Pantoprazol Actavis 40 mg prašek za raztopino za injiciranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Pantoprazol 40 mg
-
refluksni ezofagitis
-
razjeda na želodcu ali dvanajstniku
-
Zollinger–Ellisonov sindrom in druga bolezenska stanja s povečanim izločanjem želodčne kisline
To zdravilo mora dati usposobljeno zdravstveno osebje in pod ustreznim zdravniškim nadzorom.
Intravensko dajanje pantoprazola je priporočljivo le, če peroralna uporaba ni primerna. Podatki o intravenski uporabi so na voljo le za obdobje 7 dni. Čim je mogoče peroralno zdravljenje, je treba intravensko uporabo pantoprazola končati, in namesto intravenske oblike uporabiti 40 mg pantoprazola peroralno.
Odmerjanje
Razjeda na želodcu ali dvanajstniku, refluksni ezofagitis
Priporočeni intravenski odmerek je ena viala pantoprazola (40 mg) na dan.
Zollinger–Ellisonov sindrom in druga bolezenska stanja s povečanim izločanjem želodčne kisline
Za dolgotrajno obvladovanje Zollinger–Ellisonovega sindroma in drugih bolezenskih stanj s povečanim izločanjem želodčne kisline, se mora zdravljenje začeti z dnevnim odmerkom 80 mg pantoprazola intravensko.,Glede na rezultate meritev izločanja želodčne kisline je treba nato odmerek povečati ali zmanjšati. Pri dnevnih odmerkih, večjih od 80 mg, je treba odmerek razdeliti in dati dvakrat na dan. Začasno lahko odmerek povečamo nad 160 mg pantoprazola, vendar se tolikšnega odmerka ne sme uporabljati dlje, kot je potrebno za ustrezno uravnavanje kisline.
Če je potrebno izločanje kisline uravnati zelo hitro, začetni odmerek 2 x 80 mg pantoprazola intravensko pri večini bolnikov zadošča, da se zmanjša izločanja kisline do ciljnega območja (< 10 mEq/h) že v eni uri.
Posebne populacije
Pediatrična populacija
Izkušnje pri otrocih so omejene, zato intravenskega pantoprazola ni priporočljivo uporabljati pri bolnikih, mlajših od 18 let, dokler ne bo na voljo dodatnih podatkov.
Okvara jeter
Pri bolnikih s hudo okvaro jeter dnevni odmerek ne sme preseči 20 mg pantoprazola (pol viale 40 mg pantoprazola) (glejte poglavje 4.4).
Okvara ledvic
Bolnikom z okvarjenim delovanjem ledvic odmerka ni treba prilagajati.
Starejši
Starejšim bolnikom odmerka ni treba prilagajati.
Način uporabe:
Za uporabo pripravljeno raztopino je treba pripraviti z 10 ml 9 mg/ml (0,9 %) raztopine natrijevega klorida za injiciranje. Za navodila za pripravo glejte poglavje 6.6. Pripravljeno raztopino se lahko da neposredno ali po premešanju s 100 ml 9 mg/ml (0,9 %) raztopine natrijevega klorida za injiciranje ali 100 ml glukoze 50 mg/ml (5 %) raztopino za ijnjiciranje.
Po pripravi je raztopino treba uporabiti v 12 urah (glejte poglavje 6.3). Zdravilo je treba dati intravensko v 2 do 15 minutah.
Preobčutljivost za zdravilno učinkovino, substituirane benzimidazole ali za katerokoli pomožno snov navedeno v poglavju 6.1.
Ob prisotnosti opozorilnih simptomov
V primeru kakšnihkoli opozorilnih simptomov (npr. znatne izgube telesne mase, ponavljajočega bruhanja, disfagije, hematemeze, anemije ali melene) in pri sumu na želodčno razjedo ali ugotovljeni želodčni razjedi je treba izključiti maligno bolezen. Pri maligni bolezni lahko namreč zdravljenje s pantoprazolom ublaži simptome in zapozni postavitev diagnoze.
Če simptomi kljub ustreznemu zdravljenju ne izginejo, pridejo v poštev nadaljnje preiskave.
Okvara jeter
Bolnikom s hudo okvaro jeter je treba med zdravljenjem kontrolirati jetrne encime. V primeru zvišanja jetrnih encimov je treba zdravljenje prekiniti (glejte poglavje 4.2)
Sočasna uporaba z atazanavirjem
Atazanavirja ni priporočljivo uporabljati hkrati z zaviralci protonske črpalke (glejte poglavje 4.5). Če se sočasni uporabi atazanavirja in zaviralca protonske črpalke ni mogoče izogniti, sta priporočljiva natančen klinični nadzor (npr. virusna obremenitev) in zvišanje odmerka atazanavirja na 400 mg s 100 mg ritonavirja. Odmerek pantoprazola ne sme preseči 20 mg na dan.
Bakterijske okužbe prebavil
Tako kot pri vseh zaviralcih protonske črpalke, je tudi pri pantoprazolu mogoče pričakovati povečanje števila običajno prisotnih bakterij v zgornjih prebavilih. Zdravljenje s pantoprazolom lahko rahlo poveča tveganje bakterijskih okužb prebavil (npr. okužb z bakterijami Salmonella, Campylobacter in C.difficile).
Subakutni kožni eritematozni lupus
Zaviralci protonske črpalke so povezani z zelo redkimi primeri subakutnega kožnega eritematoznega lupusa. Če se pojavijo lezije, zlasti na koži, ki je izpostavljena soncu, in sočasna artralgija, mora bolnik takoj poiskati zdravniško pomoč, zdravstveni delavec pa mora razmisliti o prekinitvi zdravljenja z zdravilom Pantoprazol Actavis. Subakutni kožni eritematozni lupus po predhodnem zdravljenju z zaviralcem protonske črpalke lahko poveča tveganje za pojav subkutanega kožnega eritematoznega lupusa z drugimi zaviralci protonske črpalke.
Natrij
To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na odmerek, kar pomeni, da je praktično "brez natrija".
Učinek pantoprazola na absorpcijo drugih zdravil
Zaradi močnega in dolgotrajnega zavrtja izločanja želodčne kisline lahko pantoprazol zmanjša absorpcijo zdravil, katerih biološka uporabnost je odvisna od želodčnega pH, npr. nekaterih azolnih antimikotikov, kakršni so ketokonazol, itrakonazol ali posakonazol, in nekaterih drugih zdravil, npr. erlotiniba.
Zdravila za zdravljenje okužbe s HIV (atazanavir)
Sočasna uporaba atazanavirja in drugih zdravil za zdravljenje okužbe s HIV, katerih absorpcija je odvisna od pH, hkrati z zaviralci protonske črpalke, lahko bistveno zmanjša biološko uporabnost teh zdravil za zdravljenje okužbe s HIV in poslabša njihovo učinkovitost. Zato sočasna uporaba zaviralcev protonske črpalke in atazanavirja ni priporočljiva (glejte poglavje 4.4).
Kumarinski antikoagulanti (fenprokumon ali varfarin)
V kliničnih farmakokinetičnih študijah med sočasno uporabo fenprokumona ali varfarina sicer niso opazili medsebojnega delovanja, a med postmarketinškim obdobjem je bilo med sočasnim zdravljenjem zabeleženih nekaj posameznih primerov spremenjenega internacionalnega normaliziranega razmerja (INR). Zato je bolnikom, ki se zdravijo s kumarinskimi antikoagulanti (npr. fenprokumon ali varfarin), priporočljivo spremljati protrombinski čas/INR po začetku in prenehanju zdravljenja in v primeru neredne uporabe pantoprazola.
Metotreksat
Pri sočasni uporabi velikih odmerkov metotreksata (npr. 300 mg) in zaviralcev protonske črpalke so poročali o povišani ravni metotreksata pri nekaterih bolnikih. Zato je v primerih, kjer se uporablja velik odmerek metotreksata, na primer pri raku ali psoriazi, potrebno premisliti o začasni prekinitvi pantoprazola.
Druge študije medsebojnega delovanja
Pantoprazol se obsežno presnavlja v jetrih z encimskim sistemom citokroma P450. Glavna pot presnove je demetilacija s CYP2C19, druge presnovne poti pa vključujejo oksidacijo s CYP3A4.
Študije medsebojnega delovanja z zdravili, ki se prav tako presnavljajo po teh poteh, npr. s karbamazepinom, diazepamom, glibenklamidom in peroralnimi kontracepcijskimi tabletami z levonorgestrelom in etinilestradiolom, niso pokazale klinično pomembnega medsebojnega delovanja.
Rezultati številnih študij medsebojnega delovanja kažejo, da pantoprazol ne vpliva na presnovo zdravilnih učinkovin, ki se presnavljajo s CYP1A2 (npr. kofein, teofilin), CYP2C9 (npr. piroksikam, diklofenak, naproksen), CYP2D6 (npr. metoprolol), CYP2E1 (npr. etanol) in tudi ne ovira absorpcije digoksina s p-glikoproteinom .
Prav tako ni bilo medsebojnega delovanja s sočasno uporabljenimi antacidi.
Študije medsebojnega delovanja so opravili tudi s sočasno uporabo pantoprazola in zadevnih antibiotikov (klaritromicina, metronidazola, amoksicilina). Klinično pomembnih medsebojnih delovanj niso ugotovili.
Nosečnost
O uporabi pantoprazola pri nosečnicah ni zadostnih podatkov. Študije na živalih so pokazale vpliv na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Možno tveganje za ljudi ni znano. Pantoprazola se med nosečnostjo ne sme uporabljati, razen če je nujno potrebno.
Dojenje
Študije na živalih so pokazale, da se pantoprazol izloča v materino mleko. Poročali so o izločanju v materino mleko pri človeku. Zato se je treba odločiti bodisi za nadaljevanje/prekinitev dojenja bodisi za nadaljevanje/prekinitev zdravljenja s pantoprazolom, upoštevaje korist dojenja za otroka in korist zdravljenja s pantoprazolom za žensko.
Pojavijo se lahko neželeni učinki, npr. omotica in motnje vida (glejte poglavje 4.8). V primeru takšnih neželenih učinkov bolnik ne sme voziti in upravljati s stroji.
Pojav neželenih učinkov zdravila je mogoče pričakovati pri približno 5 % bolnikov. Najpogosteje opisana neželena učinka sta driska in glavobol, ki se oba pojavita pri približno 1 % bolnikov.
Spodnja preglednica navaja neželene učinke, opisane s pantoprazolom, razvrščene po naslednjih skupinah pogostnosti:
zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do 1/100), redki
(≥ 1/10.000 do < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000), ni znano (ni mogoče oceniti na podlagi razpoložljivih podatkov). Za neželene učinke, ugotovljene v obdobju po začetku trženja zdravila, ni mogoče uporabiti nobene od razvrstitve pogostnosti, zato so navedeni z oznako "ni znano".
V razvrstitvah skupin pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.
Preglednica 1. Neželeni učinki s pantoprazolom v kliničnih preskušanjih in med postmarketinško uporabo
| PogostnostOrganski sistem | Pogosti | Občasni | Redki | Zelo redki | Ni znano |
| Bolezni krvi in limfatičnegasistema | agranulocitoza | trombocitopenija, levkopenija, pancitopenija | |||
| Bolezni imunskega sistema | preobčutljivost (vključno z anafilaktičnimi reakcijami in anafilaktičnimšokom) | ||||
| Presnovne in prehranske motnje | hiperlipidemija in zvišane vrednosti lipidov (trigliceridi, holesterol),spremembe telesne mase | hiponatriemija, hipomagneziemija, hipokalciemija v povezavi s hipomagneziemijo, hipokaliemija | |||
| Pshiatrične motnje | motnje spanja | depresija (in vsa poslabšanja) | dezorientiranost (in vsa poslabšanja) | halucinacije: zmedenost (zlasti pri bolnikih, ki so k temu nagnjeni, in poslabšanje teh simptomov, če so bili prisotni žeprej) | |
| Bolezni živčevja | glavobol, omotica | motnje okušanja | parestezija | ||
| Očesne bolezni | motnje vida/zamegljen vid |
| PogostnostOrganski sistem | Pogosti | Občasni | Redki | Zelo redki | Ni znano |
| Bolezni prebavil | driska, navzea/ bruhanje, napihnjenost trebuha in napenjanje, zaprtost, suhost ust, bolečine innelagodje v trebuhu | ||||
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | zvišanje jetrnih encimov (transaminaze,γ-GT) | zvišanje ravni bilirubina | okvara jetrnih celic, zlatenica, odpoved jetrnih celic | ||
| Bolezni kože in podkožja | izpuščaj/ eksantem/ erupcija, srbenje | urtikarija, angioedem | Stevens-Johnsonov sindrom, Lyellov sindrom, multiformni eritem, fotosenzitivnost, subakutni kožni eritematozni lupus(glejte poglavje 4.4) | ||
| Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnegatkiva | artralgija, mialgija | mišični krči kot posledica eltrolitskega neravnovesja | |||
| Bolezni sečil | intersticijski nefritis (z možnim poslabšanjem doodpovedi ledvic) | ||||
| Motnjereprodukcije in dojk | ginekomastija | ||||
| Splošne težave in spremembe na mestuaplikacije | tromboflebitis na mestu injiciranja | astenija, utrujenost in splošno slabo počutje | povišana telesna temperatura, periferniedemi |
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem
učinku zdravila na Univerzitetni klinični center Ljubljana, Interna klinika, Center za zastrupitve, Zaloška cesta 2 SI-1000 Ljubljana Faks: + 386 (0)1 434 76 46 e-pošta: farmakovigilanca@kclj.si.
Pri človeku ni znanih simptomov prevelikega odmerjanja.
Bolniki so dobro prenesli sistemsko izpostavljenost do odmerka 240 mg, uporabljenega intravensko v 2 minutah. Pantoprazol je v veliki meri vezan na beljakovine in se zato ne dializira zlahka.
V primeru prevelikega odmerjanja s kliničnimi znaki zastrupitve ni mogoče priporočiti posebnih terapevtskih postopkov, razen simptomatskega in podpornega zdravljenja.
Farmakološke lastnosti - Pantoprazol 40 mg
Farmakoterapevtska skupina: zaviralci protonske črpalke. Oznaka ATC: A02BC02.
Mehanizem delovanja
Pantoprazol je substituiran benzimidazol, ki v želodcu s specifično blokado protonske črpalke parietalnih celic zavira izločanje klorovodikove kisline.
Pantoprazol se v kislem okolju parietalnih celic spremeni v aktivno obliko in zavre encim H+/K+-ATP-azo, tj. končno stopnjo v tvorbi klorovodikove kisline v želodcu. Zavrtje je odvisno od odmerka ter vpliva na osnovno in spodbujeno izločanje kisline. Pri večini bolnikov simptomi izginejo v 2 tednih. Tako kot zdravljenje z drugimi zaviralci protonske črpalke in zaviralci receptorjev H2, lahko tudi zdravljenje s pantoprazolom zmanjša želodčno kislost in tako zviša raven gastrina, sorazmerno zmanjšanju kislosti. Zvišanje gastrina je reverzibilno. Ker se pantoprazol veže na encim distalno od ravni celičnih receptorjev, lahko zavira izločanje klorovodikove kisline neodvisno od stimulacije z drugimi snovmi (acetilholinom, histaminom, gastrinom). Učinek je enak, ne glede na to, ali je zdravilo uporabljeno peroralno ali intravensko.
Raven gastrina na tešče se po uporabi pantoprazola zviša. Med kratkotrajno uporabo večinoma ne preseže zgornje normalne meje. Med dolgotrajnim zdravljenjem se raven gastrina večinoma podvoji. Toda čezmeren porast se pojavi le v posameznih primerih. Zato se med dolgotrajnim zdravljenjem v posameznih primerih pojavi blago do zmerno zvišanje števila specifičnih endokrinih (ECL) celic v želodcu (enostavna do adenomatozna hiperplazija). Vendar v doslej opravljenih študijah pri človeku niso opazili nastanka karcinoidnih predhodnikov (atipična hiperplazija) ali želodčnih karcinoidov, kakršni so bili ugotovljeni v poskusih na živalih (glejte poglavje 5.3).
Glede na izsledke študij na živalih med dolgotrajno, več kot enoletno uporabo pantoprazola, ni mogoče povsem izključiti vpliva na endokrine parametre ščitnice.
Splošna farmakokinetika
Farmakokinetika po enkratni in večkratni uporabi se ne razlikuje. V razponu odmerkov od 10 do 80 mg je plazemska kinetika pantoprazola linearna tako po peroralni kot po intravenski uporabi.
Porazdelitev
Vezava pantoprazola na beljakovine v plazmi je okrog 98 %. Volumen porazdelitve je približno 0,15 l/kg.
Izločanje
Pantoprazol se presnovi skoraj izključno v jetrih. Glavna pot presnove je demetilacija s CYP2C19 z nadaljnjo konjugacijo s sulfatom, druge presnovne poti pa vključujejo oksidacijo s CYP3A4. Terminalni razpolovni čas je približno 1 uro, očistek pa približno 0,1 l/h/kg. Opisanih je bilo nekaj primerov bolnikov z upočasnjenim odstranjevanjem. Zaradi specifične vezave pantoprazola na protonsko črpalko parietalnih celic eliminacijski razpolovni čas ni v korelaciji z veliko daljšim trajanjem delovanja (zaviranjem izločanja kisline).
Glavna pot izločanja presnovkov pantoprazola je skozi ledvice (okrog 80 %); preostanek se izloči v blatu. Glavni presnovek v serumu in urinu je dezmetilpantoprazol, ki je konjugiran s sulfatom. Razpolovni čas glavnega presnovka (približno 1,5 ure) ni veliko daljši od razpolovnega časa pantoprazola.
Značilnosti pri bolnikih/posebnih skupinah:
Približno 3 % evropskega prebivalstva nima funkcionalnega encima CYP2C19; imenujemo jih slabi presnavljalci. Pri slabih presnavljalcih presnovo pantoprazola verjetno v glavnem katalizira CYP3A4. Po uporabi enega odmerka 40 mg pantoprazola je povprečna površina pod krivuljo plazemske koncentracije po času pri slabih presnavljalcih približno 6-krat večja kot pri osebah s funkcionalnim encimom CYP2C19 (dobrih presnavljalcih). Povprečna največja koncentracija v plazmi je približno 60 % višja. Ti izsledki ne vplivajo na odmerjanje pantoprazola.
Če pantoprazol dobivajo bolniki z okvarjenim delovanjem ledvic (vključno z bolniki na dializi), odmerka ni priporočljivo zmanjšati. Razpolovni čas pantoprazola je kratek, tako kot pri zdravih osebah. Dializira se le zelo malo pantoprazola . Čeprav ima glavni presnovek zmerno podaljšan razpolovni čas (od 2 do 3 ure), je izločanje kljub temu hitro in zato ne pride do kopičenja.
Pri bolnikih s cirozo jeter (stopnji A in B po Childu) se razpolovni čas podaljša na 7 do 9 ur, AUC pa se poveča od 5- do 7-krat, toda največja koncentracija v serumu se v primerjavi z zdravimi preiskovanci poveča le rahlo, za faktor 1,5.
Tudi rahlo povečanje AUC in Cmax pri starejših prostovoljcih v primerjavi z mlajšimi ni klinično pomembno.
Pediatrična populacija
Po uporabi enkratnega intravenskega odmerka 0,8 ali 1,6 mg pantoprazola na kilogram telesne mase pri otrocih v starosti od 2 do 16 let ni bilo bistvene povezanosti med očistkom pantoprazola in starostjo ali telesno maso. AUC in volumen porazdelitve sta bila v skladu s podatki za odrasle.
Farmacevtski podatki - Pantoprazol 40 mg
Zdravila se ne sme mešati z drugimi zdravili razen s tistimi, ki so navedena v poglavju 6.6.
V pakiranju za prodajo: 2 leti
Dokazali so, da je kemijska in fizikalna stabilnost po rekonstituciji ali rekonstituciji in razredčenju 12 ur pri temperaturi 25 °C. Zdravilo po rekonstituciji ali rekonstituciji in razredčenju se ne sme shranjevati v hladilniku.
Z mikrobiološkega vidika je treba zdravilo uporabiti takoj.
Če ni uporabljeno takoj, je za čas in pogoje shranjevanja do uporabe odgovoren uporabnik.
Shranjujte pri temperaturi do 25 °C. Vialo shranjujte v zunanji ovojnini za zagotovitev zaščite pred svetlobo.
Za pogoje shranjevanja rekonstituiranega in razredčenega zdravila glejte poglavje 6.3.
15-ml viala iz brezbarvnega stekla tipa I, zaprta s sivim klorobutilnim zamaškom in aluminijsko snemno zaporko; viala vsebuje 40 mg pantoprazol praška za raztopino za injiciranje.
Velikosti pakiranj: 1, 5, 10 in 20 vial Na trgu ni vseh navedenih pakiranj.
Intravensko raztopino je treba pripraviti z injiciranjem 10 ml 9 mg/ml (0,9 %) raztopine natrijevega klorida za injiciranje v vialo, ki vsebuje liofilizirani prašek. Rekonstituirana raztopina mora biti bistra in brezbarvna. To raztopino lahko damo neposredno ali pa potem, ko smo jo zmešali s 100 ml natrijevega klorida 9 mg/ml (0,9 %) raztopino za injiciranje ali 100 ml glukoze 50 mg/ml (5 %) raztopino za injiciranje. Za razredčenje je treba uporabiti steklene ali plastične vsebnike.
Praška za raztopino za injiciranje zdravila Pantoprazol Actavis 40 mg se ne sme pripraviti ali mešati z drugimi topili razen s tistimi, ki so navedeni zgoraj.
Zdravilo je treba dati intravensko v 2 do 15 minutah.
Vsebina viale je namenjena samo za enkratno uporabo. Vse zdravilo, ki ostane v vsebniku ali katerega videz se je spremenil (je npr. motno ali je v njem oborina), je treba zavreči v skladu z lokalnimi predpisi.