TEPMETKO 225 mg filmsko obložene tablete

Zdravilo TEPMETKO je v obliki monoterapije indicirano za zdravljenje odraslih bolnikov z napredovalim nedrobnoceličnim pljučnim rakom (NSCLC - non-small cell lung cancer), ki vključujejo genetske spremembe s preskakovanjem eksona 14 v genu za mezenhimsko epitelijski tranzicijski faktor (METex14), in ki potrebujejo sistemsko zdravljenje po predhodnem zdravljenju z imunoterapijo in/ali kemoterapijo na osnovi platine.

Zdravljenje mora uvesti in nadzorovati zdravnik z izkušnjami pri uporabi terapij proti raku.

Pred začetkom zdravljenja z zdravilom TEPMETKO je treba prisotnost preskakujočih genetskih sprememb METex14 potrditi z validirano testno metodo (glejte poglavji 4.4 in 5.1).

Odmerjanje

Priporočeni odmerek je 450 mg tepotiniba (2 tableti) enkrat na dan. Zdravljenje se nadaljuje dokler so opazne klinične koristi.

Če bolnik dnevni odmerek izpusti, ga lahko vzame čimprej še isti dan, razen če je naslednji odmerek predviden v naslednjih 8 urah.

Prilagajanje odmerka zaradi neželenih učinkov

Priporočeno zmanjšanje odmerka za obvladovanje neželenih učinkov je 225 mg (1 tableta) na dan. Podrobna priporočila za spremembo odmerka so navedena v spodnji preglednici.

Preglednica 1: Priporočene spremembe odmerka zdravila TEPMETKO

ZMN = zgornja meja normalnih vrednosti

Posebne skupine bolnikov

Okvara ledvic

Pri bolnikih z blago ali zmerno okvaro ledvic (očistek kreatinina od 30 do 89 ml/min) prilagajanje odmerka ni priporočeno (glejte poglavje 5.2). Farmakokinetike in varnosti tepotiniba pri bolnikih s hudo okvaro ledvic (očistek kreatinina pod 30 ml/min) niso preučevali. Uporaba zdravila TEPMETKO pri bolnikih s hudo okvaro ledvic zato ni priporočljiva.

Ocene ledvične funkcije, ki temeljijo na serumskem kreatininu (očistku kreatinina ali oceni hitrosti glomerulne filtracije), je treba interpretirati previdno (glejte poglavje 4.4).

Okvara jeter

Pri bolnikih z blago (razred A po Child-Pughu) ali zmerno (razred B po Child-Pughu) okvaro jeter prilagajanje odmerka ni priporočeno (glejte poglavje 5.2). Farmakokinetike in varnosti tepotiniba pri bolnikih s hudo okvaro jeter (razred C po Child-Pughu) niso preučevali. Uporaba zdravila TEPMETKO pri bolnikih s hudo okvaro jeter zato ni priporočljiva.

Starejši

Odmerka pri bolnikih, starih 65 let in več, ni treba prilagajati (glejte poglavje 5.2).

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost tepotiniba pri pediatričnih bolnikih, mlajših od 18 let, nista bili dokazani. Podatkov ni na voljo.

Način uporabe

Zdravilo TEPMETKO je za peroralno uporabo. Tableto(e) je treba vzeti s hrano in pogoltniti celo(e), da se zagotovi zaužitje celotnega odmerka.

Če bolnik tablet ne more pogoltniti, jih je mogoče raztopiti v 30 ml negazirane vode. Uporabiti ali dodati ni dovoljeno nobene druge tekočine. Nezdrobljene tablete je treba dodati v kozarec z vodo in mešati, dokler ne razpadejo na majhne delce, kar lahko traja nekaj minut (tableta se ne bo popolnoma raztopila). Disperzijo je treba zaužiti v 1 uri. Kozarec je treba splakniti z dodatnimi 30 ml, da ne vsebuje morebitnih ostankov, in tekočino takoj spiti.

Če je zahtevano dajanje skozi nazogastrično sondo (najmanjša velikost 8F), je treba tablete raztopiti v 30 ml negazirane vode, kot je opisano zgoraj. 30 ml tekočine je treba dati v eni uri v skladu z navodili proizvajalca nazogastrične sonde. Takoj za tem je treba kozarec oz. brizgo dvakrat splakniti s 30 ml, da v njiju ne ostanejo morebitni ostanki in da se aplicira celoten odmerek.

Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Ocena statusa preskakujočih genetskih sprememb METex14

Pri odkrivanju prisotnosti genetskih sprememb, ki povzročijo preskoke METex14, na vzorcih tkiva ali plazme je pomembno, da uporabimo dobro validiran in robustni test, da se izognemo lažno negativnim ali lažno pozitivnim rezultatom. Za značilnosti testov, uporabljenih v kliničnih študijah, glejte poglavje 5.1.

Intersticijska pljučna bolezen in pnevmonitis

O intersticijski pljučni bolezni (IPB) oziroma IPB podobnih neželenih učinkih, vključno s pnevmonitisom, so poročali pri bolnikih, ki so prejeli monoterapijo s tepotinibom s priporočenim režimom odmerjanja, in so lahko smrtni (glejte poglavje 4.8).

Bolnike je treba spremljati glede pljučnih simptomov, ki kažejo na reakcije podobne IPB. Uporabo zdravila TEPMETKO je treba začasno prekiniti in pri bolnikih takoj raziskati drugo verjetno diagnozo ali specifično etiologijo intersticijske pljučne bolezni. Uporabo zdravila TEPMETKO je treba ob potrjeni intersticijski pljučni bolezni trajno prekiniti in bolnika ustrezno zdraviti.

Spremljanje jetrnih encimov

Pri bolnikih, ki so prejeli monoterapijo s tepotinibom s priporočenim režimom odmerjanja, so poročali o povečani vrednosti ALT in/ali AST (glejte poglavje 4.8).

Pred začetkom zdravljenja z zdravilom TEPMETKO in nato v skladu s kliničnimi indikacijami je treba spremljati vrednosti jetrnih encimov (ALT in AST) in bilirubina. Pri povečanju na 3. ali višjo stopnjo (vrednosti ALT in/ali AST povečani za več kot 5-kratnik ZMN) se priporoča prilagoditev odmerka ali prenehanje zdravljenja (glejte poglavje 4.2).

Podaljšanje intervala QTc

O podaljšanju intervala QTc so poročali pri omejenem številu bolnikov (glejte poglavje 4.8). Pri bolnikih, pri katerih obstaja tveganje za podaljšanje intervala QTc, vključno z bolniki z znanimi motnjami elektrolitov ali pri sočasnem jemanju zdravil, za katera je znano, da vplivajo na podaljšanje intervala QTc, je priporočljivo spremljanje, kot je klinično indicirano (npr. EKG, elektroliti).

Toksičnost za zarodek in plod

Tepotinib lahko škoduje plodu, če se daje nosečnicam. Pred uvedbo zdravljenja z zdravilom TEPMETKO se pri ženskah v rodni dobi priporoča test nosečnosti. Ženske v rodni dobi in moški s partnerkami v rodni dobi morajo uporabljati učinkovito kontracepcijo med zdravljenjem z zdravilom TEPMETKO in še vsaj 1 teden po zadnjem odmerku (glejte poglavje 4.6).

Razlaga laboratorijskih preiskav

Študije in vitro kažejo, da tepotinib oziroma njegov glavni presnovek zavirata ledvične tubularne prenašalne beljakovine, prenašalca organskih kationov (OCT - organic cation transporter) 2 in prenašalce za ekstruzijo več zdravil in toksinov (MATE - multidrug and toxin extrusion transporters) 1 in 2 (glejte poglavje 5.2). Kreatinin je substrat teh prenašalcev in opaženo povečanje kreatinina (glejte poglavje 4.8) je lahko rezultat zaviranja aktivnega tubularnega izločanja in ne poškodbe ledvic. Ocene ledvične funkcije, ki temeljijo na serumskem kreatininu (očistek kreatinina ali ocenjena hitrost glomerulne filtracije), je treba ob upoštevanju tega učinka interpretirati previdno. V primeru povečanja kreatinina v krvi med zdravljenjem je priporočljivo opraviti nadaljnjo oceno delovanja ledvic, da se izključi okvara ledvic.

Učinek drugih zdravil na tepotinib

Induktorji CYP in P-gp

Tepotinib je substrat za P-glikoprotein (P-gp). Pri zdravih udeležencih je sočasno jemanje enkratnega odmerka 450 mg tepotiniba s karbamazepinom, ki je močan induktor (300 mg dvakrat na dan 14 dni), zmanjšalo AUCinf tepotiniba za 35 % in njegovo Cmax za 11 % v primerjavi z jemanjem samega tepotiniba. Zmanjšana izpostavljenost ni klinično pomembna.

Močni dvojni zaviralci CYP3A in zaviralci P-gp

Pri zdravih udeležencih je sočasno jemanje enkratnega odmerka 450 mg tepotiniba z itrakonazolom, ki je močan zaviralec CYP3A in zaviralec P-gp (200 mg enkrat na dan 11 dni), povečalo AUCinf tepotiniba za 22 %, brez spremembe Cmax tepotiniba v primerjavi z jemanjem samega tepotiniba. Gre za šibko medsebojno delovanje, opažene spremembe v sistemski izpostavljenosti tepotinibu ne veljajo za klinično pomembne. Zato ni pričakovati, da bi zaviralci CYP3A in P-gp vplivali na izpostavljenost tepotinibu.

Učinkovine za zmanjševanje kisline

Sočasna uporaba omeprazola po hrani ni imela klinično pomembnega učinka na farmakokinetični profil enkratnega odmerka tepotiniba 450 mg in njegovih presnovkov (razmerje geometričnih sredin za tepotinib 110 % za vrednost AUCinf (90-% IZ: 102; 119) in 104 % za vrednost Cmax (90-% IZ: 93; 117); opazili so podoben učinek na presnovke).

Učinki tepotiniba na druga zdravila

Substrati P-gp

Tepotinib je zaviralec P-gp. 8-dnevno dajanje tepotiniba po 450 mg peroralno enkrat na dan je povečalo vrednost AUC občutljivega substrata P-gp, dabigatraneteksilata, za približno 50 % in ^{vrednost C}max ^{za približno 40 %. V primeru sočasne uporabe bo morda potrebna prilagoditev odmerka} dabigatraneteksilata. Med sočasno uporabo z zdravilom TEPMETKO sta priporočljiva previdnost in spremljanje neželenih učinkov drugih od P-gp odvisnih učinkovin z ozkim terapevtskim indeksom (npr. digoksina, aliskirena, everolimusa, sirolimusa).

Substrati BCRP

Tepotinib lahko zavira prenos substratov beljakovine odpornosti pri raku dojke (BCRP -breast cancer resistance protein) in vitro (glejte poglavje 5.2). Med sočasno uporabo z zdravilom TEPMETKO je priporočljivo spremljanje neželenih učinkov občutljivih substratov BCRP (npr. rosuvastatina, metotreksata, topotekana).

Substrati OCT in MATE

Na podlagi podatkov in vitro bi tepotinib ali njegov presnovek morda lahko spremenila izpostavljenost substratom prenašalcev OCT1 in 2 ter MATE 1 in 2 (glejte poglavje 5.2). Klinično najpomembnejši primer substratov teh prenašalcev je metformin. Med sočasno uporabo z zdravilom TEPMETKO je priporočljivo spremljanje kliničnih učinkov metformina.

Substrati CYP3A4

Večkratno dajanje 450 mg tepotiniba peroralno enkrat na dan ni imelo klinično pomembnega vpliva na farmakokinetiko občutljivega substrata CYP3A4, midazolama.

Hormonski kontraceptivi

Trenutno ni znano, ali lahko tepotinib zmanjša učinkovitost sistemsko delujočih hormonskih kontraceptivov. Zato morajo ženske, ki uporabljajo sistemsko delujoče hormonske kontraceptive, med zdravljenjem z zdravilom TEPMETKO in še vsaj 1 teden po zadnjem odmerku dodatno uporabljati pregradno metodo kontracepcije (glejte poglavje 4.6).

Ženske v rodni dobi/kontracepcija pri moških in ženskah

Pred uvedbo zdravljenja z zdravilom TEPMETKO se pri ženskah v rodni dobi priporoča test nosečnosti.

Ženske v rodni dobi morajo med zdravljenjem z zdravilom TEPMETKO in še vsaj 1 teden po zadnjem odmerku uporabljati učinkovito kontracepcijo. Ženske, ki uporabljajo sistemsko delujoče hormonske kontraceptive, morajo med zdravljenjem z zdravilom TEPMETKO in še vsaj 1 teden po zadnjem odmerku dodatno uporabljati pregradno metodo kontracepcije (glejte poglavje 4.5).

Moški bolniki s partnerkami v rodni dobi morajo uporabljati pregradno metodo kontracepcije med zdravljenjem z zdravilom TEPMETKO in še vsaj 1 teden po zadnjem odmerku le tega.

Nosečnost

Kliničnih podatkov o uporabi tepotiniba pri nosečnicah ni. Študije na živalih so pokazale teratogenost (glejte poglavje 5.3). Na podlagi mehanizmov delovanja in izsledkov pri živalih lahko dajanje tepotiniba nosečnicam škoduje plodu.

Zdravila TEPMETKO ne smete uporabljati pri nosečnicah, razen če klinično stanje nosečnice zahteva zdravljenje s tepotinibom. Ženske v rodni dobi ali bolnike s partnerkami v rodni dobi je treba opozoriti na možno tveganje za plod.

Dojenje

Podatkov o izločanju tepotiniba ali njegovih presnovkov v materino mleko ali njegovih učinkih na dojenega otroka ali nastajanje mleka ni. Med zdravljenjem z zdravilom TEPMETKO in še vsaj 1 teden po zadnjem odmerku je treba prenehati z dojenjem.

Plodnost

Podatkov o vplivu tepotiniba na plodnost ni na voljo. V študijah toksičnosti pri ponavljajočih odmerkih pri podganah in psih niso opazili nobenih morfoloških sprememb reproduktivnih organov samcev ali samic, razen zmanjšanega izločanja v semenskih mešičkih podganjih samcev pri izpostavljenosti, primerljivi s klinično izpostavljenostjo pri človeku (glejte poglavje 5.3).

Zdravilo TEPMETKO nima vpliva na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.

Povzetek varnostnega profila

Najpogostejši neželeni učinki pri ≥ 20 % bolnikov, izpostavljenih tepotinibu v priporočenem odmerku pri ciljni indikaciji (N = 313), so bili edem (81,5 % bolnikov), zlasti periferni edem (72,5 %), hipoalbuminemija (32,9 %), navzea (31,0 %), povečana vrednost kreatinina (29,1 %) in driska

(28,8 %).

Najpogostejši resni neželeni učinki pri ≥ 1 % bolnikov so bili periferni edem (3,2 %), generalizirani edem (1,9 %) in IPB (1,0 %).

Pri 24.9 odstotkih bolnikov so se pojavili neželeni dogodki, ki so povzročili trajno prekinitev zdravljenja. Najpogostejši neželeni učinki, ki so povzročili trajno prekinitev zdravljenja pri ≥ 1 % bolnikov, so periferni edem (5,4 %), edem (1,3 %), genitalni edem (1,0 %) in IPB (1,0 %).

Pri 52,7 odstotkih bolnikov so se pojavili neželeni dogodki, ki so povzročili začasno prekinitev zdravljenja. Najpogostejši neželeni učinki, ki so povzročili začasno prekinitev zdravljenja pri ≥ 2 % bolnikov, so periferni edem (19,8 %), povečana vrednost kreatinina (5,8 %), generalizirani edem (4,8 %), edem (3,8 %), povečanje vrednosti ALT (2,9 %), navzea (3,2 %) in povečanje vrednosti amilaze (1,6 %).

Pri 36,1 odstotkih bolnikov so se pojavili neželeni dogodki, zaradi katerih je bilo potrebno zmanjšanje odmerka. Najpogostejši neželeni učinki, zaradi katerih je bilo potrebno zmanjšanje odmerka pri ≥ 2 % bolnikov, so periferni edem (15,7 %), povečanje vrednosti kreatinina (2,9 %), generalizirani edem (3,2 %) in edem (2,6 %).

Seznam neželenih učinkov

Neželeni učinki, opisani v spodnjem seznamu, izhajajo iz podatkov o izpostavljenosti tepotinibu pri 506 bolnikih z različnimi solidnimi tumorji, vključenih v pet odprtih študij, v katerih so bolniki prejemali tepotinib kot samostojno zdravilo v odmerku 450 mg enkrat na dan.

Pogostnosti neželenih učinkov temeljijo na pogostnosti neželenih dogodkov zaradi vseh vzrokov, ki so bili ugotovljeni pri 313 bolnikih, izpostavljenih tepotinibu v priporočenem odmerku pri ciljni indikaciji, medtem ko pogostnosti sprememb laboratorijskih parametrov temeljijo na poslabšanju za najmanj 1 stopnjo od izhodiščnih vrednosti in poslabšanjih do ≥ stopnje 3. Mediana trajanja zdravljenja je bila 7,5 meseca (razpon od 0 do 72).

Navedenih pogostnosti ni mogoče v celoti pripisati samo tepotinibu, temveč lahko nanje vplivajo tudi osnovne bolezni ali druga zdravila, ki se uporabljajo sočasno.

Resnost neželenih učinkov je bila ocenjena na podlagi skupnih terminoloških kriterijev za neželene dogodke (CTCAE - Common Terminology Criteria for Adverse Events), pri čemer so bile stopnje opredeljene kot 1. stopnja = blaga, 2. stopnja = zmerna, 3. stopnja = huda, 4. stopnja = življenje ogrožajoča in 5. stopnja = smrt.

V nadaljevanju se uporabljajo naslednje navedbe pogostnosti: zelo pogosti (≥ 1/10)

pogosti (≥ 1/100 do < 1/10)

občasni (≥ 1/1000 do < 1/100) redki (≥ 1/10 000 do < 1/1 000) zelo redki (< 1/10 000)

neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov)

Preglednica 2: Neželeni učinki pri bolnikih z NSCLC s preskakujočimi genetskimi spremembami METex14 (VISION)

1. vključuje pojme intersticijska pljučna bolezen, pnevmonitis, akutna dihalna odpoved

2. vključuje pojme periferni edem, edem, generalizirani edem, genitalni edem, edem obraza, lokalizirani edem, periorbitalni edem, periferna oteklina, edem skrotuma

Opis izbranih neželenih učinkov

Intersticijska pljučna bolezen

O intersticijski pljučni bolezni (IPB) ali IPB podobnih reakcijah so poročali pri 8 bolnikih (2,6 %), vključno z 1 primerom 3. ali višje stopnje; pri 4 bolnikih (1,3 %) so bili primeri resni, od tega je

1 bolnik umrl. Zdravljenje je bilo trajno prekinjeno pri 5 bolnikih in začasno pri 3 bolnikih. Mediani čas do pojava IPB je bil 9,4 tedna. Za klinična priporočila glejte poglavji 4.2 in 4.4.

Povečana vrednost jetrnih encimov

Povečanje vrednosti ALT in/ali AST je pri 1 bolniku povzročilo trajno prekinitev zdravljenja in je redko povzročilo začasno prekinitev zdravljenja (3,2 %) ali zmanjšanje odmerka (0,3 %) tepotiniba. Mediani čas do prvega zvišanja vrednosti ALT in/ali AST katere koli stopnje, o kateri so raziskovalci poročali kot o neželenem učinku, je bil 9,1 tedna. Mediani čas do izzvenitve je bil 3,6 tedna, 86 % dogodkov je izzvenelo. Za klinična priporočila glejte poglavji 4.2 in 4.4.

Zvišanje vrednosti ALP ni povzročilo zmanjšanja odmerka, začasne prekinitve zdravljenja ali trajne prekinitve zdravljenja. Opaženo zvišanje vrednosti ALP ni bilo povezano s holestazo. Mediani čas do prvega zvišanja vrednosti ALP katere koli stopnje, o kateri so raziskovalci poročali kot o neželenem učinku, je bil 9,1 tedna. Mediani čas do izzvenitve je bil 9,1 tedna. 80 % dogodkov je izzvenelo.

Edem

Najpogosteje poročani dogodek je bil periferni edem (72,5 % bolnikov), sledila sta edem (8,3 %) in generalizirani edem (6,7 %). Mediani čas do pojava edema katere koli stopnje je bil 9,1 tedna. Mediani čas do izzvenitve je bil 71 tednov, 39,2 % dogodkov je izzvenelo. Pri 8 % bolnikov se je pojavil edem, ki je povzročil trajno prekinitev zdravljenja, od tega je bilo 5,4 % perifernih edemov. 28,4 % bolnikov je zaradi edema začasno prekinilo zdravljenje, pri 21,7 % bolnikov pa so odmerek zdravila zmanjšali. Najpogosteje so periferni edemi povzročili začasno prekinitev zdravljenja in zmanjšanje odmerka zdravila (19,8 % oziroma 15,7 %). Pojav generaliziranega edema je vodil do zmanjšanja odmerka zdravila pri 3,2 % bolnikov, začasne prekinitve zdravljenja pri 4,8 % in do trajne prekinitve zdravljenja pri 0,6 %.

Povečanje vrednosti kreatinina

Zaradi zvišanja vrednosti kreatinina sta 2 bolnika (0,6 %) trajno prekinila zdravljenje, 5,8 % bolnikov je začasno prekinilo zdravljenje in pri 2,9 % bolnikov je bilo treba odmerek zdravila zmanjšati.

Mediani čas do zvišanja vrednosti kreatinina, o kateri so raziskovalci poročali kot o neželenem učinku, je bil 3,4 tedna. Mediani čas do izzvenitve je bil 9,1 tedna, 78 % dogodkov je izzvenelo. Domneva se, da je opaženo zvišanje kreatinina predvsem posledica zaviranja ledvične tubularne sekrecije (glejte poglavje 4.4).

Hipoalbuminemija

Hipoalbuminemija je bila dolgotrajna, vendar ni povzročila trajne prekinitve zdravljenja. Zmanjšanje odmerka (1,6 %) in začasna prekinitev zdravljenja (1,9 %) sta bila redka. Mediani čas do pojava hipoalbuminemije katere koli stopnje, o kateri so raziskovalci poročali kot o neželenem učinku, je bil 9,4 tedna. Mediani čas do izzvenitve je bil 28,9 tedna, 48 % dogodkov je izzvenelo.

Povečanje vrednosti amilaze ali lipaze

Povečanja vrednosti amilaze ali lipaze, o kateri so raziskovalci poročali kot o neželenem učinku, so bila asimptomatska in niso bila povezana s pankreatitisom. 3,2 % bolnikov je začasno prekinilo zdravljenje, trajne prekinitve zdravljenja ali zmanjšanja odmerka pa ni bilo. Mediani čas do pojava povečanja vrednosti lipaze/amilaze katere koli stopnje je bil 15 tednov. Mediani čas do izzvenitve je bil 6,1 tedna; 83 % dogodkov je izzvenelo.

Podaljšanje intervala QTc

Podaljšanje intervala QTcF na > 500 ms so opazili pri 8 bolnikih (2,6 %), podaljšanje intervala QTcF za vsaj 60 ms od izhodiščne vrednosti pa pri 19 bolnikih (6,1 %) (glejte poglavje 4.4). Izsledki so bili izolirani in asimptomatski; klinični pomen ni znan.

Dodatne informacije za posebne skupine bolnikov

Starejši

Od 313 bolnikov s preskakujočimi genetskimi spremembami METex14 v študiji VISION, ki so prejemali 450 mg tepotiniba enkrat na dan, jih je bilo 79 % starih 65 let ali več, 8 % pa 85 let ali več. Pojav dogodkov ≥ 3. stopnje se je s starostjo povečeval. Resni dogodki, povezani z zdravljenjem, so bili pogostejši pri bolnikih, starih ≥ 75 let in < 85 let (21 %), ali tistih, starih ≥ 85 let (20,8 %), v primerjavi z mlajšimi od 65 let (10,4 %), čeprav je ta primerjava omejena z majhno velikostjo vzorca pri bolnikih, starih ≥ 85 let.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

Tepotinib so raziskovali v odmerkih do 1 261 mg, vendar so izkušnje z odmerki, večjimi od priporočenega terapevtskega odmerka, omejene.

Simptomi prevelikega odmerjanja naj bi zajemali znane neželene učinke (glejte poglavje 4.8). Specifičnega antidota za zdravilo TEPMETKO ni. Zdravljenje prevelikega odmerjanja je usmerjeno na simptome.