Nadomestno zdravljenje pri odraslih, otrocih in mladostnikih (0-18 let) pri:

• sindromih primarne imunske pomanjkljivosti z zmanjšano zmožnostjo tvorbe protiteles,

• sindromih sekundarne imunske pomanjkljivosti pri bolnikih z resnimi ali ponavljajočimi se bakterijskimi okužbami, pri neuspešnem zdravljenju z antibiotiki in bodisi dokazano nezmožnostjo tvorbe specifičnih protiteles (PSAF - proven specific antibody failure)* ali ravnjo protiteles IgG v serumu < 4g/l.

  *PSAF = nezmožnost vsaj 2-kratnega povišanja titra protiteles IgG proti pnevmokoknemu polisaharidu in polipeptidnim antigenskim cepivom.

  Profilaksa ošpic pred izpostavljenostjo in po njej za dovzetne odrasle, otroke in mladostnike (0-18 let), pri katerih je aktivna imunizacija kontraindicirana ali ni priporočljiva.

  Upoštevati je treba tudi uradna priporočila o intravenski uporabi humanega imunoglobulina pri profilaksi ošpic pred izpostavljenostjo in po njej ter o aktivni imunizaciji.

  Imunomodulacija pri odraslih, otrocih in mladostnikih (0 – 18 let) pri:

• primarni imunski trombocitopeniji (ITP) pri bolnikih z velikim tveganjem za krvavitev ali pred kirurškim posegom, za korekcijo števila trombocitov

• Guillain-Barréjevem sindromu

• Kawasakijevi bolezni (skupaj z acetilsalicilno kislino, glejte poglavje 4.2)

• kronični vnetni demielinizacijski poliradikulonevropatiji (CIDP - chronic inflammatory demyelinating polyradiculoneuropathy)

• multifokalni motorični nevropatiji (MMN)

Zdravljenje z i.v. Ig mora uvesti in nadzirati zdravnik z izkušnjami pri zdravljenju bolezni imunskega sistema.

Odmerjanje

Odmerek in shema odmerjanja sta odvisna od indikacije.

Morda boste morali odmerek prilagoditi vsakemu bolniku posebej na podlagi kliničnega odziva. Odmerek, ki temelji na telesni masi, je morda treba prilagoditi pri bolnikih s prenizko ali prekomerno telesno maso. Pri bolnikih s prekomerno telesno maso mora odmerek temeljiti na fiziološkem standardu telesne mase.

Naslednje sheme odmerjanja so navedene kot smernice.

Nadomestno zdravljenje pri sindromih primarne imunske pomanjkljivosti

S shemo odmerjanja morate doseči najnižjo raven IgG (izmerjeno pred naslednjo infuzijo) najmanj 6 g/l ali v okviru referenčnih vrednosti za starost populacije. Ravnovesne ravni IgG dosežemo po 3-6 mesecih od začetka zdravljenja. Priporočeni začetni enkratni odmerek je 0,4–0,8 g/kg, temu pa sledi vsake 3-4 tedne odmerek vsaj 0,2 g/kg.

Odmerek, s katerim dosežete najnižjo raven 6 g/l, je reda velikosti 0,2–0,8 g/kg/mesec. Časovni presledek med odmerki, ko je bilo doseženo stanje dinamičnega ravnovesja, je od 3-4 tedne.

Najnižje ravni IgG morate meriti in ocenjevati v povezavi s pogostnostjo okužb. Za zmanjšanje stopnje bakterijskih okužb bo morda potrebno odmerek povečati in si prizadevati za višje najnižje ravni.

Nadomestno zdravljenje pri sekundarnih imunskih pomanjkljivostih (kot so opredeljene v poglavju 4.1)

Priporočeni odmerek je 0,2–0,4 g/kg vsake 3-4 tedne.

Najnižje ravni IgG morate meriti in ocenjevati v povezavi s pogostnostjo okužb. Za doseganje optimalne zaščite pred okužbami morate odmerek ustrezno prilagoditi; povečanje odmerka bo morda potrebno pri bolnikih s trajno okužbo, o nižanju odmerka pa je potrebno razmisliti pri bolnikih, ki ostanejo prosti okužb.

Profilaksa ošpic pred izpostavljenostjo in po njej

Profilaksa po izpostavljenosti

Če je bil dovzeten bolnik izpostavljen ošpicam, bo odmerek 0,4 g/kg, dan čimprej, znotraj 6 dni po izpostavljenosti, zagotovil serumsko koncentracijo > 240 mi.e./ml protiteles proti ošpicam za vsaj 2 tedna. Serumske ravni je treba čez 2 tedna preveriti in jih dokumentirati.

Mogoče bo za vzdrževanje serumske koncentracije > 240 mi.e./ml po 2 tednih ponovno treba dati nadaljnji odmerek 0,4 g/kg.

Če je bil bolnik s PID/SID izpostavljen ošpicam in redno prejema infuzije i.v. Ig, lahko pride v poštev dajanje dodatnega odmerka i.v. Ig čimprej, znotraj 6 dni po izpostavljenosti.

Odmerek 0,4 g/kg bo zagotovil serumsko koncentracijo > 240 mi.e./ml protiteles proti ošpicam za vsaj 2 tedna.

Profilaksa pred izpostavljenostjo

Če pri bolniku s PID/SID obstaja tveganje bodoče izpostavljenosti ošpicam in bolnik prejema vzdrževalni odmerek i.v. Ig manj kot 0,53 g/kg vsake 3-4 tedne, je treba ta odmerek zvečati enkrat na 0,53 g/kg. To bo zagotovilo serumsko koncentracijo > 240 mi.e./ml protiteles proti ošpicam za vsaj 22 dni po infuziji.

Imunomodulacija pri:

Primarna imunska trombocitopenija (primary immune thrombocytopenia)

Na voljo sta dva možna režima zdravljenja:

• 0,8–1 g/kg 1. dan; ta odmerek lahko ponovite enkrat v roku treh dni

• 0,4 g/kg dnevno, 2–5 dni. Zdravljenje lahko ponovite, če pride do ponovitve bolezni.

Guillain-Barréjev sindrom

0,4 g/kg/dan; 5 dni (možnost ponovitve odmerjanja, če pride do ponovitve bolezni).

Kawasakijeva bolezen

Odmerek 2,0 g/kg dajajte kot enkratni odmerek. Bolnike morate sočasno zdraviti z acetilsalicilno kislino.

Kronična vnetna demielinizacijska poliradikulonevropatija (CIDP - chronic inflammatory demyelinating polyneuropathy)

Začetni odmerek: 2 g/kg razdeljen v več odmerkov v obdobju 2–5 zaporednih dni. Vzdrževalni odmerki:

1 g/kg v obdobju 1–2 zaporednih dni vsake 3 tedne.

Učinek zdravljenja je treba ovrednotiti po vsakem ciklu; če po 6 mesecih zdravljenja učinka ni, je potrebno z zdravljenjem prenehati.

Če je zdravljenje učinkovito, naj zdravnik odloči o smiselnosti dolgotrajnega zdravljenja na podlagi bolnikovega odziva in učinka vzdrževalnega zdravljenja. Odmerjanje in odmerne intervale bo morda treba prilagoditi glede na potek bolezni vsakega posameznega bolnika.

Multifokalna motorična nevropatija (MMN)

Začetni odmerek: 2 g/kg, razdeljen v več odmerkov v obdobju 2–5 zaporednih dni. Vzdrževalni odmerek: 1 g/kg vsake 2 do 4 tedne ali 2 g/kg vsake 4 do 8 tednov.

Učinek zdravljenja je treba ovrednotiti po vsakem ciklu; če po 6 mesecih zdravljenja učinka ni, je potrebno z zdravljenjem prenehati.

Če je zdravljenje učinkovito, naj zdravnik odloči o smiselnosti dolgotrajnega zdravljenja na podlagi bolnikovega odziva in učinka vzdrževalnega zdravljenja. Odmerjanje in odmerne intervale bo morda treba prilagoditi glede na potek bolezni vsakega posameznega bolnika.

Priporočila za odmerjanje so povzeta v naslednji preglednici:

Pediatrična populacija

Odmerjanje pri otrocih in mladostnikih (0 – 18 let) se ne razlikuje od odmerjanja pri odraslih, saj odmerjanje poteka za vsako indikacijo glede na telesno maso in ga je treba prilagoditi na klinični izid zgoraj navedenih stanj.

Okvara jeter

Dokazov za potrebo po prilagoditvi odmerka ni na voljo.

Okvara ledvic

Prilagoditev odmerka ni potrebna, razen kadar je klinično pomembna, glejte poglavje 4.4.

Starostniki

Prilagoditev odmerka ni potrebna, razen kadar je klinično pomembna, glejte poglavje 4.4.

Način uporabe Intravenska uporaba.

Humani polispecifični immunoglobulin je treba infundirati intravensko z začetno hitrostjo 0,6 ml/kg/h v 30 minutah. Glejte poglavje 4.4. Če pride do neželenih učinkov, je treba bodisi upočasniti hitrost infundiranja ali infundiranje prekiniti. Če bolnik zdravilo dobro prenaša, se lahko hitrost infundiranja postopoma poveča na največ 4,8 ml/kg/h.

Pri bolnikih s primarno imunsko pomanjkljivostjo, ki so hitrost infundiranja 4,8 ml/kg/h dobro prenašali, se lahko hitrost infundiranja postopoma poveča na največ 8,4 ml/kg/h.

Če želite infundirati morebitni preostanek zdravila v cevki po koncu infuzije, lahko cevko izperete z raztopino natrijevega klorida 9 mg/ml (0,9 %) ali raztopino dekstroze 50 mg/ml (5 %).

Preobčutljivost na zdravilno učinkovino (humani imunoglobulini) ali katero koli pomožno snov (glejte poglavji 4.4 in 6.1).

Bolniki s selektivnim pomanjkanjem IgA, ki imajo protitelesa proti IgA; ker prejemanje zdravil, ki vsebujejo IgA, lahko privede do anafilakse.

Sledljivost

Za izboljšanje sledljivosti bioloških zdravil je treba jasno navesti ime in številko serije uporabljenega zdravila.

Previdnostni ukrepi

Možnim zapletom se je možno dostikrat izogniti tako, da se zagotovi, da:

• bolniki niso preobčutljivi na humani polispecifični imunoglobulin, in sicer tako, da zdravilo na začetku infundirate počasi (0,6–1,2 ml/kg/h),

• se bolnike skrbno spremlja ves čas trajanja infuzije, da bi se ugotovili morebitni simptomi. Posebej pozorno je treba spremljati bolnike, ki še niso prejeli humanega polispecifičnega imunoglobulina, bolnike, pri katerih poteka prehod z drugega i.v. Ig zdravila, ali tiste, pri katerih je od zadnje infuzije minilo več časa, in sicer med prvo infuzijo in v prvi uri po prvi infuziji, v nadzorovanem zdravstvenem okolju, da bi ugotovili morebitne znake neželenih učinkov in zagotovili, da je nujno zdravljenje možno takoj, če se pojavijo težave. Vse druge bolnike je treba spremljati še najmanj 20 minut po prejemu infuzije.

  Pri vseh bolnikih je potrebno pri uporabi i.v. Ig naslednje:

• zadostna hidracija pred začetkom infundiranja i.v. Ig,

• spremljanje izločanja urina,

• spremljanje serumskih ravni kreatinina,

• izogibanje sočasni uporabi diuretikov Henlejeve zanke (glejte poglavje 4.5).

  V primeru neželenih učinkov je treba bodisi zmanjšati hitrost infundiranja ali infundiranje prekiniti. Potrebno zdravljenje je odvisno od vrste in resnosti neželenih učinkov.

  Z infuzijo povezane reakcije

  Določeni neželeni učinki (npr. glavobol, vročinski oblivi, mrzlica, mialgija, sopenje, tahikardija, bolečine v ledvenem delu hrbta, navzea in hipotenzija) so lahko povezani s hitrostjo infundiranja. Priporočeno hitrost infundiranja, ki je navedena v poglavju 4.2, je treba natančno upoštevati. Bolnike je treba natančno spremljati in jih ves čas infundiranja skrbno opazovati, da se ugotovijo morebitni simptomi.

  Neželeni učinki se lahko pojavijo pogosteje:

• pri bolnikih, ki prvič prejmejo humani polispecifični imunoglobulin, ali v redkih primerih, ko bolnik preide z drugega zdravila s humanim polispecifičnim imunoglobulinom, ali v primeru, ko je od zadnje infuzije preteklo dalj časa.

• pri bolnikih z nezdravljeno okužbo, ali pri tistih, ki imajo kronično vnetje.

  Preobčutljivost

  Preobčutljivostne reakcije so redke.

  Anafilaksa se lahko pojavi pri bolnikih

• z nezaznavnimi IgA, ki imajo protitelesa anti-IgA

• ki so dobro prenašali predhodno zdravljenje s humanim polispecifičnim imunoglobulinom.

  V primeru šoka je potrebno uvesti standardno medicinsko zdravljenje šoka. Trombembolija

  Obstajajo klinični dokazi za povezavo med uporabo i.v. Ig in trombemboličnimi dogodki, kot so miokardni infarkt, cerebrovaskularni dogodek (vključno z možgansko kapjo), pljučna embolija in globoka venska tromboza, ki naj bi bili povezani z relativnim povečanjem viskoznosti krvi zaradi velikega dotoka imunoglobulina pri bolnikih s tveganjem. Previdnost je potrebna pri predpisovanju in infundiranju i.v. Ig pri debelih bolnikih in bolnikih s predhodnimi dejavniki tveganja za trombotične dogodke (kot so visoka starost, hipertenzija, sladkorna bolezen in anamneza bolezni ožilja ali trombotičnih epizod, bolnikih s pridobljenimi ali prirojenimi trombofilnimi motnjami, dolgotrajno imobiliziranih bolnikih, hudo hipovolemičnih bolnikih ter bolnikih z boleznimi, ki povečajo viskoznost krvi).

  Pri bolnikih s tveganjem za trombembolične neželene učinke je treba i.v. Ig pripravke infundirati z najmanjšo možno hitrostjo in v najmanjšem možnem odmerku.

  Akutna odpoved ledvic

  Pri bolnikih, ki so prejemali zdravljenje z i.v. Ig, so poročali o primerih akutne odpovedi ledvic. V večini primerov so odkrili dejavnike tveganja, kot so obstoječa ledvična insuficienca, sladkorna bolezen, hipovolemija, prekomerna telesna masa, sočasno jemanje nefrotoksičnih zdravil ali starost nad 65 let.

  Pred infundiranjem z i.v. Ig in nato v ustreznih intervalih je treba preveriti ledvične parametre predvsem pri bolnikih s potencialno večjim tveganjem za akutno odpoved ledvic. Pri bolnikih s tveganjem za akutno odpoved ledvic morate i.v. Ig zdravila infundirati z najmanjšo možno hitrostjo in v najmanjšem možnem odmerku.V primeru okvare ledvic po potrebi prekinite zdravljenje z i.v. Ig.

  Čeprav so bila poročila o motnjah delovanja ledvic in akutni ledvični odpovedi povezana z uporabo številnih odobrenih i.v. Ig pripravkov, ki vsebujejo različne pomožne snovi, kot so saharoza, glukoza in maltoza, so poročila v zvezi s pripravki, ki vsebujejo saharozo kot stabilizator, predstavljala

  nesorazmerno velik delež celotnega števila vseh poročil. Pri bolnikih z dejavniki tveganja se je morda smiselno odločiti za uporabo i.v. Ig pripravkov brez saharoze. Zdravilo Panzyga ne vsebuje saharoze, maltoze ali glukoze.

  Sindrom aseptičnega meningitisa (AMS - aseptic meningitis syndrome)

  Poročali so, da se v povezavi z i.v. Ig zdravljenjem pojavlja sindrom aseptičnega meningitisa. Sindrom se običajno začne nekaj ur do 2 dni po i.v. Ig zdravljenju. Preiskave cerebrospinalne tekočine (CSF – cerebrospinal fluid) so pogosto pozitivne s pleocitozo do nekaj tisoč celic na mm³, pretežno iz granulocitne linije, in povišanimi ravnmi beljakovin do nekaj sto mg/dl.

  AMS se lahko pogosteje pojavi v povezavi z zdravljenjem z visokimi odmerki i.v. Ig (2 g/kg).

  Bolnike, pri katerih pride do takih znakov in simptomov, je treba temeljito nevrološko pregledati, vključno z analizo cerebrospinalne tekočine, da izključimo druge vzroke meningitisa.

  S prekinitvijo i.v. Ig zdravljenja je prišlo v nekaj dneh do remisije AMS brez posledic. Hemolitična anemija

  Pripravki i.v. Ig lahko vsebujejo protitelesa proti krvni skupini, ki lahko učinkujejo kot hemolizini in in vivo sprožijo pritrjevanje imunoglobulinov na rdeče krvničke (RBC – red blood cells), kar povzroči pozitivno direktno antiglobulinsko reakcijo (Coombsov test) in v redkih primerih povzroči hemolizo. Hemolitična anemija se lahko razvije po zdravljenju z i.v. Ig zaradi večje sekvestracije RBC. Prejemnike

  i.v. Ig je treba nadzirati glede pojava kliničnih znakov in simptomov hemolize (glejte poglavje 4.8.).

  Nevtropenija/levkopenija

  Po zdravljenju z i.v. Ig so poročali o prehodnem znižanju števila nevtrofilcev in/ali epizodah nevtropenije, včasih hudih, Navadno se to pojavi v urah ali dneh po zdravljenju z i.v. Ig in spontano mine v 7 do 14 dneh.

  S transfuzijo povezana akutna poškodba pljuč (TRALI)

  Pri bolnikih, ki so prejeli i.v. Ig, so poročali o akutnem nekardiogenem pljučnem edemu [s transfuzijo povezani akutni poškodbi pljuč (TRALI - Transfusion Related Acute Lung Injury)]. Za TRALI so značilne huda hipoksija, dispneja, tahipneja, cianoza, povišana telesna temperatura in hipotenzija.

  Simptomi TRALI se navadno pojavijo v prvih 6 urah transfuzije, pogosto v 1–2 urah. Zato je treba prejemnike i.v. Ig opazovati in v primeru s transfuzijo povezane akutne poškodbe pljuč infundiranje

  i.v. Ig nemudoma ustaviti. TRALI je potencialno življenje ogrožajoče stanje, ki zahteva takojšnjo obravnavo na oddelku za intenzivno nego.

  Motnje pri seroloških preiskavah

  Po prejemanju imunoglobulinov lahko prehodno zvišanje različnih pasivno prenesenih protiteles v bolnikovi krvi povzroči lažno pozitivne rezultate seroloških preiskav.

  Pasiven prenos protiteles proti antigenom eritrocitov (npr. A, B, D) lahko ovira nekatere serološke preiskave, tudi direktni antiglobulinski test (DCT - direktni Coombsov test).

  Prenosljivi povzročitelji

  Standardni ukrepi za preprečevanje okužb, nastalih zaradi uporabe zdravil, pripravljenih iz človeške krvi ali plazme, so med drugim: selekcija darovalcev, presejalno testiranje posameznih enot darovane krvi in plazme na specifične markerje okužbe ter vključitev učinkovitih postopkov za inaktivacijo in odstranitev virusov v proces izdelave zdravila. Kljub temu pa pri uporabi zdravil, pripravljenih iz človeške krvi ali plazme, ni mogoče popolnoma izključiti možnosti za prenos povzročiteljev nalezljivih bolezni. To velja tudi za doslej še neznane ali porajajoče se viruse in druge povzročitelje bolezni.

  Navedeni postopki so učinkoviti proti virusom z ovojnico, kot so HIV, HBV in HCV, ter proti virusom brez ovojnice, kot sta virus hepatitisa A in parvovirus B19.

  Obstajajo pomirjajoče klinične izkušnje o tem, da se virus hepatitisa A in parvovirus B19 ne prenašata z imunoglobulini, in domnevamo tudi, da vsebnost protiteles pomembno prispeva k varnosti pred virusi.

  Vsebnost natrija

  To zdravilo vsebuje 69 mg natrija v viali z 100 ml, kar je enako 3,45 % največjega dnevnega vnosa natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO in znaša 2 g.

  Pediatrična populacija

  Navedena opozorila in previdnostni ukrepi veljajo za odrasle in otroke.

Živa oslabljena virusna cepiva

Uporaba imunoglobulinov lahko za najmanj 6 tednov in do 3 mesece zmanjša učinkovitost cepiv z živimi oslabljenimi virusi, kot so cepiva proti ošpicam, rdečkam, mumpsu in noricam. Po uporabi tega zdravila morajo preteči 3 meseci, preden je lahko bolnik cepljen z živim oslabljenim virusnim cepivom. V primeru ošpic lahko učinek oslabitve cepiva traja do enega leta. Zato je treba pri bolnikih, ki bodo dobili cepivo proti ošpicam, preveriti količino protiteles v krvi.

Diuretiki Henlejeve zanke

Izogibanje sočasni uporabi diuretikov Henlejeve zanke.

Pediatrična populacija

Navedena medsebojna delovanja veljajo za odrasle in otroke.

Nosečnost

Varnosti tega zdravila v času nosečnosti pri človeku še niso ugotavljali v nadzorovanih kliničnih preskušanjih, zato je pri dajanju tega zdravila nosečnicam potrebna previdnost. Pokazalo se je, da i.v. Ig zdravila prehajajo skozi posteljico, ta pojav je vse izrazitejši v tretjem trimesečju. Klinične izkušnje z uporabo imunoglobulinov kažejo, da ni pričakovati škodljivih učinkov na potek nosečnosti ali na plod ter novorojenčka.

Dojenje

Varnost tega zdravila za uporabo pri doječih materah v kontroliranih kliničnih preskusih ni bila dokazana, zato se ga sme doječim materam dajati le previdno. Imunoglobulini se izločajo v materino mleko. Ne pričakujemo negativnih učinkov na dojene novorojenčke/otroke.

Plodnost

Klinične izkušnje z imunoglobulini kažejo, da škodljivih učinkov na plodnost ni pričakovati.

Zdravilo Panzyga nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji. Bolniki, ki pa imajo med zdravljenjem neželene učinke, morajo počakati, da le-ti izzvenijo, preden lahko vozijo ali upravljajo stroje.

Povzetek varnostnega profila

Neželeni učinki, ki so povezani s humanimi polispecifičnimi imunoglobulini (po padajoči pogostnosti) vključujejo (glejte tudi poglavje 4.4):

• mrzlico, glavobol, omotico, zvišano telesno temperaturo, bruhanje, alergijske reakcije, navzeo, artalgijo, nizek krvni tlak in zmerne bolečine v ledvenem delu hrbta

• reverzibilne hemolitične reakcije, zlasti pri tistih bolnikih s krvnimi skupinami A, B in AB in (v redkih primerih) hemolitično anemijo, zaradi katere je potrebna transfuzija

• (v redkih primerih) nenadno znižanje krvnega tlaka in, v posameznih primerih, anafilaktični šok, celo pri bolnikih, ki pri predhodnem zdravljenju niso pokazali znakov preobčutljivosti

• (v redkih primerih) prehodne kožne reakcije (vključno s kožnim eritematoznim lupusom – neznana pogostnost)

• (zelo redko) trombembolične reakcije, kot so miokardni infarkt, možganska kap, pljučna embolija in globoka venska tromboza

• primere reverzibilnega aseptičnega meningitisa

• primere povečanja serumske koncentracije kreatinina in/ali akutne ledvične odpovedi

• primere s transfuzijo povezane akutne poškodbe pljuč (TRALI)

  Neželeni učinki v obliki preglednice

  V spodnji preglednici so neželeni učinki predstavljeni v skladu z razvrstitvijo organskih sistemov po MedDRA (organski sistemi in prednostni izrazi).

  Pogostnosti so opredeljene v skladu z naslednjim dogovorom: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do

  < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000), neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

  Neželeni učinki so znotraj vsakega organskega sistema predstavljeni po padajoči resnosti.

  Pogostnost neželenih učinkov zdravila v kliničnih študijah z zdravilom Panzyga:

  Organski sistemi po MedDRA v zaporedju:	Neželeni učinek	Pogostnost na infundiranje	Pogostnost na bolnika
  Bolezni krvi in limfatičnega sistema	hemoliza†, anemija, levkopenija	Občasni	Pogosti
  Bolezni živčevja	glavobolaseptični meningitis, hipestezija, omotica	PogostiObčasni	Zelo pogostiPogosti
  Očesne bolezni	očesni pruritus	Občasni	Pogosti
  Ušesne bolezni, vključno z motnjami labirinta	bolečine v ušesu	Občasni	Pogosti
  Srčne bolezni	tahikardija	Občasni	Pogosti
  Žilne bolezni	hipertenzija	Občasni	Pogosti
  Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora	kašelj	Občasni	Pogosti
  Bolezni prebavil	navzeabruhanje, bolečine v trebuhu, nelagodje v trebuhu	PogostiObčasni	Zelo pogostiPogosti
  Bolezni kože in podkožja	izpuščaj	Občasni	Pogosti
  Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva	artralgija, mialgija,mišično-skeletne bolečine ali togost	Občasni	Pogosti
  Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije	pireksijamrzlica, bolečine v prsnem košu, bolečine, občutekmrazu, astenija, utrujenost, pruritus na mestu injiciranja	Pogosti Občasni	Zelo pogosti Pogosti
  Preiskave	zvišani jetrni encimi	Občasni	Pogosti

  † subklinični primer

  O naslednjih neželenih učinkih so poročali v obdobju trženja zdravila Panzyga

  Pogostnosti neželenih učinkov, poročanih v obdobju trženja, ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov.

  Organski sistemi po MedDRA v zaporedju:	Neželeni učinek (PT - prednostni izrazi)	Pogostnost
  Bolezni imunskega sistema	anafilaktična reakcija, preobčutljivost	neznana
  Psihiatrične motnje	tesnobnost	neznana
  Bolezni živčevja	hipestezija, parestezija, tremor	neznana
  Srčne bolezni	tahikardija	neznana
  Žilne bolezni	hipertenzija	neznana
  Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora	kašelj, dispneja	neznana
  Bolezni prebavil	bolečine v trebuhu, driska	neznana
  Bolezni kože in podkožja	eritem, pruritus, izpuščaj, urtikarija	neznana
  Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva	mišični spazem, bolečine v vratu, bolečine v okončini	neznana
  Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije	astenija, nelagodje v prsnem košu,bolečina v prsnem košu, utrujenost, občutek vročine, splošno slabo počutje	neznana

  Pri zdravljenju z i.v. Ig so poročali o naslednjih neželenih učinkih, ki se lahko pojavijo tudi po dajanju zdravila Panzyga:

  Organski sistemi po MedDRA	Neželeni učinki
  Bolezni krvi in limfatičnega sistema	pancitopenija
  Bolezni imunskega sistema	anafilaktoidna reakcija, angionevrotični edem, obrazni edem
  Presnovne in prehranske motnje	preobremenitev s tekočinami, (psevdo)hiponatriemija
  Psihiatrične motnje	agitacija, zmedenost, živčnost
  Bolezni živčevja	možganskožilni dogodek, koma, izguba zavesti, konvulzije, encefalopatija, migrena, motnje govora, fotofobija
  Srčne bolezni	srčni zastoj, angina pektoris, bradikardija, palpitacije, cianoza
  Žilne bolezni	odpoved ali kolaps periferne cirkulacije, flebitis, bledica
  Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora	dihalna odpoved, apneja, akutni sindrom dihalne stiske, pljučni edem, bronhospazem, hipoksija, sopenje
  Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov	jetrna disfunkcija
  Bolezni kože in podkožja	Steven-Johnsonov sindrom, epidermoliza, eksfoliacija kože, ekcem, (bulozni) dermatitis, alopecija
  Bolezni sečil	ledvične bolečine
  Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije	reakcija na mestu injiciranja, vročinski oblivi, gripi podobna bolezen, zardevanje, edem, letargija, občutek skelenja,hiperhidroza
  Preiskave	pozitivni direktni Coombsov test, lažno zvišana raven sedimentacije eritrocitov, zmanjšana nasičenost s kisikom

  Opis izbranih neželenih učinkov

  Za opis izbranih neželenih učinkov, kot so preobčutljivostne reakcije, trombembolija, akutna ledvična odpoved, sindrom aseptičnega meningitisa in hemolitične anemije glejte poglavje 4.4.

  Pediatrična populacija

  Pogostnost, vrsta in resnost neželenih učinkov pri otrocih so enaki kot pri odraslih.

  Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

  Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

  Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

  SI-1000 Ljubljana

  Tel: +386 (0)8 2000 500

  Faks: +386 (0)8 2000 510

  e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Preveliko odmerjanje lahko povzroči preobremenitev s tekočinami in hiperviskoznost, zlasti pri ogroženih bolnikih, vključno z dojenčki, starejšimi bolniki ali bolniki s srčno ali ledvično okvaro (glejte poglavje 4.4).