Solcifen 5 mg filmsko obložene tablete

Zdravilo Solcifen je indicirano za simptomatsko zdravljenje urgentne inkontinence in/ali povečane pogostnosti in nujnosti uriniranja, ki se lahko pojavita pri bolnikih s sindromom prekomerno aktivnega sečnega mehurja.

Odmerjanje

Priporočeni odmerek je 5 mg solifenacinijevega sukcinata enkrat dnevno. Po potrebi se odmerek lahko poveča na 10 mg solifenacinijevega sukcinata enkrat dnevno. Zdravilo se lahko vzame s hrano ali brez nje.

Posebne skupine bolnikov

Starejši bolniki

Za starejše bolnike prilagajanje odmerka ni potrebno.

Bolniki z ledvično okvaro

Za bolnike z blago do zmerno ledvično okvaro (očistek kreatinina > 30 ml/min) prilagajanje odmerka ni potrebno. Bolnike s hudo ledvično okvaro (očistek kreatinina ≤ 30 ml/min) je treba zdraviti previdno in ne smejo dobiti več kot 5 mg enkrat dnevno (glejte poglavje 5.2).

Bolniki z jetrno okvaro

Za bolnike z blago jetrno okvaro prilagajanje odmerka ni potrebno. Bolnike z zmerno jetrno okvaro (7 do 9 po Child-Pughovi lestvici) je treba zdraviti previdno in ne smejo dobiti več kot 5 mg enkrat dnevno (glejte poglavje 5.2).

Bolniki, zdravljeni z močnimi zaviralci citokroma P450 3A4

Največji odmerek zdravila Solcifen je treba omejiti na 5 mg, kadar bolnik sočasno dobiva ketokonazol ali terapevtske odmerke drugih močnih zaviralcev CYP3A4, npr. ritonavirja, nelfinavirja, itrakonazola (glejte poglavje 4.5).

Uporaba pri otrocih

Varnost in učinkovitost pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 18 let, še nista bili ugotovljeni, zato se zdravila Solcifen pri otrocih in mladostnikih ne sme uporabljati.

Način uporabe

Zdravilo Solcifen se jemlje peroralno. Tableto je treba pogoltniti celo s tekočino.

Solifenacin je kontraindiciran pri bolnikih:

–z zastojem urina, s hudimi prebavnimi težavami (vključno s toksičnim megakolonom), miastenijo gravis ali glavkomom ozkega zakotja in pri bolnikih z nevarnostjo za taka stanja;

• ki so preobčutljivi za zdravilno učinkovino ali katerokoli pomožno snov;

• ki so na hemodializi (glejte poglavje 5.2);

• s hudo jetrno okvaro (glejte poglavje 5.2);

• s hudo ledvično okvaro ali zmerno jetrno okvaro in tistih, ki dobivajo močan zaviralec CYP3A4, npr. ketokonazol (glejte poglavje 4.5).

Pred začetkom zdravljenja z zdravilom Solcifen je treba preveriti druge možne vzroke za pogosto uriniranje (srčno popuščanje ali ledvična bolezen). Če gre za infekcijo sečil, je treba začeti primerno antibakterijsko zdravljenje.

Zdravilo Solcifen je treba uporabljati previdno pri bolnikih:

• s klinično pomembno zaporo sečnega mehurja z nevarnostjo za zastoj urina;

• z zaporo v prebavilih;

• z nevarnostjo zmanjšane gastrointestinalne motilitete;

• s hudo ledvično okvaro (očistek kreatinina ≤ 30 ml/min, glejte poglavji 4.2 in 5.2) – odmerki pri teh bolnikih ne smejo presegati 5 mg;

• z zmerno jetrno okvaro (Child-Pughova lestvica 7 do 9; glejte poglavji 4.2 in 5.2) – odmerki pri teh bolnikih ne smejo presegati 5 mg;

• ki istočasno dobivajo močan zaviralec CYP3A4, npr. ketokonazol (glejte poglavji 4.2 in 4.5),

• s hiatusno kilo/gastroezofagealnim refluksom in/ali ki sočasno jemljejo zdravila (kot so bisfosfonati), ki lahko povzročijo ali poslabšajo ezofagitis;

• z avtonomno nevropatijo.

  Varnosti in učinkovitosti pri bolnikih z nevrogenim vzrokom za povečano aktivnost detruzorja še niso ugotovili.

  Bolniki z redkimi dednimi motnjami, kot so intoleranca za galaktozo, laponsko pomanjkanje laktaze ali malabsorbcija glukoze/galaktoze, ne smejo jemati tega zdravila.

  Največji učinek zdravila Solcifen je mogoče ugotoviti šele po 4 tednih.

Farmakološke interakcije

Sočasno zdravljenje z drugimi zdravili z antiholinergičnimi lastnostmi lahko povzroči bolj izražene terapevtske učinke in neželene učinke. Med prenehanjem zdravljenja z zdravilom Solcifen in

začetkom zdravljenja z drugim antiholinergikom naj preteče približno en teden. Sočasno dajanje agonistov holinergičnih receptorjev lahko zmanjša terapevtski učinek solifenacina.

Solifenacin lahko zmanjša učinek zdravil, ki pospešujejo motiliteto prebavil, kot sta na primer metoklopramid in cisaprid.

Farmakokinetične interakcije

In vitro študije so pokazale, da solifenacin pri terapevtskih odmerkih ne zavira CYP1A1/2, 2C9,

2C19, 2D6 ali 3A4, dobljenih iz mikrosomov človeških jeter. Zato je malo verjetno, da bi solifenacin spremenil očistek zdravil, ki jih ti CYP encimi presnavljajo.

Učinek drugih zdravil na farmakokinetiko solifenacina

Za presnovo solifenacina je odgovoren encim CYP3A4. Sočasno dajanje ketokonazola (200 mg/dan), močnega zaviralca CYP3A4, je imelo za posledico dvojno povečanje AUC solifenacina, medtem ko je imel ketokonazol v odmerku 400 mg/dan za posledico trojno povečanje AUC solifenacina. Zato je

treba največji odmerek zdravila Solcifen omejiti na 5 mg, kadar ga dajemo sočasno s ketokonazolom ali terapevtskimi odmerki drugih močnih zaviralcev CYP3A4 (npr. ritonavira, nelfinavira,

itrakonazola) (glejte poglavje 4.2). Sočasno zdravljenje s solifenacinom in močnim zaviralcem CYP3A4 je kontraindicirano pri bolnikih s hudo ledvično okvaro ali zmerno jetrno okvaro.

Učinkov indukcije encimov na farmakokinetiko solifenacina in njegovih presnovkov niso preučevali, kakor tudi ne učinka substratov z večjo afiniteto za CYP3A4 na izpostavljenost solifenacinu. Ker solifenacin presnavlja encim CYP3A4, so možne farmakokinetične interakcije z drugimi substrati z večjo afiniteto za CYP3A4 (npr. verapamilom, diltiazemom) in induktorji CYP3A4 (npr. rifampicinom, fenitoinom, karbamazepinom).

Učinek solifenacina na farmakokinetiko drugih zdravil

Peroralni kontraceptivi

Jemanje zdravila Solcifen ni pokazalo farmakokinetične interakcije solifenacina s kombiniranimi peroralnimi kontraceptivi (etinilestradiol/levonorgestrel).

Varfarin

Jemanje zdravila Solcifen ni spremenilo farmakokinetike R-varfarina ali S-varfarina ali njunega učinka na protrombinski čas.

Digoksin

Jemanje zdravila Solcifen ni imelo učinka na farmakokinetiko digoksina.

Zdravila, ki pospešujejo motiliteto prebavil

Solifenacin lahko zmanjša učinek zdravil, ki pospešujejo motiliteto prebavil, kot sta na primer metoklopramid in cisaprid.

Nosečnost

O uporabi solifenacina pri nosečnicah ni kliničnih podatkov. Študije na živalih ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Iz previdnosti naj se zdravila Solcifen raje ne uporablja med nosečnostjo.

Dojenje

Razpoložljivi farmakodinamični/toksikološki podatki pri živalih kažejo na izločanje solifenacina/presnovkov v mleko (za podrobnosti glejte poglavje 5.3). Tveganja za dojenega otroka ne moremo izključiti. Zdravila Solcifen se med dojenjem ne sme uporabljati.

Plodnost

Ni kliničnih podatkov o možnih učinkih zdravila Solcifen na plodnost pri moških ali ženskah. Študije na živalih niso pokazale neposrednih škodljivih učinkov na plodnost. Možno tveganje za ljudi ni znano. Iz previdnostnih razlogov naj se zdravilo Solcifen pri bolnicah, ki načrtujejo nosečnost, raje ne uporablja.

Ker solifenacin, kot drugi antiholinergiki, lahko povzroči zamegljen vid in včasih tudi zaspanost in utrujenost (glejte poglavje 4.8 Neželeni učinki), lahko to negativno vpliva na vožnjo in upravljanje strojev.

1. Povzetek varnostnega profila

   Zaradi farmakološkega učinka solifenacina lahko zdravilo povzroči antiholinergične neželene učinke, ki so (v splošnem) blagi ali zmerni. Pogostnost antiholinergičnih neželenih učinkov je povezana z

   odmerkom. Najpogostejši neželeni učinek pri zdravljenju s solifenacinom so suha usta. O njem so

   poročali pri 11 % bolnikov, ki so dobivali 5 mg enkrat dnevno, pri 22 % bolnikov, ki so dobivali 10 mg enkrat dnevno in pri 4 % bolnikov, ki so dobivali placebo. Občutek suhih ust je bil navadno blag in le občasno je bilo treba prenehati z zdravljenjem. Na splošno je bila ustreznost zdravila zelo visoka

   (približno 99 %) in približno 90 % bolnikov, zdravljenih s solifenacinom, je zaključilo celotno 12-tedensko zdravljenje.

2. Povzetek neželenih učinkov v tabeli

   Pogostost	Zelo	Pogosti	Občasni	Redki	Zelo redki	Ni znano
   Organski sistemi/MedDRA razvrstitve	pogosti≥1/10	≥1/100 do<1/10	≥1/1000 do<1/100	≥1/10.000do<1/1000	<1/10.000	Pogostosti ni mogoče oceniti iz razpoložljivihpodatkov
   Infekcijske in parazitske bolezni			okužba sečil, cistitis
   Psihiatričnemotnje					halucinacije*,zmedenost*
   Bolezni živčevja			zaspanost, disgevzija		omotica*, glavobol
   Očesne bolezni		zamegljenvid	suhe oči
   Srčne bolezni						podaljšanje intervala QT*»Torsades de Pointes«
   Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnegaprostora			suh nos
   Bolezni prebavil	suha usta	zaprtje, slabost, dispepsija, bolečine v	gastroezofagealne refluksne bolezni, suho grlo	zapora debelega črevesa, zapeka	bruhanje*

   		trebuhu
   Bolezni kože in podkožja			suha koža		multiformni eritem*, pruritus*, izpuščaj*, urtikarija*
   Boleznisečil			težave pri mikciji	zastojurina
   Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije			utrujenost periferni edem

   * glejte razdelek c.

3. Opis izbranih neželenih učinkov

Halucinacije, zmedenost, omotičnost, glavobol, multiformni eritem, pruritus, izpuščaji in urtikarija so neželeni učinki, ki so bili opaženi šele v obdobju trženja zdravila.

Izkušnje po prihodu zdravila na trg, ki vključujejo podatke z vsega sveta,zajemajo poročila o

podaljšanju intervala QT in torsades de pointes v povezavi s solifenacinom. Ker izvirajo spontana poročila o teh dogodkih iz izkušenj po začetku trženja po vsem svetu, ni mogoče zanesljivo ugotoviti njihove pogostnosti in vloge solifenacina pri njihovem nastanku.

Preveliko odmerjanje solifenacinijevega sukcinata lahko povzroči hude antiholinergične učinke. Največji enkratni odmerek solifenacinijevega sukcinata, dan prostovoljcem, je bil 100 mg.

Najpogostejši neželeni učinki pri tem odmerku so bili: glavobol (blag), izsušena usta (zmerno), omotičnost (zmerna), zaspanost (blaga) in zamegljen vid (zmerno). Največji odmerek

solifenacinijevega sukcinata, po nesreči dan enemu bolniku, je bil 280 mg v 5 urah. Nastala sprememba psihičnega stanja ni zahtevala hospitalizacije.

V primeru prevelikega odmerjanja solifenacinijevega sukcinata je treba bolniku dati aktivno oglje. Izpiranje želodca je učinkovito, če je izvedeno v prvi uri, bruhanja pa se ne sme izzvati.

Kot pri drugih antiholinergikih je treba simptome zdraviti na naslednji način:

• hude centralne antiholinergične učinke, kot so halucinacije ali izrazita razdražljivost: s fizostigminom ali karbaholom.

• konvulzije ali izrazito ekscitacijo: z benzodiazepini;

• respiratorno insuficienco: z umetnim dihanjem;

• tahikardijo: z antagonisti adrenergičnih receptorjev beta;

• zastoj urina: s kateterizacijo;

• midriazo: s kapljicami pilokarpina za oči in/ali tako, da damo bolnika v temen prostor.

Kot pri drugih antimuskarinikih je treba v primeru prevelikega odmerjanja posebno paziti pri bolnikih z znanim tveganjem za podaljšanje intervalaQT (npr. hipokalemija, bradikardija in sočasno dajanje zdravil, za katere je znano, da podaljšajo interval QT) in z določenimi že prej obstoječimi srčnimi boleznimi (npr. miokardna ishemija, aritmija, kongestivno srčno popuščanje).