni znano. Zdravilo PecFent naj se med nosečnostjo ne uporablja, če to ni nujno potrebno.

Po dolgoročnem zdravljenju lahko fentanil pri novorojenčku povzroči odtegnitvene simptome. Uporabo fentanila med popadki in porodom (vključno s carskim rezom) odsvetujemo, ker fentanil prehaja skozi posteljico in lahko povzroči depresijo dihanja pri plodu. Če uporabimo zdravilo PecFent, mora biti antidot za otroka pri roki.

Dojenje

Fentanil prehaja v materino mleko in lahko povzroči sedacijo in depresijo dihanja pri dojenem otroku. Ženske, ki dojijo, fentanila ne smejo uporabljati, z dojenjem pa ne smejo spet začeti prej kot vsaj 5 dni po zadnji uporabi fentanila.

Plodnost

O vplivu fentanila na plodnost ni kliničnih podatkov.

Opioidni analgetiki lahko zmanjšajo duševne in/ali telesne sposobnosti, potrebne za upravljanje vozil ali strojev.

Bolnikom morate svetovati, naj ne vozijo ali upravljajo s stroji, če opazijo zaspanost, omotico, motnje vida ali druge neželene učinke, ki lahko zmanjšajo njihovo sposobnost vožnje ali upravljanja s stroji.

Povzetek varnostnega profila

Pri uporabi zdravila PecFent moramo pričakovati značilne opioidne neželene učinke. Ti neželeni učinki bodo izginili ali se bo njihova intenzivnost zmanjšala pri stalni uporabi zdravila, ko bo bolnik stitriran na najprimernejši odmerek. Najresnejši neželeni učinki so depresija dihanja (ki lahko pripelje do apneje ali zastoja dihanja), depresija krvnega obtoka, hipotenzija in šok. Vse bolnike je treba spremljati glede teh neželenih učinkov.

Klinične študije zdravila PecFent so bile zasnovane za ocenjevanje varnosti in učinkovitosti zdravljenja BTP in vsi bolniki so bili zaradi dolgotrajne bolečine tudi na osnovnih opioidnih terapijah, na primer na morfinu s stalnim sproščanjem ali transdermalnem fentanilu. Zato ni mogoče dokončno ločiti učinkov zdravila PecFent samega.

Seznam neželenih učinkov

Z uporabo zdravila PecFent in/ali drugih zdravil, ki vsebujejo fentanil, so poročali o naslednjih neželenih učinkih iz kliničnih študij in obdobja po začetku trženja (pogostnost je opredeljena kotzelo pogosti (≥1/10); pogosti (≥1/100 do <1/10); občasni (≥1/1000 do <1/100); redki (≥1/10 000 do

<1/1000); zelo redki (<1/10 000); neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov):

* Pri uporabi transmukoznega fentanila so opazili simptome odtegnitve opioidov, na primer navzea, bruhanje, driska, anksioznost, mrzlica, tremor in znojenje.

Opis izbranih neželenih učinkov

Toleranca

Pri večkratni uporabi se lahko pojavi toleranca.

Odvisnost od zdravila

Večkratna uporaba zdravila PecFent, celo v terapevtskih odmerkih, lahko povzroči odvisnost od zdravila. Tveganje za odvisnost od zdravila se lahko razlikuje glede na bolnikove dejavnike tveganja, odmerjanje in trajanje zdravljenja z opioidi (glejte poglavje 4.4).

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

Simptomi in znaki

Pričakujemo, da bodo simptomi prevelikega odmerka fentanila po nazalni poti po naravi podobni simptomom prevelikega odmerka intravenskega fentanila in drugih opioidov in da bodo razširitev njegovih farmakoloških učinkov, tako da bo najresnejši pomembni učinek spremenjeno duševno stanje, izguba zavesti, koma, kardiorespiratorni zastoj, depresija dihanja, dihalna stiska in odpoved dihanja, ki so povzročile smrt.

Pri prevelikem odmerjanju fentanila so opazili primere Cheyne-Stokesovega dihanja, zlasti pri

bolnikih z anamnezo srčnega popuščanja.

Pri prevelikem odmerjanju fentanila so opazili tudi toksično levkoencefalopatijo.

Ravnanje

Takojšnje zdravljenje prevelikega opioidnega odmerka vključuje zagotavljanje odprtih dihalnih poti, telesno in besedno spodbujanje bolnika, oceno ravni zavesti in stanja dihal in krvnih obtočil ter po potrebi asistirano ventilacijo (podporo dihanja).

Za zdravljenje prevelikega odmerka (naključnega zaužitja) pri osebi, ki še ni prejemala opioidov, se lahko pripravi intravenski kanal in glede na klinično indikacijo uporabi nalokson ali druge opioidne antagoniste. Depresija dihanja po prevelikem odmerku lahko traja dlje kot učinki opioidnega antagonista (npr. razpolovni čas naloksona je 30 do 81 minut) in je zato lahko potrebna ponavljajoča se uporaba. Za podrobnosti glede take uporabe glejte Povzetek glavnih značilnosti zdravila posameznih opioidnih antagonistov.

Za zdravljenje prevelikega odmerka pri bolnikih, ki prejemajo vzdrževalno opioidno zdravljenje, se lahko pripravi intravenski kanal. V nekaterih primerih je lahko upravičena razumna uporaba naloksona ali kakega drugega opioidnega antagonista, vendar je povezana s tveganjem sprožitve akutnega odtegnitvenega sindroma.

Čeprav so po drugem odmerku zdravila PecFent, danega bodisi eno ali dve uri po začetnem odmerku, ugotovili statistično značilno zvečanje C^max, menimo, da to zvečanje ni dovolj veliko, da bi kazalo na to, da pride do klinično zaskrbljujočega kopičenja ali prevelike izpostavljenosti, če poskrbimo za širok varnostni razpon za priporočeni interval štirih ur med odmerki.

Če se pojavi huda ali vztrajna hipotenzija, je treba upoštevati hipovolemijo in stanje zdraviti z ustrezno parenteralno tekočinsko terapijo.

Pri uporabi fentanila in drugih opioidov so poročali o mišični rigidnosti, ki moti dihanje. V takem primeru bo morda potrebna endotrahealna intubacija, asistirana ali nadzorovana ventilacija ter dajanje opioidnih antagonistov in mišičnih relaksantov.