Panzyga 100 mg/ml raztopina za infundiranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Panzyga 100 mg/ml
Nadomestno zdravljenje pri odraslih, otrocih in mladostnikih (0-18 let) pri:
-
sindromih primarne imunske pomanjkljivosti z zmanjšano zmožnostjo tvorbe protiteles,
-
sindromih sekundarne imunske pomanjkljivosti pri bolnikih z resnimi ali ponavljajočimi se bakterijskimi okužbami, pri neuspešnem zdravljenju z antibiotiki in bodisi dokazano nezmožnostjo tvorbe specifičnih protiteles (PSAF - proven specific antibody failure)* ali ravnjo protiteles IgG v serumu < 4g/l.
*PSAF = nezmožnost vsaj 2-kratnega povišanja titra protiteles IgG proti pnevmokoknemu polisaharidu in polipeptidnim antigenskim cepivom.
Profilaksa ošpic pred izpostavljenostjo in po njej za dovzetne odrasle, otroke in mladostnike (0-18 let), pri katerih je aktivna imunizacija kontraindicirana ali ni priporočljiva.
Upoštevati je treba tudi uradna priporočila o intravenski uporabi humanega imunoglobulina pri profilaksi ošpic pred izpostavljenostjo in po njej ter o aktivni imunizaciji.
Imunomodulacija pri odraslih, otrocih in mladostnikih (0 – 18 let) pri:
-
primarni imunski trombocitopeniji (ITP) pri bolnikih z velikim tveganjem za krvavitev ali pred kirurškim posegom, za korekcijo števila trombocitov
-
Guillain-Barréjevem sindromu
-
Kawasakijevi bolezni (skupaj z acetilsalicilno kislino, glejte poglavje 4.2)
-
kronični vnetni demielinizacijski poliradikulonevropatiji (CIDP - chronic inflammatory demyelinating polyradiculoneuropathy)
-
multifokalni motorični nevropatiji (MMN)
Zdravljenje z i.v. Ig mora uvesti in nadzirati zdravnik z izkušnjami pri zdravljenju bolezni imunskega sistema.
Odmerjanje
Odmerek in shema odmerjanja sta odvisna od indikacije.
Morda boste morali odmerek prilagoditi vsakemu bolniku posebej na podlagi kliničnega odziva. Odmerek, ki temelji na telesni masi, je morda treba prilagoditi pri bolnikih s prenizko ali prekomerno telesno maso. Pri bolnikih s prekomerno telesno maso mora odmerek temeljiti na fiziološkem standardu telesne mase.
Naslednje sheme odmerjanja so navedene kot smernice.
Nadomestno zdravljenje pri sindromih primarne imunske pomanjkljivosti
S shemo odmerjanja morate doseči najnižjo raven IgG (izmerjeno pred naslednjo infuzijo) najmanj 6 g/l ali v okviru referenčnih vrednosti za starost populacije. Ravnovesne ravni IgG dosežemo po 3-6 mesecih od začetka zdravljenja. Priporočeni začetni enkratni odmerek je 0,4–0,8 g/kg, temu pa sledi vsake 3-4 tedne odmerek vsaj 0,2 g/kg.
Odmerek, s katerim dosežete najnižjo raven 6 g/l, je reda velikosti 0,2–0,8 g/kg/mesec. Časovni presledek med odmerki, ko je bilo doseženo stanje dinamičnega ravnovesja, je od 3-4 tedne.
Najnižje ravni IgG morate meriti in ocenjevati v povezavi s pogostnostjo okužb. Za zmanjšanje stopnje bakterijskih okužb bo morda potrebno odmerek povečati in si prizadevati za višje najnižje ravni.
Nadomestno zdravljenje pri sekundarnih imunskih pomanjkljivostih (kot so opredeljene v poglavju 4.1)
Priporočeni odmerek je 0,2–0,4 g/kg vsake 3-4 tedne.
Najnižje ravni IgG morate meriti in ocenjevati v povezavi s pogostnostjo okužb. Za doseganje optimalne zaščite pred okužbami morate odmerek ustrezno prilagoditi; povečanje odmerka bo morda potrebno pri
bolnikih s trajno okužbo, o nižanju odmerka pa je potrebno razmisliti pri bolnikih, ki ostanejo prosti okužb.
Profilaksa ošpic pred izpostavljenostjo in po njej
Profilaksa po izpostavljenosti
Če je bil dovzeten bolnik izpostavljen ošpicam, bo odmerek 0,4 g/kg, dan čimprej, znotraj 6 dni po izpostavljenosti, zagotovil serumsko koncentracijo > 240 mi.e./ml protiteles proti ošpicam za vsaj
2 tedna. Serumske ravni je treba čez 2 tedna preveriti in jih dokumentirati. Mogoče bo za vzdrževanje serumske koncentracije > 240 mi.e./ml po 2 tednih ponovno treba dati nadaljnji odmerek 0,4 g/kg.
Če je bil bolnik s PID/SID izpostavljen ošpicam in redno prejema infuzije i.v. Ig, lahko pride v poštev dajanje dodatnega odmerka i.v. Ig čimprej, znotraj 6 dni po izpostavljenosti. Odmerek 0,4 g/kg bo zagotovil serumsko koncentracijo > 240 mi.e./ml protiteles proti ošpicam za vsaj 2 tedna.
Profilaksa pred izpostavljenostjo
Če pri bolniku s PID/SID obstaja tveganje bodoče izpostavljenosti ošpicam in bolnik prejema vzdrževalni odmerek i.v. Ig manj kot 0,53 g/kg vsake 3-4 tedne, je treba ta odmerek zvečati enkrat na 0,53 g/kg. To bo zagotovilo serumsko koncentracijo > 240 mi.e./ml protiteles proti ošpicam za vsaj 22 dni po infuziji.
Imunomodulacija pri:
Primarna imunska trombocitopenija (primary immune thrombocytopenia)
Na voljo sta dva možna režima zdravljenja:
-
0,8–1 g/kg 1. dan; ta odmerek lahko ponovite enkrat v roku treh dni
-
0,4 g/kg dnevno, 2–5 dni. Zdravljenje lahko ponovite, če pride do ponovitve bolezni.
Guillain-Barréjev sindrom
0,4 g/kg/dan; 5 dni (možnost ponovitve odmerjanja, če pride do ponovitve bolezni).
Kawasakijeva bolezen
Odmerek 2,0 g/kg dajajte kot enkratni odmerek. Bolnike morate sočasno zdraviti z acetilsalicilno kislino.
Kronična vnetna demielinizacijska poliradikulonevropatija (CIDP - chronic inflammatory demyelinating polyneuropathy)
Začetni odmerek: 2 g/kg razdeljen v več odmerkov v obdobju 2–5 zaporednih dni. Vzdrževalni odmerki:
1 g/kg v obdobju 1–2 zaporednih dni vsake 3 tedne.
Učinek zdravljenja je treba ovrednotiti po vsakem ciklu; če po 6 mesecih zdravljenja učinka ni, je potrebno z zdravljenjem prenehati.
Če je zdravljenje učinkovito, naj zdravnik odloči o smiselnosti dolgotrajnega zdravljenja na podlagi bolnikovega odziva in učinka vzdrževalnega zdravljenja. Odmerjanje in odmerne intervale bo morda treba prilagoditi glede na potek bolezni vsakega posameznega bolnika.
Multifokalna motorična nevropatija (MMN)
Začetni odmerek: 2 g/kg, razdeljen v več odmerkov v obdobju 2–5 zaporednih dni. Vzdrževalni odmerek: 1 g/kg vsake 2 do 4 tedne ali 2 g/kg vsake 4 do 8 tednov.
Učinek zdravljenja je treba ovrednotiti po vsakem ciklu; če po 6 mesecih zdravljenja učinka ni, je potrebno z zdravljenjem prenehati.
Če je zdravljenje učinkovito, naj zdravnik odloči o smiselnosti dolgotrajnega zdravljenja na podlagi bolnikovega odziva in učinka vzdrževalnega zdravljenja. Odmerjanje in odmerne intervale bo morda treba prilagoditi glede na potek bolezni vsakega posameznega bolnika.
Priporočila za odmerjanje so povzeta v naslednji preglednici:
| Indikacija | Odmerek | Pogostnost infundiranja |
| Nadomestno zdravljenje | ||
| Sindrom primarne imunske pomanjkljivosti | Začetni odmerek: 0,4–0,8 g/kg | vsake 3–4 tedne |
| Vzdrževalni odmerek:0,2–0,8 g/kg | ||
| Sekundarna imunskapomanjkljivost (kot je opredeljena v poglavju 4.1) | 0,2–0,4 g/kg | vsake 3–4 tedne |
| Profilaksa ošpic pred izpostavljenostjo in po njej: | ||
| Profilaksa po izpostavljenosti pri dovzetnih bolnikih | 0,4 g/kg | Čimprej (znotraj 6 dni), možna je enkratna ponovitev po 2 tednih za vzdrževanje serumske koncentracijeprotiteles proti ošpicam > 240 mi.e./ml. |
| Profilaksa po izpostavljenosti pri bolnikih s PID/SID | 0,4 g/kg | Kot dodatek vzdrževalnemu zdravljenju se daje kot dodaten odmerek znotraj6 dni po izpostavljenosti. |
| Profilaksa pred izpostavljenostjo pri bolnikih s PID/SID | 0,53 g/kg | Če bolnik prejme vzdrževalni odmerek manj kot 0,53 g/kg vsake 3-4 tedne, jetreba ta odmerek zvečati enkrat na vsaj 0,53 g/kg. |
| Imunomodulacija | ||
| Primarna imunska trombocitopenija | 0,8–1 g/kg ali0,4 g/kg/d | prvi dan, možna ponovitev enkrat v treh dneh2 do 5 dni |
| Guillain-Barréjev sindrom | 0,4 g/kg/d | 5 dni |
| Kawasakijeva bolezen | 2 g/kg | v enem odmerku, ob sočasnem zdravljenju z acetilsalicilno kislino |
| Kronična vnetna demielinizacijska poliradikulonevropatija (CIDP) | Začetni odmerek: 2 g/kg | v deljenih odmerkih v obdobju 2–5 dni |
| Vzdrževalni odmerek:1 g/kg | vsake 3 tedne v deljenih odmerkih v obdobju 1–2 dni | |
| Multifokalna motorična nevropatija (MMN) | Začetni odmerek: 2 g/kg | v deljenih odmerkih v obdobju 2–5 zaporednih dni |
| Vzdrževalni odmerek:1 g/kg | vsake 2–4 tedne | |
| ali | ||
| ali | ||
| 2 g/kg | ||
| vsake 4–8 tednov v deljenih odmerkih vobdobju 2–5 dni |
Pediatrična populacija
Odmerjanje pri otrocih in mladostnikih (0 – 18 let) se ne razlikuje od odmerjanja pri odraslih, saj odmerjanje poteka za vsako indikacijo glede na telesno maso in ga je treba prilagoditi na klinični izid zgoraj navedenih stanj.
Okvara jeter
Dokazov za potrebo po prilagoditvi odmerka ni na voljo.
Okvara ledvic
Prilagoditev odmerka ni potrebna, razen kadar je klinično pomembna, glejte poglavje 4.4.
Starostniki
Prilagoditev odmerka ni potrebna, razen kadar je klinično pomembna, glejte poglavje 4.4.
Način uporabe Intravenska uporaba.
Humani polispecifični immunoglobulin je treba infundirati intravensko z začetno hitrostjo 0,6 ml/kg/h v 30 minutah. Glejte poglavje 4.4. Če pride do neželenih učinkov, je treba bodisi upočasniti hitrost infundiranja ali infundiranje prekiniti. Če bolnik zdravilo dobro prenaša, se lahko hitrost infundiranja postopoma poveča na največ 4,8 ml/kg/h.
Pri bolnikih s primarno imunsko pomanjkljivostjo, ki so hitrost infundiranja 4,8 ml/kg/h dobro prenašali, se lahko hitrost infundiranja postopoma poveča na največ 8,4 ml/kg/h.
Pri bolnikih s CIDP, ki so hitrost infundiranja 4,8 ml/kg/h dobro prenašali, se lahko hitrost infundiranja postopoma poveča na največ 7,2 ml/kg/h.
Če želite infundirati morebitni preostanek zdravila v cevki po koncu infuzije, lahko cevko izperete z raztopino natrijevega klorida 9 mg/ml (0,9 %) ali raztopino dekstroze 50 mg/ml (5 %).
Preobčutljivost na zdravilno učinkovino (humani imunoglobulini) ali katero koli pomožno snov (glejte poglavji 4.4 in 6.1).
Bolniki s selektivnim pomanjkanjem IgA, ki imajo protitelesa proti IgA; ker prejemanje zdravil, ki vsebujejo IgA, lahko privede do anafilakse.
Sledljivost
Za izboljšanje sledljivosti bioloških zdravil je treba jasno navesti ime in številko serije uporabljenega zdravila.
Previdnostni ukrepi
Možnim zapletom se je možno dostikrat izogniti tako, da se zagotovi, da:
-
bolniki niso preobčutljivi na humani polispecifični imunoglobulin, in sicer tako, da zdravilo na začetku infundirate počasi (0,6–1,2 ml/kg/h),
-
se bolnike skrbno spremlja ves čas trajanja infuzije, da bi se ugotovili morebitni simptomi. Posebej pozorno je treba spremljati bolnike, ki še niso prejeli humanega polispecifičnega imunoglobulina, bolnike, pri katerih poteka prehod z drugega i.v. Ig zdravila, ali tiste, pri katerih je od zadnje infuzije minilo več časa, in sicer med prvo infuzijo in v prvi uri po prvi infuziji, v nadzorovanem zdravstvenem okolju, da bi ugotovili morebitne znake neželenih učinkov in zagotovili, da je nujno zdravljenje možno takoj, če se pojavijo težave. Vse druge bolnike je treba spremljati še najmanj 20 minut po prejemu infuzije.
Pri vseh bolnikih je potrebno pri uporabi i.v. Ig naslednje:
-
zadostna hidracija pred začetkom infundiranja i.v. Ig,
-
spremljanje izločanja urina,
-
spremljanje serumskih ravni kreatinina,
-
izogibanje sočasni uporabi diuretikov Henlejeve zanke (glejte poglavje 4.5).
V primeru neželenih učinkov je treba bodisi zmanjšati hitrost infundiranja ali infundiranje prekiniti. Potrebno zdravljenje je odvisno od vrste in resnosti neželenih učinkov.
Z infuzijo povezane reakcije
Določeni neželeni učinki (npr. glavobol, vročinski oblivi, mrzlica, mialgija, sopenje, tahikardija, bolečine v ledvenem delu hrbta, navzea in hipotenzija) so lahko povezani s hitrostjo infundiranja. Priporočeno hitrost infundiranja, ki je navedena v poglavju 4.2, je treba natančno upoštevati. Bolnike je treba natančno spremljati in jih ves čas infundiranja skrbno opazovati, da se ugotovijo morebitni simptomi.
Neželeni učinki se lahko pojavijo pogosteje:
-
pri bolnikih, ki prvič prejmejo humani polispecifični imunoglobulin, ali v redkih primerih, ko bolnik preide z drugega zdravila s humanim polispecifičnim imunoglobulinom, ali v primeru, ko je od zadnje infuzije preteklo dalj časa.
-
pri bolnikih z nezdravljeno okužbo, ali pri tistih, ki imajo kronično vnetje.
Preobčutljivost
Preobčutljivostne reakcije so redke.
Anafilaksa se lahko pojavi pri bolnikih
-
z nezaznavnimi IgA, ki imajo protitelesa anti-IgA
-
ki so dobro prenašali predhodno zdravljenje s humanim polispecifičnim imunoglobulinom.
V primeru šoka je potrebno uvesti standardno medicinsko zdravljenje šoka. Trombembolija
Obstajajo klinični dokazi za povezavo med uporabo i.v. Ig in trombemboličnimi dogodki, kot so
miokardni infarkt, cerebrovaskularni dogodek (vključno z možgansko kapjo), pljučna embolija in globoka venska tromboza, ki naj bi bili povezani z relativnim povečanjem viskoznosti krvi zaradi velikega dotoka imunoglobulina pri bolnikih s tveganjem. Previdnost je potrebna pri predpisovanju in infundiranju i.v. Ig pri debelih bolnikih in bolnikih s predhodnimi dejavniki tveganja za trombotične dogodke (kot so visoka starost, hipertenzija, sladkorna bolezen in anamneza bolezni ožilja ali trombotičnih epizod, bolnikih s pridobljenimi ali prirojenimi trombofilnimi motnjami, dolgotrajno imobiliziranih bolnikih, hudo hipovolemičnih bolnikih ter bolnikih z boleznimi, ki povečajo viskoznost krvi).
Pri bolnikih s tveganjem za trombembolične neželene učinke je treba i.v. Ig pripravke infundirati z najmanjšo možno hitrostjo in v najmanjšem možnem odmerku.
Akutna odpoved ledvic
Pri bolnikih, ki so prejemali zdravljenje z i.v. Ig, so poročali o primerih akutne odpovedi ledvic. V večini primerov so odkrili dejavnike tveganja, kot so obstoječa ledvična insuficienca, sladkorna bolezen, hipovolemija, prekomerna telesna masa, sočasno jemanje nefrotoksičnih zdravil ali starost nad 65 let.
Pred infundiranjem z i.v. Ig in nato v ustreznih intervalih je treba preveriti ledvične parametre predvsem pri bolnikih s potencialno večjim tveganjem za akutno odpoved ledvic. Pri bolnikih s tveganjem za akutno odpoved ledvic morate i.v. Ig zdravila infundirati z najmanjšo možno hitrostjo in v najmanjšem možnem odmerku.V primeru okvare ledvic po potrebi prekinite zdravljenje z i.v. Ig.
Čeprav so bila poročila o motnjah delovanja ledvic in akutni ledvični odpovedi povezana z uporabo številnih odobrenih i.v. Ig pripravkov, ki vsebujejo različne pomožne snovi, kot so saharoza, glukoza in maltoza, so poročila v zvezi s pripravki, ki vsebujejo saharozo kot stabilizator, predstavljala nesorazmerno velik delež celotnega števila vseh poročil. Pri bolnikih z dejavniki tveganja se je morda smiselno odločiti za uporabo i.v. Ig pripravkov brez saharoze. Zdravilo Panzyga ne vsebuje saharoze, maltoze ali glukoze.
Sindrom aseptičnega meningitisa (AMS - aseptic meningitis syndrome)
Poročali so, da se v povezavi z i.v. Ig zdravljenjem pojavlja sindrom aseptičnega meningitisa. Sindrom se običajno začne nekaj ur do 2 dni po i.v. Ig zdravljenju. Preiskave cerebrospinalne tekočine (CSF – cerebrospinal fluid) so pogosto pozitivne s pleocitozo do nekaj tisoč celic na mm3, pretežno iz granulocitne linije, in povišanimi ravnmi beljakovin do nekaj sto mg/dl.
AMS se lahko pogosteje pojavi v povezavi z zdravljenjem z visokimi odmerki i.v. Ig (2 g/kg).
Bolnike, pri katerih pride do takih znakov in simptomov, je treba temeljito nevrološko pregledati, vključno z analizo cerebrospinalne tekočine, da izključimo druge vzroke meningitisa.
S prekinitvijo i.v. Ig zdravljenja je prišlo v nekaj dneh do remisije AMS brez posledic. Hemolitična anemija
Pripravki i.v. Ig lahko vsebujejo protitelesa proti krvni skupini, ki lahko učinkujejo kot hemolizini in in
vivo sprožijo pritrjevanje imunoglobulinov na rdeče krvničke (RBC – red blood cells), kar povzroči pozitivno direktno antiglobulinsko reakcijo (Coombsov test) in v redkih primerih povzroči hemolizo. Hemolitična anemija se lahko razvije po zdravljenju z i.v. Ig zaradi večje sekvestracije RBC. Prejemnike
i.v. Ig je treba nadzirati glede pojava kliničnih znakov in simptomov hemolize (glejte poglavje 4.8.).
Nevtropenija/levkopenija
Po zdravljenju z i.v. Ig so poročali o prehodnem znižanju števila nevtrofilcev in/ali epizodah nevtropenije, včasih hudih, Navadno se to pojavi v urah ali dneh po zdravljenju z i.v. Ig in spontano mine v 7 do 14 dneh.
S transfuzijo povezana akutna poškodba pljuč (TRALI)
Pri bolnikih, ki so prejeli i.v. Ig, so poročali o akutnem nekardiogenem pljučnem edemu [s transfuzijo povezani akutni poškodbi pljuč (TRALI - Transfusion Related Acute Lung Injury)]. Za TRALI so značilne huda hipoksija, dispneja, tahipneja, cianoza, povišana telesna temperatura in hipotenzija.
Simptomi TRALI se navadno pojavijo v prvih 6 urah transfuzije, pogosto v 1–2 urah. Zato je treba prejemnike i.v. Ig opazovati in v primeru s transfuzijo povezane akutne poškodbe pljuč infundiranje
i.v. Ig nemudoma ustaviti. TRALI je potencialno življenje ogrožajoče stanje, ki zahteva takojšnjo obravnavo na oddelku za intenzivno nego.
Motnje pri seroloških preiskavah
Po prejemanju imunoglobulinov lahko prehodno zvišanje različnih pasivno prenesenih protiteles v bolnikovi krvi povzroči lažno pozitivne rezultate seroloških preiskav.
Pasiven prenos protiteles proti antigenom eritrocitov (npr. A, B, D) lahko ovira nekatere serološke preiskave, tudi direktni antiglobulinski test (DCT - direktni Coombsov test).
Prenosljivi povzročitelji
Standardni ukrepi za preprečevanje okužb, nastalih zaradi uporabe zdravil, pripravljenih iz človeške krvi ali plazme, so med drugim: selekcija darovalcev, presejalno testiranje posameznih enot darovane krvi in plazme na specifične markerje okužbe ter vključitev učinkovitih postopkov za inaktivacijo in odstranitev virusov v proces izdelave zdravila. Kljub temu pa pri uporabi zdravil, pripravljenih iz človeške krvi ali plazme, ni mogoče popolnoma izključiti možnosti za prenos povzročiteljev nalezljivih bolezni. To velja tudi za doslej še neznane ali porajajoče se viruse in druge povzročitelje bolezni.
Navedeni postopki so učinkoviti proti virusom z ovojnico, kot so HIV, HBV in HCV, ter proti virusom brez ovojnice, kot sta virus hepatitisa A in parvovirus B19.
Obstajajo pomirjajoče klinične izkušnje o tem, da se virus hepatitisa A in parvovirus B19 ne prenašata z imunoglobulini, in domnevamo tudi, da vsebnost protiteles pomembno prispeva k varnosti pred virusi.
Vsebnost natrija
To zdravilo vsebuje 69 mg natrija v viali z 100 ml, kar je enako 3,45 % največjega dnevnega vnosa natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO in znaša 2 g.
Pediatrična populacija
Navedena opozorila in previdnostni ukrepi veljajo za odrasle in otroke.
Živa oslabljena virusna cepiva
Uporaba imunoglobulinov lahko za najmanj 6 tednov in do 3 mesece zmanjša učinkovitost cepiv z živimi oslabljenimi virusi, kot so cepiva proti ošpicam, rdečkam, mumpsu in noricam. Po uporabi tega zdravila morajo preteči 3 meseci, preden je lahko bolnik cepljen z živim oslabljenim virusnim cepivom. V primeru ošpic lahko učinek oslabitve cepiva traja do enega leta. Zato je treba pri bolnikih, ki bodo dobili cepivo proti ošpicam, preveriti količino protiteles v krvi.
Diuretiki Henlejeve zanke
Izogibanje sočasni uporabi diuretikov Henlejeve zanke.
Pediatrična populacija
Navedena medsebojna delovanja veljajo za odrasle in otroke.
Nosečnost
Varnosti tega zdravila v času nosečnosti pri človeku še niso ugotavljali v nadzorovanih kliničnih preskušanjih, zato je pri dajanju tega zdravila nosečnicam potrebna previdnost. Pokazalo se je, da i.v. Ig zdravila prehajajo skozi posteljico, ta pojav je vse izrazitejši v tretjem trimesečju. Klinične izkušnje z uporabo imunoglobulinov kažejo, da ni pričakovati škodljivih učinkov na potek nosečnosti ali na plod ter novorojenčka.
Dojenje
Varnost tega zdravila za uporabo pri doječih materah v kontroliranih kliničnih preskusih ni bila dokazana, zato se ga sme doječim materam dajati le previdno. Imunoglobulini se izločajo v materino mleko. Ne pričakujemo negativnih učinkov na dojene novorojenčke/otroke.
Plodnost
Klinične izkušnje z imunoglobulini kažejo, da škodljivih učinkov na plodnost ni pričakovati.
Zdravilo Panzyga nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji. Bolniki, ki pa imajo med zdravljenjem neželene učinke, morajo počakati, da le-ti izzvenijo, preden lahko vozijo ali upravljajo stroje.
Povzetek varnostnega profila
Neželeni učinki, ki so povezani s humanimi polispecifičnimi imunoglobulini (po padajoči pogostnosti) vključujejo (glejte tudi poglavje 4.4):
-
mrzlico, glavobol, omotico, zvišano telesno temperaturo, bruhanje, alergijske reakcije, navzeo, artalgijo, nizek krvni tlak in zmerne bolečine v ledvenem delu hrbta
-
reverzibilne hemolitične reakcije, zlasti pri tistih bolnikih s krvnimi skupinami A, B in AB in (v redkih primerih) hemolitično anemijo, zaradi katere je potrebna transfuzija
-
(v redkih primerih) nenadno znižanje krvnega tlaka in, v posameznih primerih, anafilaktični šok, celo pri bolnikih, ki pri predhodnem zdravljenju niso pokazali znakov preobčutljivosti
-
(v redkih primerih) prehodne kožne reakcije (vključno s kožnim eritematoznim lupusom – neznana pogostnost)
-
(zelo redko) trombembolične reakcije, kot so miokardni infarkt, možganska kap, pljučna embolija in globoka venska tromboza
-
primere reverzibilnega aseptičnega meningitisa
-
primere povečanja serumske koncentracije kreatinina in/ali akutne ledvične odpovedi
-
primere s transfuzijo povezane akutne poškodbe pljuč (TRALI)
Neželeni učinki v obliki preglednice
V spodnji preglednici so neželeni učinki predstavljeni v skladu z razvrstitvijo organskih sistemov po MedDRA (organski sistemi in prednostni izrazi).
Pogostnosti so opredeljene v skladu z naslednjim dogovorom: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do
< 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000), za spontane neželene učinke zdravila v obdobju trženja je pogostnost poročanja razvrščena kot "neznana pogostnost". Neželeni učinki so znotraj vsakega organskega sistema predstavljeni po padajoči resnosti.
V naslednji preglednici je prikazan pregled neželenih učinkov zdravila, ki so jih opazili v kliničnih študijah oziroma so o njih spontano poročali v obdobju trženja zdravila:
Organski sistemi po MedDRA v zaporedju: Neželeni učinek Pogostnost na infundiranje Pogostnost na bolnika Bolezni krvi in limfatičnega sistema anemija, levkopenijahemoliza† ObčasniRedki PogostiObčasni Bolezni imunskega sistema anafilaktična reakcija, anafilaktoidna reakcija, edem obraza, angioedem,preobčutljivost Neznana pogostnost Neznana pogostnost Psihiatrične motnje stanje zmedenosti, agitacija, tesnoba Neznana pogostnost Neznana pogostnost Bolezni živčevja glavobolomotica, zaspanostaseptični meningitis, hipestezijacerebrovaskularni insult, izguba zavesti, parestezija,tremor, migrena, fotofobija Pogosti Občasni RedkiNeznana pogostnost Zelo pogosti Pogosti ObčasniNeznana pogostnost Očesne bolezni očesni pruritus Redki Občasni Ušesne bolezni, vključno z motnjami labirinta bolečine v ušesu Redki Občasni Srčne bolezni tahikardijaangina pektoris, cianoza, bradikardija, palpitacije ObčasniNeznana pogostnost PogostiNeznana pogostnost Žilne bolezni hipertenzijahipotenzija bledica ObčasniRedkiNeznana pogostnost PogostiObčasniNeznana pogostnost Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora kašeljdispneja, tahipnejapljučni edem, hipoksija, bronhospazem, piskajočedihanje Občasni RedkiNeznana pogostnost Pogosti ObčasniNeznana pogostnost Bolezni prebavil navzea, bruhanje, bolečine v trebuhunelagodje v trebuhu, driska ObčasniRedki PogostiObčasni Bolezni kože in podkožja dermatitis, luščenje kože, urtikarija, pruritus, izpuščajeritem ObčasniRedki PogostiObčasni Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva artralgija, mialgija,mišično-skeletne bolečine ali togostmišični krči, bolečine v vratu, bolečine v okončinah RedkiNeznana pogostnost ObčasniNeznana pogostnost Organski sistemi po MedDRA v zaporedju: Neželeni učinek Pogostnost na infundiranje Pogostnost na bolnika Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije pireksijamrzlica, astenija, gripi podobna bolezennelagodje v prsnem košu, bolečine v prsnem košu, utrujenost, občutek mraza, pruritus na mestu infundiranja, bolečina, periferno otekanjeedem, letargija, slabo počutje, pekoč občutek, občutek vročine, zardevanje, vročinski oblivi, hiperhidroza, reakcijana mestu injiciranja Pogosti ObčasniRedkiNeznana pogostnost Zelo pogosti PogostiObčasniNeznana pogostnost Preiskave zvišani jetrni encimi, zvišane vrednosti laktat dehidrogenaze v krviznižane vrednosti hemoglobinapozitivni direktni Coombsov test, znižana nasičenost s kisikom ObčasniRedkiNeznana pogostnost PogostiObčasniNeznana pogostnost † subklinični primer
Med uporabo intravenskih imunoglobulinov po odobritvi so poročali o naslednjih dodatnih neželenih učinkih, ki se lahko pojavijo tudi po dajanju zdravila Panzyga:
srčni zastoj, sindrom akutne dihalne stiske, dihalna odpoved, koma, odpoved ali kolaps periferne cirkulacije, apneja, encefalopatija, Steven-Johnsonov sindrom, pancitopenija, bulozni dermatitis, epidermoliza, konvulzije, preobremenitev s tekočino, jetrna disfunkcija, (psevdo)hiponatriemija, flebitis, ledvične bolečine, lažno zvišana raven sedimentacije eritrocitov, živčnost, alopecija, ekcem, motnje govora.
Opis izbranih neželenih učinkov
Za opis izbranih neželenih učinkov, kot so preobčutljivostne reakcije, trombembolija, akutna ledvična odpoved, sindrom aseptičnega meningitisa in hemolitične anemije glejte poglavje 4.4.
Pediatrična populacija
Pogostnost, vrsta in resnost neželenih učinkov pri otrocih so enaki kot pri odraslih.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke
Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22
SI-1000 Ljubljana
Tel: +386 (0)8 2000 500
Faks: +386 (0)8 2000 510
e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si
Preveliko odmerjanje lahko povzroči preobremenitev s tekočinami in hiperviskoznost, zlasti pri ogroženih bolnikih, vključno z dojenčki, starejšimi bolniki ali bolniki s srčno ali ledvično okvaro (glejte poglavje 4.4).
Farmakološke lastnosti - Panzyga 100 mg/ml
Farmakoterapevtska skupina: imunski serumi in imunoglobulini: humani imunoglobulini za intravaskularno aplikacijo, oznaka ATC: J06BA02.
Humani polispecifični imunoglobulin vsebuje predvsem imunoglobulin G (IgG) s širokim spektrom protiteles proti povzročiteljem nalezljivih bolezni.
Humani polispecifični imunoglobulin vsebuje protitelesa IgG, ki so prisotna v normalni populaciji. Običajno se pripravlja iz združene plazme najmanj 1000 darovalcev. Porazdelitev podrazredov imunoglobulina G je zelo podobna porazdelitvi teh podskupin v nativni človeški plazmi. Z ustreznimi odmerki humanega polispecifičnega imunoglobulina lahko prenizko koncentracijo imunoglobulina G povečamo do normalnih vrednosti.
Mehanizem delovanja pri indikacijah, kjer ne gre za nadomestno zdravljenje, ni popolnoma pojasnjen. Klinične študije
Izvedli so prospektivno, odprto, nenadzorovano študijo z 51 bolniki s sindromi primarne imunske
pomanjkljivosti. Bolnike so vključevali v 3 starostne stratume (≥2 leti in < 12 let, ≥12 let in < 16 let in
≥16 let in ≤75 let). Primarni opazovani dogodek študije je bila stopnja resnih bakterijskih okužb na osebo/leto zdravljenja. Bolniki so skupaj prejeli 17 ali 13 infuzij zdravila Panzyga v času te študije, odvisno od tega, ali so bili njihovi redni intervali zdravljenja vsake 3 ali 4 tedne. Odmerek je bil 0,2–0,8 g/kg in je bil infundiran z naraščajočo hitrostjo infundiranja do največ 0,08 ml/kg/min. Dva bolnika sta imela 4 resne bakterijske okužbe. S skupaj 50,2 let izpostavljenosti bolnikov, je bil rezultat primarnega opazovanega dogodka 0,08 resnih bakterijskih okužb/leto izpostavljenosti bolnika z zgornjo 99-% mejo intervala zaupanja 0,5. Tudi drugi parametri učinkovitosti, izračunani na leto izpostavljenosti bolnika, kot so druge okužbe in dnevi z uporabo antibiotikov, odsotnost iz šole ali od dela in hospitalizacija zaradi okužbe, so bili skladni z objavljenimi podatki za druge, prej razvite i.v. IG.
Študiji je sledil podaljšek, ki so ga izvedli z namenom oceniti prenašanje zdravila Panzyga pri dajanju z večjo hitrostjo infundiranja (od 0,08 ml/kg/min do 0,14 ml/kg/min). Skupaj je bilo vključenih 21 bolnikov. Zdravilo so bolniki dobro prenašali in vsi so študijo zaključili, kot je bilo načrtovano. O neželenih učinkih, povezanih s študijskim zdravilom, so poročali pri 2 otrocih in 2 odraslih; najpogostejša neželena učinka, o katerih so poročali, sta bila navzea in glavobol.
Dodatna prospektivna, odprta, nenadzorovana študija je bila opravljena s 40 bolniki z imunsko trombocitopenično purpuro in je trajala vsaj 12 mesecev. Bolniki so 2 zaporedna dneva prejeli dnevni odmerek 1 g/kg. Alternativni odziv v skladu s smernicami EMA je bil opredeljen kot zvišanje števila trombocitov na ≥ 30 x 109/l in vsaj dvakratno število trombocitov glede na izhodišče, potrjeno ob 2 ločenih priložnostih z vsaj 7-dnevnim intervalom, ter odsotnost krvavitve. Alternativni odziv so opazili pri 24 bolnikih (66,7 %).
Popolni odziv v skladu s smernicami EMA je bil opredeljen kot doseženo število trombocitov
≥ 100 x 109/l, potrjeno ob vsaj 2 ločenih obiskih z vsaj 7-dnevnim intervalom, brez novih krvavitev. Popolni odziv so opazili pri 18 bolnikih (50,0 %).
Kot izguba alternativnega/popolnega odziva se upoštevajo primeri, v katerih so bili izpolnjeni pogoji za alternativni/popolni odziv, a se je zaradi kasnejšega poslabšanja število trombocitov zmanjšalo na
< 30 x 109/l (alternativni odziv) ali < 100 x 109/l (popolni odziv) ali se je število trombocitov zmanjšalo na manj kot dvakratno število glede na izhodišče ali je prišlo do krvavitve. Do izgube alternativnega odziva je prišlo pri 11 od 24 bolnikov (45,8 %), ki so izpolnili kriterije za alternativni odziv. Do izgube popolnega odziva je prišlo pri 14 od 18 bolnikov (77,8 %), ki so izpolnili kriterije za popolni odziv.
Učinkovitost zdravila Panzyga pri odraslih s kronično vnetno demielinizacijsko polinevropatijo (CIDP) je bila ocenjena v prospektivni, dvojno slepi, randomizirani, multicentrični študiji, ki je vključevala 142 odraslih oseb (starih od 18 do 83 let) s CIDP, ki se je poslabšala v 12-tedenski fazi pospešenega izločanja učinkovine iz telesa, v kateri so postopno zmanjševali trenutno zdravilo (imunoglobuline ali kortikosteroide). Od tega je bilo pred vključitvijo v študijo 124 bolnikov (87,3 %) na kortikosteroidih in 18 bolnikov (12,7 %) na i.v. IG. Osebe so bile randomizirane v razmerju 1 : 2 : 1 za začetni prejem polnilnega odmerka 2 g/kg, nato pa vzdrževalnih odmerkov 0,5 g/kg, 1,0 g/kg ali 2,0 g/kg zdravila Panzyga vsake 3 tedne v obdobju 24 tednov.
Učinkovitost je temeljila na deležu odzivnih oseb v skupini, ki je prejemala 1,0 g/kg zdravila Panzyga, v 24. tednu v primerjavi z izhodiščem (teden 0). Odzivna oseba je bila opredeljena kot oseba z zmanjšanjem za vsaj 1 točko po prilagojeni 10-točkovni lestvici invalidnosti zaradi vzroka in zdravljenja vnetne nevropatije (INCAT – Inflammatory Neuropathy Cause and Treatment) v 24. tednu v primerjavi z izhodiščem. Delež odzivnih oseb v skupini, ki je prejemala 1,0 g/kg, je bil 79,71 % (95-% IZ: 68,8; 87,5), pri čemer je bilo 55 od 69 oseb razvrščenih kot odzivne osebe.
Pri bolnikih z dokumentiranim zvišanjem ocene po lestvici INCAT za vsaj 1 točko pred zdravljenjem je bil delež odzivnih bolnikov v skupini, ki je prejemala 1,0 g/kg zdravila Panzyga, 82,26 % (95-% IZ: 71,0; 89,8), pri čemer je bilo 51 od 62 oseb razvrščenih kot odzivne osebe.
Učinkovitost je bila podprta z rezultati vseh drugih sekundarnih opazovanih dogodkov. Za informacije o varnosti, pridobljene iz kliničnih študij, glejte poglavje 4.8.
Absorpcija
Humani polispecifični imunoglobulin je po intravenski uporabi takoj in v celoti biološko uporaben v krvnem obtoku prejemnika.
Porazdelitev
Sorazmerno hitro se porazdeli med plazmo in zunajžilnimi tekočinami; po približno 3– 5 dneh nastopi ravnovesje med znotrajžilnimi in zunajžilnimi razdelki.
Izločanje
Povprečni razpolovni čas zdravila Panzyga je od 26 do 39 dni. Ta razpolovni čas se lahko razlikuje glede na bolnika, še posebej pri primarni imunski pomanjkljivosti.
IgG in kompleksi z IgG se razgradijo v celicah retikuloendotelijskega sistema. Pediatrična populacija
Rezultati farmakokinetični študij v različnih pediatričnih starostnih skupinah so povzeti v spodnji
preglednici in primerjani z odraslimi.
Pregled farmakokinetičnih značilnosti skupnega IgG za zdravilo Panzyga razdeljeno na različne starostne skupine (mediane vrednosti)
| Pediatrična populacija | Odrasli | Vse starostne skupine | |||
| Otroci | Mladostniki | ||||
| ≥ 2 do< 12 let | ≥ 12 do< 16 let | ≥ 16 do≤ 75 let | |||
| Paramete r | Enota | N = 13 | N = 12 | N = 26 | N = 51 |
| Cmax | g/l | 18,6 | 19,3 | 17,1 | 18,2 |
| Cmin [območje] | g/l | 10,7[7,2 – 16,8] | 9,3[7,4 – 20,4] | 10,1[6,8 – 20,6] | 9,9[6,8 – 20,6] |
| AUC0-tau | hg/l | 6957 | 6826 | 7224 | 7182 |
| t½ | dni | 36 | 33 | 37 | 36 |
Profilaksa ošpic pred izpostavljenostjo in po njej
Kliničnih študij pri dovzetnih bolnikih glede profilakse ošpic pred izpostavljenostjo in po njej niso izvedli.
Zdravilo Panzyga izpolnjuje minimalni prag specifikacije jakosti protiteles proti ošpicam 0,36 x standarda Centra za vrednotenje in raziskave bioloških zdravil (Center for Biologics Evaluation and Research – CBER). Odmerjanje temelji na farmakokinetičnih izračunih, ki upoštevajo telesno maso, volumen krvi in razpolovni čas imunoglobulinov. Ti izračuni predvidevajo:
-
serumski titer po 13,5 dneh = 270 mi.e./ml (odmerek: 0,4 g/kg). To zagotavlja več kot dvakrat večjo varnostno rezervo kot zaščitni titer po SZO 120 mi.e./ml;
-
serumski titer po 22 dneh (t1/2) = 180 mi.e./ml (odmerek: 0,4 g/kg);
-
serumski titer po 22 dneh (t1/2) = 238,5 mi.e./ml (odmerek: 0,53 g/kg – profilaksa pred izpostavljenostjo).
Farmacevtski podatki - Panzyga 100 mg/ml
V primeru pomanjkanja študij kompatibilnosti zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili, niti z drugimi zdravili i.v. Ig.
Shranjujte v hladilniku (2 °C – 8 °C). Ne zamrzujte. Vsebnik shranjujte v zunanji ovojnini za zagotovitev zaščite pred svetlobo.
Zdravilo se lahko do 12 mesecev shranjuje pri temperaturah nad +8 °C in pod +25 °C, pri čemer ga v tem obdobju ni treba dajati v hladilnik; zdravilo je treba zavreči, če se ne uporabi v tem obdobju ali če je potekel rok uporabnosti, kar je prej.
Datum, ko ste zdravilo vzeli iz hladilnika, je treba zabeležiti na zunanjo ovojnino.
Velikosti pakiranja:
| 1 g | v 10 ml | v 20-ml viali |
| 2,5 g | v 25 ml | v 30-ml viali |
| 5 g | v 50 ml | v 70-ml steklenici |
| 6 g | v 60 ml | v 70-ml steklenici |
| 10 g | v 100 ml | v 100-ml steklenici |
| 3 x 10 g | v 3 x 100 ml | v 100-ml steklenici |
| 20 g | v 200 ml | v 250-ml steklenici |
| 3 x 20 g | v 3 x 200 ml | v 250-ml steklenici |
| 30 g | v 300 ml | v 300-ml steklenici |
Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.
Viale/steklenice so iz stekla tipa II in zaprte z zamaški iz bromobutilne gume ter zatesnjene z aluminijastimi dvižnimi zaporkami.
Zdravilo pred uporabo ogrejte na sobno ali telesno temperaturo.
Raztopina mora biti bistra do rahlo opalescentna in brezbarvna ali rumenkasta. Ne uporabljajte raztopin, ki so motne ali imajo usedline.
Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.