DALACIN 150 mg/ml raztopina za injiciranje/koncentrat za raztopino za infundiranje

Klindamicin je indiciran za zdravljenje spodaj navedenih okužb, povzročenih z nanj občutljivimi anaerobnimi bakterijami; z občutljivimi sevi grampozitivnih aerobnih bakterij, kot so streptokoki, stafilokoki in pnevmokoki; ter z občutljivimi sevi Chlamydie trachomatis.

• Okužbe zgornjih dihal: tonzilitis, faringitis, sinuzitis, otitis media in škrlatinka.

• Okužbe spodnjih dihal: bronhitis, pljučnica, empiem in pljučni absces.

• Okužbe kože in mehkih tkiv: akne, furunkli, celulitis, impetigo, abscesi, okužbe ran (povzročene s streptokoki ali stafilokoki); specifične okužbe kože in mehkih tkiv, povzročene z občutljivimi mikroorganizmi, kot na primer erizipel in paronihija (panaricij).

• Okužbe kosti in sklepov: osteomielitis in septični artritis.

• Okužbe v ginekologiji: endometritis, celulitis, vaginitis, tuboovarijski absces, salpingitis in pelvično vnetje, pri katerih damo klindamicin skupaj z antibiotikom, ki ima primeren gramnegativni aerobni spekter.

• Intraabdominalne okužbe: peritonitis in abdominalni absces, pri katerih damo klindamicin skupaj z antibiotikom, ki ima primeren gramnegativni aerobni spekter.

  Klindamicinfosfat je, če ga damo skupaj s aminoglikozidnim antibiotikom, kot je npr. gentamicin ali tobramicin, učinkovit pri preprečevanju peritonitisa ali abdominalnega abscesa po perforaciji črevesa in bakterijski kontaminaciji sekundarno po poškodbi črevesa.

• Septikemija in endokarditis: Učinkovitost klindamicina je dokazana pri zdravljenju nekaterih primerov endokarditisa, kadar so za povzročitelja in vitro dokazali baktericidnost. Uporablja se lahko tudi kot preventiva za endokarditis pri bolnikih, ki so preobčutljivi na penicilinske antibiotike.

• Zobne okužbe: peridontalni absces in periodontitis.

• Encefalitis, ki ga povzroča toksoplazma, pri bolnikih z AIDS-om: Pri bolnikih, ki ne prenašajo običajnega zdravljenja, je klindamicin učinkovit v kombinaciji s pirimetaminom.

• Pljučnica, ki jo povzroča Pneumocystis jirovecii (prej klasificiran kot Pneumocystis carinii), pri bolnikih z AIDS-om: Pri bolnikih, ki ne prenašajo običajnega zdravljenja ali pri katerih le-to ni učinkovito, lahko klindamicin dajemo v kombinaciji s primakinom.

• Preventiva pri kirurških posegih na vratu in glavi. Klindamicinfosfat, razredčen s fiziološko raztopino, uporabljamo za izpiranje operacijskega polja med posegom.

  In vitro občutljivost na klindamicin je dokazana pri naslednjih mikroorganizmih: Prevotella melaninogenica, Prevotella disiens, Prevotella bivia, Peptostreptococcus spp., Gardnerella vaginalis, Mobiluncus mulieris, Mobiluncus curtisii in Mycoplasma hominis.

  Upoštevati je treba uradne smernice za ustrezno uporabo protibakterijskih zdravil.

Odrasli in mladostniki, starejši od 12 let

Običajni dnevni odmerek klindamicinfosfata i.m. ali i.v. pri intraabdominalnih okužbah, okužbah ženskega pelvisa in drugih zapletenih ali hudih okužbah znaša 2.400-2.700 mg; damo ga v 2, 3 ali 4 enakih odmerkih.

Manj zapletene okužbe, ki jih povzročijo bolj občutljivi mikroorganizmi, lahko zdravimo z nižjimi odmerki 1.200-1.800 mg/dan, ki jih damo v 3 ali 4 enakih odmerkih.

Uspešno so že dajali odmerke do 4.800 mg na dan (največji dnevni odmerek). Uporaba enkratnega i.m. odmerka, večjega od 600 mg, ni priporočljiva.

Intravensko dajanje odmerka, večjega od 1.200 mg v eni enourni infuziji, ni priporočljivo (glejte

»Način uporabe«, na koncu poglavja 4.2).

Otroci, stari od 1 meseca do 12 let

20-40 mg/kg/dan v 3 ali 4 enakih odmerkih.

Največji dnevni odmerek je 40 mg/kg telesne mase.

Novorojenčki, stari do 1 meseca

Zdravilo Dalacin 150 mg/ml raztopina za injiciranje/koncentrat za raztopino za infundiranje je kontraindicirano pri otrocih, starih do 1 meseca (glejte poglavje 4.3).

Starejši bolniki

Farmakokinetične študije s klindamicinom niso pokazale klinično pomembnih razlik med mlajšimi in starejšimi osebami z normalnim delovanjem jeter in ledvic (sorazmernim glede na starost) pri peroralni ali parenteralni uporabi. Glede na to prilagajanje odmerka pri starejših bolnikih z normalnim delovanjem jeter in ledvic (sorazmernim glede na starost) ni potrebno (glejte poglavje 5.2).

Odmerjanje pri okvari ledvic

Prilagoditev odmerka klindamicina pri bolnikih z okvaro ledvic ni potrebna. Prilagoditev odmerka ni potrebna pri bolnikih, ki so na dializi.

Pri dolgotrajnem zdravljenju je treba spremljati delovanje ledvic.

Odmerjanje pri okvari jeter

Prilagoditev odmerka klindamicina pri bolnikih z okvaro jeter ni potrebna. Pri dolgotrajnem zdravljenju je treba spremljati delovanje jeter.

Odmerjanje pri specifičnih indikacijah

OKUŽBE Z β-HEMOLITIČNIM STREPTOKOKOM

Glejte priporočeno odmerjanje. Zdravljenje naj traja najmanj 10 dni.

BOLNIŠNIČNO ZDRAVLJENJE PELVIČNEGA VNETJA

Klindamicinfosfat 900 mg i.v. vsakih 8 ur v kombinaciji s primernim antibiotikom gramnegativnega aerobnega spektra (npr. i.v. gentamicin 2,0 mg/kg začetni odmerek, nato 1,5 mg/kg vsakih 8 ur) pri bolnikih z normalnim delovanjem ledvic. To zdravljenje se izvaja vsaj 4 dni in vsaj še 48 ur po

izboljšanju bolnikovega stanja. Nato nadaljujemo s peroralnim dajanjem klindamicinijevega klorida 450-600 mg vsakih 6 ur, vsak dan, do skupno 10 -14 dni zdravljenja.

ENCEFALITIS, POVZROČEN S TOKSOPLAZMO, PRI BOLNIKIH Z AIDS-om

Klindamicinfosfat dajemo i.v. ali dajemo klindamicinijev klorid peroralno, 600-1.200 mg vsakih 6 ur, 2 tedna, nato 300-600 mg peroralno vsakih 6 ur. Običajno trajanje celotnega zdravljenja je 8 do 10 tednov. Odmerek pirimetamina je 25-75 mg peroralno na dan, 8 do 10 tednov. Pri večjih odmerkih pirimetamina je treba dajati tudi folno kislino v odmerku 10-20 mg na dan.

PLJUČNICA, POVZROČENA S PNEUMOCYSTIS JIROVECII, PRI BOLNIKIH Z AIDS-om

Klindamicinfosfat dajemo i.v. 600-900 mg vsakih 6 ur oz. 900 mg i.v. vsakih 8 ur ali pa dajemo klindamicinijev klorid peroralno, 300-450 mg vsakih 6 ur; celotno zdravljenje traja 21 dni, skupaj s primakinom 15-30 mg peroralno enkrat na dan, 21 dni.

PREVENTIVA PROTI ENDOKARDITISU PRI BOLNIKIH, OBČUTLJIVIH NA PENICILIN

Odrasli: peroralno 600 mg 1 uro pred posegom; otroci: 20 mg/kg 1 uro pred posegom. Kadar je potrebna parenteralna uporaba, damo klindamicinfosfat 600 mg i.v. 1 uro pred posegom.

PREVENTIVA PRI KIRURŠKIH POSEGIH NA VRATU IN GLAVI

900 mg klindamicinfosfata, raztopljenega v 1.000 ml fiziološke raztopine. Pripravljeno raztopino uporabimo kot sredstvo za izpiranje kontaminiranih območij na vratu in glavi pri operacijah, pred zapiranjem rane.

Način uporabe

Klindamicinfosfat uporabljamo intramuskularno (i.m.) v obliki injekcije ali intravensko (i.v.) v obliki infuzije.

Pri intramuskularni uporabi mora biti klindamicinfosfat nerazredčen.

Pred intravensko uporabo je treba raztopino obvezno razredčiti.

Klindamicinfosfata ne smemo nikoli intravensko injicirati nerazredčenega v bolusu, ampak ga moramo dajati v infuziji vsaj 10 do 60 minut.

Redčenje pri intravenski uporabi in trajanje intravenske infuzije

Koncentracija klindamicina v raztopini za infundiranje naj ne presega 18 mg/ml in HITROST INFUZIJE NAJ NE PRESEGA 30 mg/minuto (glejte poglavje 4.8). Zdravilo Dalacin dajemo v infuziji vsaj 10 do 60 minut.

Običajne hitrosti infuzije so:

Intravensko dajanje odmerka, večjega od 1.200 mg v eni enourni infuziji, ni priporočljivo. Za navodila glede redčenja zdravila pred dajanjem glejte poglavje 6.6.

Preobčutljivost na klindamicin, linkomicin ali katerokoli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Zdravila Dalacin raztopina za injiciranje/koncentrat za raztopino za infundiranje se ne sme dajati nedonošenčkom ali novorojenčkom (glejte poglavje 4.4, »Pomožne snovi«).

Pri skoraj vseh antibiotikih, vključno s klindamicinom, so poročali o psevdomembranskem kolitisu, ki glede na izrazitost lahko sega od blagega do smrtno nevarnega. Pomembno je, da to diagnozo

upoštevamo pri vsakem bolniku, pri katerem se po uporabi antibiotikov pojavi diareja.

Zdravljenje z antibiotiki spremeni normalno črevesno floro in lahko omogoči razrast klostridijev.

Študije kažejo, da so toksini, ki jih izdeluje Clostridium difficile, glavni vzrok kolitisa, povezanega z uporabo antibiotikov. Za kolitis so značilni huda, dolgotrajna diareja in trebušni krči. Endoskopski pregled pokaže psevdomembranski kolitis. Kultura blata na C. difficile in/ali dokaz prisotnosti toksina

C. difficile pomagata postaviti diagnozo. Po postavitvi diagnoze primarnega psevdomembranskega kolitisa moramo začeti z zdravljenjem. Blage oblike kolitisa običajno izzvenijo že ob sami prekinitvi uporabe klindamicina. Zmerne do hude oblike kolitisa pa zdravimo z nadomeščanjem tekočine, elektrolitov in beljakovin, poleg tega uvedemo klinično učinkovit antibiotik proti Clostridium difficile.

Pri zdravljenju kolitisa, povezanega z jemanjem antibiotika, je učinkovit vankomicin. Smoli holestiramin in holestipol in vitro vežeta toksin C. difficile, zato sta bili učinkoviti pri zdravljenju

blagih oblik kolitisa, povezanega z jemanjem antibiotikov. Smoli vežeta tudi vankomicin, zato ju ob sočasni uporabi dajemo v najmanj 2-urnih časovnih presledkih.

O diareji, povezani s C. difficile (CDAD - Clostridium difficile associated diarrhea), so poročali pri zdravljenju s skoraj vsemi antibiotiki, vključno s klindamicinom; njeni znaki so različni od blage diareje do kolitisa s smrtnim izidom. Zdravljenje z antibiotiki spremeni normalno črevesno floro in vodi do razrasta C. difficile.

C. difficile izloča toksina A in B, ki prispevata k nastanku CDAD. Okužbe s sevi C. difficile, ki izločajo hipertoksine, povzročajo večjo obolevnost in umrljivost, saj so neodzivne na antibiotično

zdravljenje in lahko zahtevajo kolektomijo. CDAD moramo upoštevati pri vseh bolnikih z diarejo po zdravljenju z antibiotiki v anamnezi. Potrebno je skrbno spremljanje bolnika, saj so poročali o CDAD tudi dva meseca po zdravljenju z antibiotikom.

Ker klindamicin ne prehaja v cerebrospinalno tekočino v zadostni meri, se ne uporablja za zdravljenje meningitisa.

Pri dolgotrajnem zdravljenju je treba spremljati delovanje jeter in ledvic. Tak nadzor je priporočen pri dojenčkih in otrocih.

Uporaba klindamicinfosfata lahko povzroči razraščanje na klindamicin neobčutljivih mikroorganizmov, še posebno kvasovk.

Pri uporabi zdravila Dalacin pri bolnikih z atopijo je potrebna previdnost.

Pred intravensko uporabo je treba raztopino obvezno razredčiti. Klindamicinfosfata ne smemo nikoli intravensko injicirati nerazredčenega v bolusu, ampak ga moramo dajati v infuziji vsaj 10 do 60 minut (glejte poglavje 4.2).

Pomožne snovi

Zdravilo Dalacin vsebuje konzervans benzilalkohol (9,45 mg/ml). Pri pediatričnih bolnikih je

benzilalkohol povezan z resnimi neželenimi učinki, vključno s »sindromom lovljenja sape« (gasping syndrome) in smrtjo. Z običajnimi terapevtskimi odmerki tega zdravila se običajno vnese količina benzilalkohola, ki je veliko manjša od količin, o katerih so poročali v povezavi s »sindromom

lovljenja sape«. Vendar najmanjša količina benzilalkohola, pri kateri se lahko pojavi toksičnost, ni znana. Tveganje toksičnosti benzilalkohola je odvisno od uporabljene količine in sposobnosti jeter za detoksifikacijo te kemične snovi. Toksičnost je verjetnejša pri nedonošenčkih in dojenčkih z majhno porodno telesno maso.

Zdravila Dalacin se ne sme dajati nedonošenčkom ali novorojenčkom (glejte poglavje 4.3). Lahko povzroči tudi toksične in anafilaktoidne reakcije pri dojenčkih in otrocih do 3. leta starosti.

Zdravilo Dalacin vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na odmerek (2 ml ali 4 ml), kar v bistvu pomeni 'brez natrija'.

In vitro so opazili antagonizem med klindamicinom in eritromicinom. Zaradi možnega kliničnega vpliva teh dveh antibiotikov ne dajemo sočasno.

Ugotovili so, da klindamicin deluje zaviralno na prenos dražljaja z živca na mišico in tako lahko poveča učinek drugih zdravil, ki zavirajo živčnomišični prenos. Pri uporabi klindamicina pri bolnikih, ki prejemajo taka zdravila, je potrebna previdnost.

Med zdravljenjem z zdravilom Dalacin in še 7 dni po prenehanju naj bolnice poleg kontracepcijskih tablet uporabljajo še dodatno zaščito (npr. kondome).

Antagonisti vitamina K

Pri bolnikih, ki so dobivali klindamicin sočasno z antagonistom vitamina K (npr. varfarin,

acenokumarol in fluindion), so poročali o povečanih vrednostih koagulacijskih testov (PT/INR) in/ali krvavitvah. Pri bolnikih, ki se zdravijo z antagonisti vitamina K, je torej treba pogosto spremljati koagulacijske teste.

Nosečnost

Študije vpliva na sposobnost razmnoževanja na podganah in kuncih, v katerih so klindamicin uporabljali peroralno in subkutano, niso pokazale škodljivih učinkov klindamicina na plodnost ali na plod, razen pri odmerkih, ki so povzročili toksičnost pri materi. Študije vpliva na razmnoževanje pri živalih ne morejo vedno predvideti učinka pri človeku.

Klindamicin prehaja skozi placento. Po večkratnem odmerjanju je znašala koncentracija klindamicina v amnijski tekočini približno 30 % koncentracije v krvi nosečnice.

V kliničnih preskušanjih pri nosečnicah sistemsko jemanje klindamicina v drugem in tretjem tromesečju ni bilo povezano s povečano pogostnostjo kongenitalnih nepravilnosti. Ustreznih in pravilno nadzorovanih študij pri nosečnicah v prvem tromesečju ni.

Zdravilo Dalacin se lahko med nosečnostjo uporablja le, če je to nujno potrebno. Benzilalkohol lahko prehaja skozi placento (glejte poglavje 4.4).

Dojenje

Klindamicin se izloča v materino mleko v koncentracijah od 0,7 do 3,8 µg/ml. Ni verjetno, da bi

dojenček lahko absorbiral občutno količino klindamicina iz svojih prebavil. Zdravilo Dalacin se lahko med dojenjem uporablja le, če je to nujno potrebno.

Študij o vplivu na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji niso izvedli.

V spodnji preglednici so po organskih sistemih in pogostnosti navedeni vsi neželeni učinki, ki so se pojavili pri več kot enem bolniku in z incidenco, večjo kot pri placebu. Pogostnost je opredeljena na naslednji način:

zelo pogosti (≥ 1/10) pogosti (≥ 1/100 do < 1/10)

občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100) redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000) zelo redki (≤ 1/10.000)

neznana (ni mogoče oceniti na podlagi podatkov, ki so na voljo)

• agranulocitoza

• eozinofilija

• trombocitopenija

• prehodna nevtropenija (levkopenija)

• kardio-pulmonalni zastoj¹

• hipo-tenzija¹

• driska

• navzea

• bolečine v trebuhu

• bruhanje

• multiform-ni eritem

• pruritus

• urtikarija

• Stevens-Johnsonov sindrom

• toksična epidermalna nekroliza

• eksfoliativni dermatitis

• izpuščaj, podoben ošpicam

• vaginitis

• vezikulobulozni dermatitis

• bolečina³

• absces³

1 po prehitrem intravenskem dajanju (glejte poglavje 4.2)

2 Temu pojavu se lahko izognemo z globoko i.m. injekcijo in z izogibanjem uporabe intravenskih katetrov.

3 po i.m. injekciji

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o kateremkoli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si.

V primeru prevelikega odmerjanja ni indicirano nobeno specifično zdravljenje.

Biološki razpolovni čas klindamicina v serumu je 2,4 ure. Hemodializa in peritonealna dializa pri odstranjevanju klindamicina iz seruma nista učinkoviti.

Če se pojavi alergijska reakcija, mora zdravljenje obsegati standardno urgentno terapijo, vključno s kortikosteroidi, adrenalinom in antihistaminiki.