Zdravilo Abseamed je indicirano za zdravljenje simptomatske anemije, povezane s kronično ledvično

odpovedjo (KLO):

• pri odraslih in otrocih, starih od 1 do 18 let, ki se zdravijo s hemodializo, in odraslih bolnikih, ki se zdravijo s peritonealno dializo (glejte poglavje 4.4);

• pri odraslih z ledvično insuficienco, ki še niso vključeni v dializno zdravljenje, za zdravljenje hude anemije zaradi bolezni ledvic s spremljajočimi kliničnimi simptomi pri bolnikih (glejte poglavje 4.4).

  Zdravilo Abseamed je indicirano za zdravljenje odraslih, pri katerih s kemoterapijo zdravimo solidne tumorje, maligni limfom ali multipli mielom, in pri tveganju za transfuzijo, ki ga ocenimo glede na bolnikovo splošno zdravstveno stanje (npr. kardiovaskularni status, prisotnost anemije že na začetku zdravljenja s kemoterapijo) za zdravljenje anemije in zmanjšanje potrebe po transfuziji.

  Zdravilo Abseamed je indicirano pri odraslih v preddonorskem programu za povečanje količine pridobljene avtologne krvi. Zdravilo smemo uporabiti samo pri bolnikih z zmerno anemijo (razpon koncentracije hemoglobina [Hb] od 10 do 13 g/dl [od 6,2 do 8,1 mmol/l] brez pomanjkanja železa), če postopki za ohranjanje krvi niso na voljo ali ne zadostujejo, kadar je za večji elektivni kirurški poseg potrebna velika količina krvi (4 ali več enot krvi za ženske ali 5 ali več enot za moške).

  Zdravilo Abseamed je indicirano pred večjimi elektivnimi ortopedskimi kirurškimi posegi pri odraslih brez pomanjkanja železa, pri katerih obstaja veliko tveganje za zaplete pri transfuziji, za zmanjšanje izpostavljenosti alogenim transfuzijam krvi. Uporabo je treba omejiti na bolnike z zmerno anemijo (npr. razpon koncentracije hemoglobina od 10 do 13 g/dl ali od 6,2 do 8,1 mmol/l), ki jim program avtolognega darovanja krvi ni na voljo in pri katerih se pričakuje zmerna izguba krvi (od 900 do

  1800 ml).

  Zdravilo Abseamed je indicirano za zdravljenje simptomatske anemije (koncentracija hemoglobina

  ≤ 10 g/dl) pri odraslih s primarnimi mielodisplastičnimi sindromi (MDS) z nizkim ali srednjim-1 tveganjem, ki imajo nizke vrednosti eritropoetina v serumu (< 200 me./ml).

Zdravljenje z zdravilom Abseamed je treba začeti pod nadzorom zdravnika, ki ima izkušnje z

obravnavo bolnikov z zgoraj navedenimi indikacijami. Odmerjanje

Pred začetkom zdravljenja z epoetinom alfa in pri odločitvi za povečanje odmerka je treba oceniti in zdraviti vse druge vzroke anemije (pomanjkanje železa, folata ali vitamina B12, zastrupitev z aluminijem, okužba ali vnetje, izguba krvi, hemoliza ali fibroza kostnega mozga katerega koli izvora). Za optimalen odziv na zdravljenje z epoetinom alfa je treba zagotoviti ustrezne zaloge železa in po potrebi dajati nadomestke železa (glejte poglavje 4.4).

Zdravljenje simptomatske anemije pri odraslih bolnikih s kronično ledvično odpovedjo

Simptomi in posledice anemije se lahko razlikujejo glede na starost, spol in sočasne bolezni, zato je

potrebna zdravnikova ocena kliničnega poteka bolezni in splošnega stanja posameznega bolnika.

Priporočeni želeni razpon koncentracije hemoglobina je od 10 g/dl do 12 g/dl (od 6,2 do 7,5 mmol/l). Zdravilo Abseamed se daje z namenom zvišati hemoglobin na raven do 12 g/dl (7,5 mmol/l). Izogibati se je treba zviševanju hemoglobina za več kot 2 g/dl (1,25 mmol/l) v obdobju štirih tednov. Če pride do tega, je treba odmerek skladno z navodili ustrezno prilagoditi.

Zaradi razlik med bolniki se lahko včasih pri posameznih bolnikih opazijo koncentracije hemoglobina, ki so večje ali manjše od želenega razpona koncentracije hemoglobina. Nihanja hemoglobina je treba obravnavati s prilagajanjem odmerka, pri tem pa je treba upoštevati razpon koncentracije hemoglobina od 10 g/dl (6,2 mmol/l) do 12 g/dl (7,5 mmol/l).

Treba se je izogibati stalnim vrednostim hemoglobina nad 12 g/dl (7,5 mmol/l). Če se hemoglobin zviša za več kot 2 g/dl (1,25 mmol/l) na mesec ali če stalna vrednost hemoglobina preseže 12 g/dl (7,5 mmol/l), zmanjšajte odmerek zdravila Abseamed za 25 %. Če hemoglobin preseže 13 g/dl (8,1 mmol/l), je treba zdravljenje prekiniti, dokler ne pade pod 12 g/dl (7,5 mmol/l), in nato zdravljenje z zdravilom Abseamed nadaljevati z odmerkom, ki je za 25 % manjši od prejšnjega odmerka.

Bolnike je treba skrbno spremljati, da se zagotovi uporaba najmanjšega odobrenega učinkovitega odmerka zdravila Abseamed za doseganje ustreznega nadzora anemije in simptomov anemije ob hkratnem ohranjanju koncentracije hemoglobina pod ali pri 12 g/dl (7,5 mmol/l).

Previdnost je potrebna pri stopnjevanju odmerkov zdravila za stimulacijo eritropoeze (ESA – erythropoiesis stimulating agent) pri bolnikih s KLO. Pri bolnikih s slabim odzivom hemoglobina na ESA je treba iskati druge razlage za slab odziv (glejte poglavji 4.4 in 5.1).

Zdravljenje z zdravilom Abseamed poteka v dveh fazah – korekcijska in vzdrževalna faza.

Odrasli bolniki, ki se zdravijo s hemodializo

Pri bolnikih na hemodializi, pri katerih je intravenski dostop takoj na razpolago, je zaželeno intravensko dajanje.

Korekcijska faza

Začetni odmerek je 50 i.e./kg, 3-krat na teden.

Po potrebi odmerek vsakič zvečamo ali zmanjšamo za 25 i.e./kg (3-krat na teden), dokler ne dosežemo želenega razpona koncentracije hemoglobina med 10 g/dl in 12 g/dl (med 6,2 in 7,5 mmol/l) (to je treba narediti postopoma z vsaj štiritedenskimi časovnimi presledki).

Vzdrževalna faza

Priporočeni skupni tedenski odmerek je med 75 i.e./kg in 300 i.e./kg.

Treba je ustrezno prilagoditi odmerek za vzdrževanje vrednosti hemoglobina v želenem razponu koncentracije med 10 g/dl in 12 g/dl (med 6,2 in 7,5 mmol/l).

Bolniki z zelo nizko začetno koncentracijo hemoglobina (< 6 g/dl ali < 3,75 mmol/l) lahko potrebujejo

večje vzdrževalne odmerke kot bolniki z blažjo začetno anemijo (> 8 g/dl ali > 5 mmol/l).

Odrasli bolniki z ledvično insuficienco, ki se še ne zdravijo s hemodializo

Kjer intravenski dostop ni takoj na razpolago, se zdravilo Abseamed lahko daje subkutano.

Korekcijska faza

Začetni odmerek je 50 i.e./kg, 3-krat na teden, ki mu po potrebi sledi zvečanje odmerka v korakih po 25 i.e./kg (3-krat na teden), dokler ne dosežemo želenega cilja (to je treba narediti postopoma z vsaj štiritedenskimi časovnimi presledki).

Vzdrževalna faza

Med vzdrževalno fazo se lahko zdravilo Abseamed daje bodisi 3-krat na teden ali v primeru subkutanega dajanja enkrat na teden ali enkrat na dva tedna.

Treba je ustrezno prilagoditi odmerek in intervale odmerjanja za vzdrževanje vrednosti hemoglobina na želeni ravni: hemoglobin med 10 g/dl in 12 g/dl (med 6,2 in 7,5 mmol/l). Pri podaljšanju intervalov odmerjanja bo morda potrebno povečanje odmerka.

Največji odmerek ne sme presegati 150 i.e./kg, 3-krat na teden, 240 i.e./kg (do največ 20 000 i.e.)

enkrat na teden ali 480 i.e./kg (do največ 40 000 i.e.) enkrat na dva tedna.

Odrasli bolniki, ki se zdravijo s peritonealno dializo

Kjer intravenski dostop ni takoj na razpolago, se zdravilo Abseamed lahko daje subkutano.

Korekcijska faza

Začetni odmerek je 50 i.e./kg, 2-krat na teden.

Vzdrževalna faza

Priporočeni vzdrževalni odmerek je med 25 i.e./kg in 50 i.e./kg, 2-krat na teden, v dveh enakih injekcijah.

Treba je ustrezno prilagoditi odmerek za vzdrževanje vrednosti hemoglobina na želeni ravni med 10 g/dl in 12 g/dl (med 6,2 in 7,5 mmol/l).

Zdravljenje odraslih bolnikov z anemijo, ki je posledica kemoterapije

Simptomi in posledice anemije se lahko razlikujejo glede na starost, spol in celotno breme bolezni, zato je potrebna zdravnikova ocena kliničnega poteka bolezni in splošnega stanja posameznega bolnika.

Zdravilo Abseamed je treba dati bolnikom z anemijo (npr. s koncentracijo hemoglobina ≤ 10 g/dl (6,2 mmol/l)).

Začetni odmerek je 150 i.e./kg subkutano, 3-krat na teden.

Alternativno se lahko zdravilo Abseamed daje enkrat na teden, z začetnim odmerkom 450 i.e./kg, subkutano.

Treba je ustrezno prilagoditi odmerek za vzdrževanje koncentracij hemoglobina v želenem razponu koncentracije med 10 g/dl in 12 g/dl (med 6,2 in 7,5 mmol/l).

Zaradi razlik med bolniki se lahko včasih pri posameznih bolnikih opazijo koncentracije hemoglobina, ki so večje ali manjše od želenega razpona koncentracije hemoglobina. Nihanja hemoglobina je treba obravnavati s prilagajanjem odmerka, pri tem pa je treba upoštevati želeni razpon koncentracije hemoglobina med 10 g/dl (6,2 mmol/l) in 12 g/dl (7,5 mmol/l). Treba se je izogibati stalni koncentraciji hemoglobina nad 12 g/dl (7,5 mmol/l). Smernice za ustrezno prilagajanje odmerka, kadar koncentracije hemoglobina presežejo 12 g/dl (7,5 mmol/l), so opisane spodaj.

• Če se je koncentracija hemoglobina zvečala za vsaj 1 g/dl (0,62 mmol/l) ali se je število retikulocitov po 4 tednih zdravljenja zvečalo za ≥ 40 000 celic/µl nad izhodiščno vrednost, mora odmerek ostati 150 i.e./kg, 3-krat na teden, ali 450 i.e./kg 1-krat na teden.

• Če se je koncentracija hemoglobina zvečala za < 1 g/dl (< 0,62 mmol/l) in se je število retikulocitov zvečalo za < 40 000 celic/µl nad izhodiščno vrednost, je treba odmerek zvečati na 300 i.e./kg, 3-krat na teden. Če se je po dodatnih 4 tednih zdravljenja z odmerki 300 i.e./kg, 3- krat na teden, koncentracija hemoglobina zvečala za ≥ 1 g/dl (≥ 0,62 mmol/l) ali se je število retikulocitov zvečalo za ≥ 40 000 celic/µl nad izhodiščno vrednost, naj odmerek ostane

  300 i.e./kg, 3-krat na teden.

• Če se je koncentracija hemoglobina zvečala za < 1 g/dl (< 0,62 mmol/l) in se je število retikulocitov zvečalo za < 40 000 celic/µl nad izhodiščno vrednost, je odziv na zdravljenje malo verjeten, zato ga je treba prekiniti.

Prilagajanje odmerka za vzdrževanje koncentracij hemoglobina med 10 g/dl in 12 g/dl (med 6,2 in 7,5 mmol/l)

Če se koncentracija hemoglobina zveča za več kot 2 g/dl (1,25 mmol/l) na mesec ali če raven koncentracije hemoglobina preseže 12 g/dl (7,5 mmol/l), zmanjšajte odmerek zdravila Abseamed za približno 25–50 %.

Če raven koncentracije hemoglobina preseže 13 g/dl (8,1 mmol/l), je treba zdravljenje prekiniti, dokler ne pade pod 12 g/dl (7,5 mmol/l), in nato zdravljenje z zdravilom Abseamed začeti znova z odmerkom, ki je za 25 % manjši od prejšnjega odmerka.

Priporočeni režim odmerjanja je opisan v spodnjem diagramu:

150 i.e./kg 3-krat na teden ali 450 i.e./kg 1-krat na teden

4 tedne

Zvečano število retikulocitov za ≥ 40 000/µl ^{Zvečano število retikulocitov za}

< 40 000/µl

ali zvečanje koncentracije Hb za ≥ 1 g/dl ^{in zvečanje koncentracije Hb za}

< 1 g/dl

Ciljna koncentracija Hb 300 i.e./kg

(≤ 12 g/dl) 3-krat na teden

4 tedne

Zvečano število retikulocitov za ≥ 40 000/µl

ali zvečanje koncentracije Hb za ≥ 1 g/dl

Zvečano število retikulocitov za

< 40 000/µl

in zvečanje koncentracije Hb za

< 1 g/dl

Prekinitev zdravljenja

Bolnike je treba skrbno spremljati, da se zagotovi uporaba najmanjšega odobrenega odmerka ESA za doseganje ustreznega nadzora simptomov anemije.

Zdravljenje z epoetinom alfa je treba nadaljevati do enega meseca po koncu kemoterapije.

Zdravljenje odraslih bolnikov, naročenih na kirurški poseg, ki sodelujejo v avtolognem preddonorskem programu

Blago anemične bolnike (hematokrit od 33 do 39 %), ki potrebujejo ≥ 4 enote deponirane krvi, je treba zdraviti z zdravilom Abseamed 600 i.e./kg, intravensko, 2-krat na teden, 3 tedne pred kirurškim posegom. Zdravilo Abseamed je treba uporabiti po tem, ko je postopek darovanja krvi končan.

Zdravljenje odraslih bolnikov, naročenih na večji elektivni ortopedski kirurški poseg

Priporočeni odmerek zdravila Abseamed je 600 i.e./kg, ki se daje subkutano tedensko v obdobju treh tednov (na 21., 14. in 7. dan) pred kirurškim posegom in na dan kirurškega posega (dan 0).

Kadar moramo zaradi zdravstvenih razlogov skrajšati čas pred kirurškim posegom na manj kot tri tedne, je treba dajati 300 i.e./kg zdravila Abseamed subkutano na dan, in sicer 10 dni zapored pred kirurškim posegom, na dan kirurškega posega in še štiri dni takoj po njem.

Če v obdobju pred kirurškim posegom raven hemoglobina doseže 15 g/dl (9,38 mmol/l) ali več, je

treba zdravljenje z zdravilom Abseamed prekiniti. Nadaljnjih odmerkov ne dajemo.

Zdravljenje odraslih bolnikov z MDS z nizkim ali srednjim-1 tveganjem

Zdravilo Abseamed se daje bolnikom s simptomatsko anemijo (npr. koncentracijo hemoglobina

≤ 10 g/dl (6,2 mmol/l)).

Priporočeni začetni odmerek zdravila Abseamed je 450 i.e./kg (največji skupni odmerek je

40 000 i.e.), ki se daje subkutano enkrat na teden, pri čemer med odmerkoma ne sme miniti manj kot

5 dni.

Za vzdrževanje koncentracij hemoglobina znotraj ciljnega razpona od 10 g/dl do 12 g/dl (od 6,2 do 7,5 mmol/l) je potrebno ustrezno prilagajanje odmerka. Priporočljivo je, da se začetni eritroidni odziv oceni od 8 do 12 tednov po začetku zdravljenja. Odmerek je treba povečevati ali zmanjševati po en odmerni korak naenkrat (glejte spodnjo shemo). Koncentraciji hemoglobina, večji od 12 g/dl

(7,5 mmol/l), se je treba izogibati.

Povečanje odmerka: odmerka ne smemo povečati toliko, da bi presegel največji odmerek 1050 i.e./kg (skupni odmerek 80 000 i.e.) na teden. Če se po zmanjšanju odmerka bolnik ne odziva več ali koncentracija hemoglobina pade za ≥ 1 g/dl, je treba odmerek povečati za en odmerni korak. Med povečanji odmerka morajo miniti vsaj 4 tedni.

Začasna prekinitev odmerjanja in zmanjšanje odmerka: dajanje epoetina alfa je treba začasno prekiniti, kadar koncentracija hemoglobina preseže 12 g/dl (7,5 mmol/l). Ko je raven hemoglobina < 11 g/dl, se zdravljenje lahko ponovno začne z enakim odmerkom ali za en korak manjšim odmerkom, kot presodi zdravnik. Če pride do hitrega dviga hemoglobina (> 2 g/dl v 4 tednih), je treba razmisliti o zmanjšanju odmerka za en odmerni korak.

Simptomi in posledice anemije se lahko razlikujejo glede na starost, spol in sočasne bolezni, zato je

potrebna zdravnikova ocena kliničnega poteka bolezni in splošnega stanja posameznega bolnika.

Pediatrična populacija

Zdravljenje simptomatske anemije pri bolnikih s kronično ledvično odpovedjo, ki se zdravijo s hemodializo

Simptomi in posledice anemije se lahko razlikujejo glede na starost, spol in sočasne bolezni, zato je

potrebna zdravnikova ocena kliničnega poteka bolezni in splošnega stanja posameznega bolnika.

Pri pediatričnih bolnikih je priporočeni razpon koncentracije hemoglobina med 9,5 g/dl in 11 g/dl (med 5,9 in 6,8 mmol/l). Zdravilo Abseamed se daje z namenom zvišati hemoglobin na raven do

11 g/dl (6,8 mmol/l). Izogibati se je treba zviševanju hemoglobina za več kot 2 g/dl (1,25 mmol/l) v

obdobju štirih tednov. Če pride do tega, je treba odmerek skladno z navodili ustrezno prilagoditi.

Bolnike je treba skrbno spremljati, da se zagotovi uporaba najmanjšega odobrenega odmerka zdravila Abseamed za doseganje ustreznega nadzora anemije in njenih simptomov.

Zdravljenje z zdravilom Abseamed poteka v dveh fazah – korekcijska in vzdrževalna faza.

Pri pediatričnih bolnikih na hemodializi, pri katerih je intravenski dostop takoj na razpolago, je zaželeno intravensko dajanje.

Korekcijska faza

Začetni odmerek je 50 i.e./kg intravensko, 3-krat na teden.

Po potrebi odmerek vsakič zvečamo ali zmanjšamo za 25 i.e./kg (3-krat na teden), dokler ne dosežemo želenega razpona koncentracije hemoglobina med 9,5 g/dl in 11 g/dl (med 5,9 in 6,8 mmol/l) (to je treba narediti postopoma z vsaj štiritedenskimi časovnimi presledki).

Vzdrževalna faza

Treba je ustrezno prilagoditi odmerek za vzdrževanje ravni hemoglobina v želenem razponu koncentracije med 9,5 g/dl in 11 g/dl (med 5,9 in 6,8 mmol/l).

Otroci s telesno maso, manjšo od 30 kg, na splošno potrebujejo večje vzdrževalne odmerke kot otroci,

ki so težji od 30 kg, in odrasli.

Pediatrični bolniki z zelo majhno začetno koncentracijo hemoglobina (< 6,8 g/dl ali < 4,25 mmol/l) lahko potrebujejo večje vzdrževalne odmerke kot bolniki z večjo začetno koncentracijo hemoglobina (> 6,8 g/dl ali > 4,25 mmol/l).

Anemija pri bolnikih s kronično ledvično odpovedjo pred uvedbo dialize ali na peritonealni dializi Varnost in učinkovitost epoetina alfa pri bolnikih s kronično ledvično odpovedjo z anemijo pred uvedbo dialize ali na peritonealni dializi nista bili dokazani. Trenutno razpoložljivi podatki za subkutano uporabo epoetina alfa pri teh populacijah so opisani v poglavju 5.1, vendar priporočil o odmerjanju ni mogoče dati.

Zdravljenje pediatričnih bolnikov z anemijo, ki je posledica kemoterapije

Varnost in učinkovitost epoetina alfa pri pediatričnih bolnikih, ki prejemajo kemoterapijo, nista bili

dokazani (glejte poglavje 5.1).

Zdravljenje pediatričnih bolnikov, naročenih na kirurški poseg, ki sodelujejo v avtolognem preddonorskem programu

Varnost in učinkovitost epoetina alfa pri pediatričnih bolnikih nista bili dokazani. Podatkov ni na

voljo.

Zdravljenje pediatričnih bolnikov, naročenih na večji elektivni ortopedski kirurški poseg Varnost in učinkovitost epoetina alfa pri pediatričnih bolnikih nista bili dokazani. Podatkov ni na voljo.

Način uporabe

Previdnostni ukrepi, potrebni pred ravnanjem z zdravilom ali dajanjem zdravila.

Pred uporabo počakajte, da zdravilo Abseamed v brizgi doseže sobno temperaturo. To običajno traja

od 15 do 30 minut.

Kot pri vseh drugih zdravilih, ki se injicirajo, je treba preveriti, da v raztopini ni delcev ali da barva ni spremenjena. Zdravilo Abseamed je sterilno, brez dodatka konzervansa, namenjeno zgolj enkratni uporabi. Uporabite potrebno količino.

Zdravljenje simptomatske anemije pri odraslih bolnikih s kronično ledvično odpovedjo

Pri bolnikih s kronično ledvično odpovedjo, pri katerih je intravenski dostop rutinsko na razpolago (bolniki na hemodializi), je zaželeno intravensko dajanje zdravila Abseamed.

Kjer intravenski dostop ni takoj na razpolago (bolniki, ki se še ne zdravijo z dializo, in bolniki na peritonealni dializi), se zdravilo Abseamed lahko daje v obliki subkutane injekcije.

Zdravljenje odraslih bolnikov z anemijo, ki je posledica kemoterapije

Zdravilo Abseamed je treba dati v obliki subkutane injekcije.

Zdravljenje odraslih bolnikov, naročenih na kirurški poseg, ki sodelujejo v avtolognem preddonorskem programu

Zdravilo Abseamed je treba dati intravensko.

Zdravljenje odraslih bolnikov, naročenih na večji elektivni ortopedski kirurški poseg

Zdravilo Abseamed je treba dati v obliki subkutane injekcije.

Zdravljenje odraslih bolnikov z MDS z nizkim ali srednjim-1 tveganjem

Zdravilo Abseamed je treba dati v obliki subkutane injekcije.

Zdravljenje simptomatske anemije pri pediatričnih bolnikih s kronično ledvično odpovedjo, ki se zdravijo s hemodializo

Pri pediatričnih bolnikih s kronično ledvično odpovedjo, kjer je rutinsko na voljo intravenski dostop

(bolniki na hemodializi), je zaželeno intravensko dajanje zdravila Abseamed.

Intravensko dajanje

Dajanje naj traja vsaj eno do pet minut, odvisno od velikosti skupnega odmerka. Bolnikom, ki se zdravijo s hemodializo, lahko zdravilo injiciramo v bolusu prek ustrezne venske odprtine na dializni cevki med postopkom dialize. Zdravilo lahko injiciramo tudi po končani dializi, in sicer preko fistulne cevke z iglo, skozi katero nato injiciramo še 10 ml izotonične fiziološke raztopine, s čimer izperemo cevje in zagotovimo ustrezno injiciranje zdravila v krvni obtok (glejte Odmerjanje, “Odrasli bolniki, ki se zdravijo s hemodializo”).

Pri bolnikih, ki se na zdravljenje odzovejo z gripi podobnimi simptomi, je zaželeno počasnejše dajanje

(glejte poglavje 4.8).

Zdravila Abseamed ne dajajte v obliki intravenske infuzije ali skupaj z drugimi raztopinami zdravil (glejte poglavje 6.6 za dodatne informacije).

Subkutano dajanje

Največji volumen na enem mestu injiciranja naj ne preseže 1 ml. V primeru večjih količin je treba zdravilo injicirati na več mestih.

Zdravilo je treba injicirati na okončinah ali na sprednji steni trebuha.

Če zdravnik oceni, da lahko bolnik ali skrbnik zdravilo Abseamed varno in učinkovito subkutano

injicira sam, mu je treba dati navodila za pravilno odmerjanje in dajanje.

Merilna oznaka v obliki obroča

Brizga vsebuje merilne oznake v obliki obroča, ki zagotavljajo dajanje določene količine odmerka (glejte poglavje 6.6). Vendar je zdravilo samo za enkratno uporabo. Odmeri se lahko le en odmerek zdravila Abseamed iz vsake brizge.

„Navodila za samoinjiciranje zdravila Abseamed“ lahko najdemo na koncu navodila za uporabo.

• Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

• Bolniki, pri katerih se po zdravljenju s katerim koli eritropoetinom razvije aplazija rdečih krvnih celic (PRCA – pure red cell aplasia), ne smejo dobivati zdravila Abseamed ali katerega koli drugega eritropoetina (glejte poglavje 4.4).

• Nenadzorovana hipertenzija.

• Pri bolnikih, ki dobivajo zdravilo Abseamed, je treba upoštevati vse kontraindikacije, povezane s preddonorskimi programi avtolognega zbiranja krvi.

  Pri bolnikih, naročenih na večji elektivni ortopedski kirurški poseg in ki niso vključeni v program avtolognega zbiranja krvi, je uporaba zdravila Abseamed kontraindicirana, če imajo hudo koronarno, periferno arterijsko, karotidno ali cerebrovaskularno bolezen ali so nedavno preboleli miokardni infarkt ali cerebrovaskularni dogodek.

• Bolniki, naročeni na kirurški poseg, ki zaradi kakršnega koli razloga ne morejo prejemati

  ustrezne antiagregacijske profilakse.

Sledljivost

Z namenom izboljšanja sledljivosti zdravil za stimulacijo eritropoeze (ESA) je treba ime in številko serije uporabljenega ESA jasno zabeležiti (ali navesti) v bolnikovi kartoteki.

Prehod z enega ESA na drugega mora potekati pod ustreznim nadzorom. Splošno

Pri vseh bolnikih, ki prejemajo epoetin alfa, moramo po potrebi skrbno spremljati in nadzorovati krvni tlak. Pri bolnikih z nezdravljeno, neustrezno zdravljeno ali slabo nadzorovano hipertenzijo je treba epoetin alfa uporabljati previdno. Morda bo potrebno dodajanje ali zvečanje odmerka antihipertenziva. Če krvnega tlaka ni mogoče nadzorovati, je treba zdravljenje z epoetinom alfa prekiniti.

Med zdravljenjem z epoetinom alfa so se pri bolnikih s predhodno normalnim ali nizkim krvnim tlakom pojavili hipertenzijska kriza z encefalopatijo in epileptičnimi napadi, ki so zahtevali takojšnjo zdravniško pomoč in intenzivno nego. Posebno pozornost je treba nameniti nenadnemu pojavu migreni podobnih glavobolov z zbadanjem, ki so lahko možen opozorilni znak (glejte poglavje 4.8).

Epoetin alfa je treba uporabljati previdno pri bolnikih z epilepsijo, epileptičnimi napadi v anamnezi ali bolezenskimi stanji, povezanimi z nagnjenostjo k epileptični aktivnosti, kot so okužba CŽS in metastaze v možganih.

Epoetin alfa je treba uporabljati previdno pri bolnikih s kronično odpovedjo jeter. Varnost epoetina

alfa ni bila dokazana pri bolnikih z jetrno disfunkcijo.

Pri bolnikih, ki so prejemali ESA, so opazili povečano incidenco trombotičnih žilnih dogodkov

(TVE – thrombotic vascular events) (glejte poglavje 4.8). Ti vključujejo venske in arterijske tromboze in embolizem (vključno z nekaj smrtnimi izidi), kot so globoka venska tromboza, pljučna embolija, tromboza mrežnice in miokardni infarkt. Dodatno so poročali o cerebrovaskularnih dogodkih (vključno s cerebralnim infarktom, cerebralno krvavitvijo in prehodnimi ishemičnimi napadi).

Poročano tveganje za te TVE je treba skrbno pretehtati glede na pričakovano korist zdravljenja z epoetinom alfa, predvsem pri bolnikih z obstoječimi dejavniki tveganja za TVE, vključno z debelostjo in TVE v anamnezi (npr. globoka venska tromboza, pljučna embolija in cerebrovaskularni dogodki).

Pri vseh bolnikih je treba skrbno nadzirati ravni hemoglobina zaradi možnega povečanega tveganja trombemboličnih dogodkov in smrtnega izida pri bolnikih, ki se zdravijo z ravnmi hemoglobina, ki presegajo razpon koncentracije za posamezno indikacijo.

Med zdravljenjem z epoetinom alfa se lahko število trombocitov glede na velikost odmerka zmerno zveča, vendar ostane v normalnih mejah. Z nadaljevanjem zdravljenja se njihovo število zmanjša. Poleg tega so poročali tudi o trombocitemiji nad normalno vrednostjo. V prvih osmih tednih zdravljenja se priporoča redno spremljanje števila trombocitov.

Pred začetkom zdravljenja z epoetinom alfa in pri odločitvi za povečanje odmerka je treba oceniti in zdraviti vse druge vzroke anemije (pomanjkanje železa, folata ali vitamina B12, zastrupitev z aluminijem, okužba ali vnetje, izguba krvi, hemoliza in fibroza kostnega mozga katerega koli izvora). Večinoma se vrednosti feritina v serumu zmanjšajo sočasno z zvečanjem hematokrita. Za optimalen odziv na zdravljenje z epoetinom alfa je treba zagotoviti ustrezne zaloge železa in po potrebi dajati nadomestke železa (glejte poglavje 4.2). Pri izbiri najboljše možnosti zdravljenja glede na bolnikove potrebe je treba upoštevati trenutne smernice za zdravljenje z nadomestki železa v kombinaciji z navodili glede odmerkov, ki so odobrena in navedena v povzetku glavnih značilnosti zdravila za zdravilo z železom:

• Pri bolnikih s kronično ledvično odpovedjo priporočamo dajanje nadomestkov železa, če je

  vrednost feritina v serumu manjša od 100 ng/ml.

• Pri bolnikih z rakom priporočamo dajanje nadomestkov železa, če je saturacija transferina

  manjša od 20 %.

• Bolnikom, ki sodelujejo v avtolognem preddonorskem programu, je treba nadomestke železa dajati več tednov pred začetkom avtolognega deponiranja, da se dosežejo velike zaloge železa pred začetkom zdravljenja z epoetinom alfa, in ves cikel zdravljenja z epoetinom alfa.

• Za bolnike, naročene na večji elektivni ortopedski kirurški poseg, je treba nadomestke železa dajati ves cikel zdravljenja z epoetinom alfa. Če je mogoče, je treba z nadomeščanjem železa začeti pred zdravljenjem z epoetinom alfa, da se dosežejo ustrezne zaloge železa.

  Pri bolnikih, zdravljenih z epoetinom alfa, so zelo redko opazili nastanek ali poslabšanje porfirije. Pri bolnikih s porfirijo je treba epoetin alfa uporabljati previdno.

  V povezavi z zdravljenjem z epoetini so poročali o hudih kožnih neželenih učinkih (SCAR – severe cutaneous adverse reactions), vključno s Stevens-Johnsonovim sindromom (SJS) in toksično epidermalno nekrolizo (TEN), ki so lahko življenje ogrožajoči ali smrtni. Pri dolgodelujočih epoetinih so opazili hujše primere.

  Ko se bolnikom predpiše zdravilo, jim je treba svetovati glede znakov in simptomov ter jih skrbno spremljati glede kožnih reakcij. Če se pojavijo znaki in simptomi, ki kažejo na te reakcije, je treba zdravljenje z zdravilom Abseamed takoj prekiniti in razmisliti o drugi vrsti zdravljenja.

  Če je pri bolniku zaradi uporabe zdravila Abseamed prišlo do hude kožne reakcije, kot sta SJS ali TEN, zdravljenja z zdravilom Abseamed ni dovoljeno ponovno začeti.

  Aplazija rdečih krvnih celic (PRCA – pure red cell aplasia)

  Po več mesecih ali letih zdravljenja z epoetinom alfa so poročali o pojavu PRCA, povzročene s protitelesi. Poročali so o primerih bolnikov s hepatitisom C, zdravljenih z interferonom in ribavirinom s sočasno uporabo ESA. Uporaba epoetina alfa ni odobrena za obravnavanje anemije, povezane s hepatitisom C.

  Pri bolnikih, pri katerih se je razvilo nenadno zmanjšanje učinka zdravila, ki je opredeljeno kot zmanjšanje koncentracije hemoglobina (za od 1 do 2 g/dl ali od 0,62 do 1,25 mmol/l na mesec) s povečano potrebo po transfuziji, je treba določiti število retikulocitov in raziskati značilne vzroke neodzivnosti na zdravljenje (npr. pomanjkanje železa, folata ali vitamina B12, zastrupitev z aluminijem, okužba ali vnetje, izguba krvi, hemoliza in fibroza kostnega mozga katerega koli izvora).

  Pri paradoksalnem znižanju ravni hemoglobina in razvoju hude anemije, povezane z nizkim številom retikulocitov, je treba prekiniti zdravljenje z epoetinom alfa in opraviti preiskave za protitelesa proti eritropoetinu. Za diagnozo PRCA je treba razmisliti o preiskavi kostnega mozga.

  Zaradi tveganja navzkrižne reakcije se bolniku ne sme dajati drugega ESA.

  Zdravljenje simptomatske anemije pri odraslih in pediatričnih bolnikih s kronično ledvično odpovedjo

  Pri bolnikih s kronično ledvično odpovedjo, ki prejemajo epoetin alfa, je treba ravni hemoglobina

  redno meriti, dokler ni dosežena stabilna raven, potem pa v rednih časovnih intervalih.

  Pri bolnikih s kronično ledvično odpovedjo mora biti stopnja zvišanja hemoglobina približno 1 g/dl (0,62 mmol/l) na mesec in ne sme presegati 2 g/dl (1,25 mmol/l) na mesec, da se zmanjša tveganje zvišanja pri hipertenziji.

  Pri bolnikih s kronično ledvično odpovedjo vzdrževalna koncentracija hemoglobina ne sme presegati zgornje meje razpona koncentracije hemoglobina, ki je priporočen v poglavju 4.2. V kliničnih študijah so opazili povečano tveganje za smrt in resne kardiovaskularne dogodke, kadar so ESA dajali, da bi dosegli raven koncentracije hemoglobina, ki presega 12 g/dl (7,5 mmol/l).

  Kontrolirane klinične študije niso pokazale pomembnih koristi, ki bi jih pripisali dajanju epoetinov, če so koncentracije hemoglobina povečane nad koncentracijo, ki je potrebna za kontrolo simptomov anemije in izognitev transfuzijam krvi.

  Previdnost je potrebna pri stopnjevanju odmerkov zdravila Abseamed pri bolnikih s kronično ledvično odpovedjo, saj so morda višji kumulativni odmerki epoetina povezani s povečanim tveganjem za umrljivost, resne kardiovaskularne in cerebrovaskularne dogodke. Pri bolnikih s slabim odzivom hemoglobina na epoetine je treba iskati druge razlage za slab odziv (glejte poglavji 4.2 in 5.1).

  Bolnike s kronično ledvično odpovedjo, ki se zdravijo z epoetinom alfa s subkutanim dajanjem, je treba redno spremljati zaradi morebitne izgube učinkovitosti, ki je pri bolnikih, ki so se predhodno odzivali na takšno zdravljenje, opredeljena kot odsotnost ali zmanjšan odziv na zdravljenje z epoetinom alfa. Zanjo je značilno trajno zmanjšanje koncentracije hemoglobina kljub povečanju odmerka epoetina alfa (glejte poglavje 4.8).

  Pri nekaterih bolnikih z daljšimi intervali odmerjanja epoetina alfa (daljšimi kot enkrat tedensko) morda ne bo mogoče vzdrževati ustrezne ravni hemoglobina (glejte poglavje 5.1) in bo treba odmerek epoetina alfa povečati. Ravni hemoglobina je treba redno nadzirati.

  Pri bolnikih na hemodializi so se pojavile tromboze šanta, še zlasti pri tistih, ki so nagnjeni k hipotenziji ali z zapleti arteriovenske fistule (npr. stenoze, anevrizme itd.). Pri teh bolnikih se priporoča zgodnja revizija šanta in trombotična profilaksa, na primer z dajanjem acetilsalicilne kisline. V posameznih primerih so opazili pojav hiperkaliemije, vendar smrtnih primerov niso ugotovili. Pri bolnikih s kronično ledvično odpovedjo je treba spremljati koncentracije elektrolitov v serumu. Če je ugotovljeno zvečanje ali naraščanje koncentracije kalija v serumu, bo morda treba poleg ustreznega zdravljenja hiperkaliemije prekiniti zdravljenje z epoetinom alfa, dokler se raven kalija v serumu ne popravi.

  Med zdravljenjem z epoetinom alfa je treba zaradi zvečanega hematokrita med hemodializo pogosto

  zvečati odmerek heparina. Če heparinizacija ni optimalna, je možna zapora dializnega sistema.

  Na osnovi razpoložljivih podatkov korigiranje anemije z epoetinom alfa pri odraslih bolnikih z ledvično insuficienco, ki se še ne zdravijo z dializo, ne pospeši hitrosti napredovanja ledvične insuficience.

  Zdravljenje odraslih bolnikov z anemijo zaradi kemoterapije

  Pri bolnikih z rakom, ki prejemajo epoetin alfa, je treba ravni hemoglobina redno meriti, dokler ni

  dosežena stabilna raven, potem pa v rednih časovnih intervalih.

  Epoetini so rastni faktorji, ki primarno spodbujajo tvorbo rdečih krvnih celic (RKC). Receptorji za eritropoetin so lahko izraženi tudi na površini različnih tumorskih celic. Kot pri vseh rastnih faktorjih tudi tu obstaja skrb, da bi epoetini lahko spodbujali rast tumorjev. Vloge ESA na napredovanje tumorja ali zmanjšanje preživetja brez napredovanja ni mogoče izključiti. V nadzorovanih kliničnih študijah je bila uporaba epoetina alfa in drugih ESA povezana z zmanjšanim lokoregionalnim nadzorom tumorjev ali zmanjšanim skupnim preživetjem:

• zmanjšan lokoregionalni nadzor pri bolnikih z napredovalim rakom glave ali vratu, ki so prejemali radioterapijo, kadar so prejemali odmerke za doseganje ravni koncentracije hemoglobina, večje od 14 g/dl (8,7 mmol/l);

• krajši čas splošnega preživetja in povečanje incidence smrti, pripisane napredovanju bolezni po

  4 mesecih, pri bolnicah z metastatskim rakom dojke, ki so prejemale kemoterapijo, kadar so prejemale odmerke za doseganje razpona koncentracije hemoglobina od 12 do 14 g/dl (od 7,5 do 8,7 mmol/l);

• povečano tveganje za smrt, kadar so prejemali odmerke za doseganje ravni koncentracije hemoglobina 12 g/dl (7,5 mmol/l), pri bolnikih z aktivno maligno boleznijo, ki niso prejemali niti kemoterapije niti radioterapije. Zdravila ESA niso indicirana za uporabo pri tej populaciji bolnikov;

• opaženo 9-odstotno povečanje tveganja za napredovanje bolezni ali smrt v skupini z epoetinom alfa in standardno nego iz primarne analize in 15-odstotno povečanje tveganja, ki ga ni mogoče statistično izključiti pri bolnicah z metastatskim rakom dojke, ki so prejemale kemoterapijo, kadar so prejemale odmerke za doseganje razpona koncentracije hemoglobina od 10 do 12 g/dl (od 6,2 do 7,5 mmol/l).

Glede na zgoraj navedene podatke je v nekaterih kliničnih situacijah transfuzija krvi prednostno zdravljenje za obravnavanje anemije pri bolnikih z rakom. Odločitev o uporabi zdravljenja z rekombinantnim eritropoetinom mora temeljiti na oceni tveganja in koristi, pri kateri mora sodelovati bolnik in pri kateri je treba upoštevati tudi specifično klinično situacijo. Dejavniki, ki jih je treba upoštevati v tej oceni, morajo vključevati vrsto tumorja in stadij bolezni, stopnjo anemije, pričakovano življenjsko dobo, okolje, v katerem se bolnik zdravi, in bolnikove želje (glejte poglavje 5.1).

Pri ocenjevanju ustreznosti zdravljenja z epoetinom alfa pri bolnikih z rakom, ki se zdravijo s kemoterapijo, je treba upoštevati, da se eritrociti, ki nastanejo zaradi prisotnosti eritropoetina, pojavijo po 2 do 3 tednih po začetku zdravljenja z ESA (bolnik s tveganjem za transfuzijo).

Bolniki, naročeni na kirurški poseg, ki sodelujejo v avtolognih preddonorskih programih

Upoštevati je treba vsa posebna opozorila in posebne previdnostne ukrepe, povezane z avtolognimi

preddonorskimi programi, zlasti rutinsko nadomeščanje tekočine.

Bolniki, naročeni na večji elektivni ortopedski kirurški poseg

V perioperativnem okolju je treba vedno uporabljati dobre prakse krvne obravnave.

Bolniki, naročeni na večji elektivni ortopedski poseg, morajo prejeti ustrezno antiagregacijsko profilakso zaradi tveganja za trombotične in žilne dogodke pri kirurških bolnikih, še posebej pri tistih z boleznijo srca in ožilja. Poleg tega je pri bolnikih s predispozicijo za nastanek globoke venske tromboze (DVT –

deep vein thrombosis) potrebna posebna previdnost. Pri bolnikih z izhodiščno koncentracijo hemoglobina > 13 g/dl (> 8,1 mmol/l) ni mogoče izključiti možnosti, da je zdravljenje z epoetinom alfa lahko povezano z zvečanim tveganjem za pooperativne trombotične/žilne dogodke. Zato se epoetin alfa pri bolnikih z izhodiščno koncentracijo hemoglobina > 13 g/dl (> 8,1 mmol/l) ne sme uporabljati.

Pomožne snovi

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na odmerek, kar v bistvu pomeni ‘brez natrija’.

Ni dokazov, ki kažejo, da zdravljenje z epoetinom alfa vpliva na metabolizem drugih zdravil. Zdravila, ki zmanjšujejo eritropoezo, lahko zmanjšajo odziv na epoetin alfa.

Ker se ciklosporin veže na RKC, obstaja možnost medsebojnega delovanja zdravil. Če epoetin alfa dajemo sočasno s ciklosporinom, je treba spremljati koncentracije ciklosporina v krvi in njegov odmerek v primeru zvečanega hematokrita prilagoditi.

Ni dokazov, ki kažejo na medsebojno delovanje med epoetinom alfa in granulocitne kolonije stimulirajočim faktorjem (G-CSF) ali granulocitne/makrofagne kolonije stimulirajočim faktorjem (GM-CSF) glede na in vitro hematološko diferenciacijo ali proliferacijo vzorcev tumorjev, ki so bili pridobljeni z biopsijo.

Pri odraslih bolnicah z metastatskim rakom dojke ni imelo subkutano sočasno dajanje 40 000 i.e./ml epoetina alfa s trastuzumabom 6 mg/kg nobenega učinka na farmakokinetiko trastuzumaba.

Nosečnost

Podatkov o uporabi epoetina alfa pri nosečnicah ni oziroma so omejeni. Študije na živalih so pokazale vpliv na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Posledično se lahko epoetin alfa med nosečnostjo uporablja le, če je pričakovana korist večja od tveganja za plod. Uporaba epoetina alfa pri nosečnicah, naročenih na kirurški poseg, ki sodelujejo v preddonorskem programu avtolognega zbiranja krvi, se ne priporoča.

Dojenje

Ni znano, ali se eksogeni epoetin alfa izloča v materino mleko. Tveganja za dojenega novorojenčka/otroka ni mogoče izključiti.

Pri doječih materah je treba epoetin alfa uporabljati previdno. Odločiti se je treba med prenehanjem dojenja in prenehanjem/prekinitvijo zdravljenja z epoetinom alfa, pri čemer je treba pretehtati prednosti dojenja za otroka in prednosti zdravljenja z epoetinom alfa za mater.

Uporaba epoetina alfa pri doječih ženskah, naročenih na kirurški poseg, ki sodelujejo

v preddonorskem programu avtolognega zbiranja krvi, se ne priporoča.

Plodnost

Ni študij, s katerimi bi ocenili možen vpliv epoetina alfa na plodnost pri moških ali ženskah.

Študij o vplivu na sposobnost vožnje in upravljanja strojev niso izvedli. Zdravilo Abseamed nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.

Povzetek varnostnega profila

Najpogostejši neželeni učinek zdravila med zdravljenjem z epoetinom alfa je od odmerka odvisno zvišanje krvnega tlaka ali poslabšanje obstoječe hipertenzije. Treba je nadzirati krvni tlak, še zlasti na začetku zdravljenja (glejte poglavje 4.4).

Najpogostejši neželeni učinki zdravila, ki so se pojavili v kliničnih študijah z epoetinom alfa, so driska, navzea, bruhanje, pireksija in glavobol. Gripi podobna bolezen se lahko pojavi zlasti na začetku zdravljenja.

V študijah s podaljšanim intervalom odmerjanja pri odraslih bolnikih z ledvično insuficienco, ki se ne zdravijo z dializo, so poročali o kongestiji dihal, ki je vključevala dogodke kongestije zgornjih dihal, kongestije nosne sluznice in nazofaringitis.

Pri bolnikih, ki so prejemali ESA, so opazili povečano incidenco trombotičnih žilnih dogodkov (TVE)

(glejte poglavje 4.4).

Seznam neželenih učinkov v preglednici

Od skupaj 3417 oseb v 25 randomiziranih, dvojno slepih, s placebom ali standardno nego nadzorovanih študijah so splošni varnostni profil epoetina alfa ocenili pri 2094 anemičnih osebah. Vključenih je bilo 228 oseb s KLO, zdravljenih z epoetinom alfa, v 4 študijah KLO (2 študiji pred dializo [N = 131 izpostavljenih oseb s KLO] in 2 z dializo [N = 97 izpostavljenih oseb s KLO]); 1404 izpostavljene osebe z rakom v 16 študijah z anemijo, ki je posledica kemoterapije;

147 izpostavljenih oseb v 2 študijah za avtolognim darovanjem krvi, 213 izpostavljenih oseb v 1 študiji v kirurškem obdobju in 102 izpostavljeni osebi v 2 študijah pri MDS. Neželeni učinki

zdravila, o katerih je poročalo ≥ 1 % oseb, zdravljenih z epoetinom alfa v teh študijah, so prikazani v spodnji preglednici.

Ocena pogostnosti: zelo pogosti (≥ 1/10); pogosti (≥ 1/100 do < 1/10); občasni (≥ 1/1000 do < 1/100); redki (≥ 1/10 000 do < 1/1000); zelo redki (< 1/10 000), neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

Opis izbranih neželenih učinkov

Poročali so o preobčutljivostnih reakcijah, vključno s primeri izpuščaja (vključno z urtikarijo), anafilaktičnih reakcijah in angionevrotičnem edemu (glejte poglavje 4.4).

V povezavi z zdravljenjem z epoetini so poročali o hudih kožnih neželenih učinkih SCAR, vključno s SJS in TEN, ki so lahko življenje ogrožajoči ali smrtni (glejte poglavje 4.4).

Med zdravljenjem z epoetinom alfa so se pri bolnikih s predhodno normalnim ali nizkim krvnim tlakom pojavili hipertenzijska kriza z encefalopatijo in epileptičnimi napadi, ki so zahtevali takojšnjo zdravniško pomoč in intenzivno nego. Treba je biti pozoren na nenaden pojav migreni podobnih glavobolov z zbadanjem, ki so lahko možen opozorilni znak (glejte poglavje 4.4).

Zelo redko (pri < 1/10 000 primerov na bolnika-leto) so poročali o pojavu aplazije rdečih krvnih celic, povzročene s protitelesi, po več mesecih do letih zdravljenja z epoetinom alfa (glejte poglavje 4.4). Pri subkutani uporabi so poročali o več primerih kot pri intravenski uporabi.

Odrasli bolniki z MDS z nizkim ali srednjim-1 tveganjem

V randomizirani, dvojno slepi, s placebom nadzorovani multicentrični študiji je pri 4 (4,7 %) osebah prišlo do trombotičnih žilnih dogodkov (TVE) (nenadna smrt, ishemična kap, embolija in flebitis). Vsi TVE so se pojavili v skupini, zdravljeni z epoetinom alfa, in sicer v prvih 24 tednih študije. Potrjeni so bili trije TVE, v zadnjem primeru (nenadna smrt) pa trombembolični dogodek ni bil potrjen. Pri dveh osebah so bili prisotni pomembni dejavniki tveganja (atrijska fibrilacija, srčno popuščanje in tromboflebitis).

Pediatrična populacija s kronično ledvično odpovedjo, ki se zdravi s hemodializo

Podatki o izpostavljenosti pediatričnih bolnikov s kronično ledvično odpovedjo, ki se zdravijo s hemodializo, v kliničnih študijah in izkušnje v obdobju trženja so omejeni. Pri tej populaciji niso poročali o neželenih učinkih, specifičnih za pediatrično populacijo, ki ne bi že prej bili omenjeni v zgornji preglednici ali ki ne bi bili skladni z osnovno boleznijo.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih

delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni

center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

Terapevtski razpon epoetina alfa je zelo širok. Preveliko odmerjanje epoetina alfa lahko povzroči stopnjevanje farmakoloških učinkov hormona. Pri zelo veliki koncentraciji hemoglobina lahko opravimo flebotomijo. Če je treba, zagotovimo dodatno podporno zdravljenje.