Sildenafil Actavis 50 mg filmsko obložene tablete
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Sildenafil 50 mg
Zdravilo Sildenafil Actavis je indicirano pri odraslih moških z erektilno disfunkcijo, tj. nezmožnostjo
doseči ali ohraniti erekcijo penisa, ki bi zadoščala za zadovoljivo spolno dejavnost. Da bi bilo zdravilo Sildenafil Actavis učinkovito, je potrebna spolna stimulacija.
Odmerjanje
Uporaba pri odraslih
Priporočeni odmerek je 50 mg, uporabljen kot je potrebno, približno eno uro pred spolno dejavnostjo. Glede na učinkovitost in prenašanje je odmerek mogoče povečati na 100 mg ali zmanjšati na 25 mg. Največji priporočeni odmerek je 100 mg. Največja priporočena pogostnost odmerjanja je enkrat na dan. Če je zdravilo Sildenafil Actavis zaužito s hrano, lahko začne delovati pozneje, kot če je zaužito na prazen želodec (glejte poglavje 5.2).
Posebne populacije
Starejši
Starejšim bolnikom odmerka ni treba prilagajati (≥ 65 let).
Okvara ledvic
Priporočila za odmerjanje, opisana pri "Uporaba pri odraslih", veljajo tudi za bolnike z blago do zmerno okvaro ledvic (očistek kreatinina = 30 do 80 mL/min).
Pri bolnikih s hudo okvaro ledvic (očistek kreatinina < 30 mL/min) je očistek sildenafila zmanjšan, zato je priporočljivi začetni odmerek 25 mg. Glede na učinkovitost in prenašanje je odmerek mogoče postopno povečati na 50 mg in vse do 100 mg, če je potrebno.
Okvara jeter
Pri bolnikih z okvaro jeter (npr. s cirozo) je očistek sildenafila zmanjšan, zato je priporočljivi začetni odmerek 25 mg. Glede na učinkovitost in prenašanje je odmerek mogočepostopno povečati na 50 mg in vse do 100 mg, če je potrebno.
Pediatrična populacija
Zdravilo Sildenafil Actavis ni indicirano pri osebah, mlajših od 18 let.
Uporaba pri bolnikih, ki jemljejo druga zdravila
Za bolnike, ki sočasno dobivajo zaviralce CYP3A4, je priporočeni začetni odmerek 25 mg (glejte poglavje 4.5); izjema je ritonavir, ki ga ni priporočljivo uporabljati hkrati s sildenafilom (glejte poglavje 4.4).
Da bi čim bolj zmanjšali možnost pojava posturalne hipotenzije pri bolnikih, ki se zdravijo z antagonisti adrenergičnih receptorjev alfa, morajo biti bolniki pred začetkom zdravljenja s sildenafilom stabilizirani na zdravljenju z antagonisti adrenergičnih receptorjev alfa. Poleg tega pride pri takšnih bolnikih v poštev uvedba sildenafila v odmerku 25 mg (glejte poglavji 4.4 in 4.5).
Način uporabe
Za peroralno uporabo.
Preobčutljivost za zdravilno učinkovino ali katerokoli pomožno snov navedeno v poglavju 6.1.
Znano je, da sildenafil učinkuje na pot dušikovega oksida/cikličnega gvanozinmonofosfata (cGMP) (glejte poglavje 5.1); s tem se sklada ugotovitev, da stopnjuje hipotenzivno delovanje nitratov. Zato je njegova sočasna uporaba z donorji dušikovega oksida (npr. amilnitritom) ali nitrati v kakršnikoli obliki kontraindicirana.
Sočasno dajanje zaviralcev PDE5, vključno s sildenafilom, skupaj s stimulatorji gvanilat-ciklaze, kot je riociguat, je kontraindicirano, saj lahko privede do simptomatske hipotenzije (glejte poglavje 4.5).
Zdravil za zdravljenje erektilne disfunkcije, vključno s sildenafilom, ne smejo uporabljati moški, za katere spolna dejavnost ni priporočljiva (npr. bolniki s hudimi kardiovaskularnimi motnjami, kot sta nestabilna angina pektoris ali hudo srčno popuščanje).
Zdravilo Sildenafil Actavis je kontraindicirano pri bolnikih, ki so izgubili vid na enem očesu zaradi nearteritične anteriorne ishemične optične nevropatije (NAION), tudi če ta dogodek ni bil povezan s predhodnim jemanjem zaviralcev PDE5 (glejte poglavje 4.4).
Varnost sildenafila pri naslednjih podskupinah bolnikov ni raziskana, zato je njegova uporaba v teh skupinah kontraindicirana: huda okvara jeter, hipotenzija (krvni tlak <90/50 mmHg), nedavna možganska kap ali miokardni infarkt in znane hereditarne degenerativne bolezni mrežnice, npr. retinitis pigmentosa (majhen del teh bolnikov ima genetske motnje mrežničnih fosfodiesteraz).
Pred odločitvijo za farmakološko zdravljenje je treba z anamnezo in kliničnim pregledom
diagnosticirati erektilno disfunkcijo in ugotoviti možne osnovne vzroke zanjo. Kardiovaskularni dejavniki tveganja
Pred začetkom kakršnegakoli zdravljenja erektilne disfunkcije mora zdravnik preveriti kardiovaskularno stanje bolnika, saj spolna dejavnost pomeni določeno stopnjo srčnega tveganja. Sildenafil deluje vazodilatacijsko in zato povzroči blago in prehodno znižanje krvnega tlaka (glejte poglavje 5.1). Preden zdravnik predpiše sildenafil, mora natančno pretehtati, ali bi lahko takšni vazodilatacijski učinki imeli neželene učinke na bolnike, ki imajo določene bolezni, zlasti v kombinaciji s spolno dejavnostjo. Med bolnike z večjo občutljivostjo za vazodilatatorje spadajo bolniki z obstrukcijo iztoka iz levega prekata (npr. z aortno stenozo, hipertrofično obstruktivno kardiomiopatijo) ali z redkim sindromom multiple sistemske atrofije, ki se kaže kot huda okvara avtonomnega uravnavanja krvnega tlaka.
Zdravilo Sildenafil Actavis stopnjuje hipotenzivni učinek nitratov (glejte poglavje 4.3).
V postmarketinškem obdobju so bili v časovni povezanosti z uporabo sildenafila opisani resni kardiovaskularni dogodki, med drugim miokardni infarkt, nestabilna angina pektoris, nenadna srčna smrt, ventrikularna aritmija, cerebrovaskularna krvavitev, tranzitorna ishemična ataka, hipertenzija in hipotenzija.
Večina teh bolnikov, vendar ne vsi, je imela že obstoječe kardiovaskularne dejavnike tveganja. Številni dogodki so se zgodili kmalu po spolnem odnosu, nekateri pa kmalu po uporabi sildenafila, brez spolne dejavnosti. Ali so ti dogodki neposredno povezani s temi dejavniki ali s kakšnimi drugimi, ni mogoče ugotoviti.
Priapizem
Zdravila za zdravljenje erektilne disfunkcije, vključno s sildenafilom, je treba previdno uporabljati pri bolnikih z anatomskimi deformacijami penisa (npr. z angulacijo, kavernozno fibrozo ali Peyronijevo boleznijo) in pri bolnikih z določenimi boleznimi, ki povzročajo nagnjenost k priapizmu (npr. s srpastocelično anemijo, multiplim mielomom ali levkemijo).
V obdobju trženja so pri sildenafilu poročali o podaljšanih erekcijah in priapizmu. Če pride do erekcije, ki traja dlje kot 4 ure, naj bolnik takoj poišče zdravniško pomoč. Če se priapizem ne zdravi takoj, lahko pride do poškodbe tkiva penisa in stalne izgube spolne potence.
Sočasna uporaba z drugimi zaviralci PDE5 ali drugimi zdravili za zdravljenje erektilne disfunkcije
Varnost in učinkovitost kombinacije sildenafila z drugimi zaviralci PDE5, drugimi zdravili proti pljučni arterijski hipertenziji (PAH), ki vsebujejo sildenafil (REVATIO), ali drugimi zdravili za zdravljenje erektilne disfunkcije nista raziskani, zato uporaba takšnih kombinacij ni priporočena.
Učinki na vid
V povezavi z jemanjem sildenafila in drugih zaviralcev PDE5 so spontano poročali o primerih okvar vida (glejte poglavje 4.8). V povezavi z jemanjem sildenafila in drugih zaviralcev PDE5 so spontano in med opazovalno študijo poročali o primerih nearteritične anteriorne ishemične optične nevropatije, redke bolezni (glejte poglavje 4.8). Bolnika je treba opozoriti, da naj v primeru kakršnekoli nenadne okvare vida, preneha jemati zdravilo Sildenafil Actavis in o tem nemudoma obvesti svojega zdravnika (glejte poglavje 4.3).
Sočasna uporaba z ritonavirjem
Sočasna uporaba sildenafila z ritonavirjem ni priporočljiva (glejte poglavje 4.5).
Sočasna uporaba z antagonisti adrenergičnih receptorjev alfa
Previdnost je potrebna med uporabo sildenafila pri bolnikih, ki jemljejo antagoniste adrenergičnih receptorjev alfa, ker lahko sočasna uporaba pri maloštevilnih občutljivih posameznikih povzroči simptomatsko hipotenzijo (glejte poglavje 4.5). Verjetnost tega je največja v 4 urah po uporabi sildenafila. Da bi čim bolj zmanjšali možnost za pojav posturalne hipotenzije, morajo biti bolniki pred začetkom zdravljenja s sildenafilom hemodinamsko stabilizirani na zdravljenju z antagonisti adrenergičnih receptorjev alfa. Razmisliti je treba o uvedbi sildenafila v odmerku 25 mg (glejte poglavje 4.2). Poleg tega morajo zdravniki bolnikom svetovati, kaj naj storijo v primeru simptomov posturalne hipotenzije.
Vpliv na krvavitve
Študije s človeškimi trombociti kažejo, da sildenafil stopnjuje antiagregacijski učinek natrijevega nitroprusida in vitro. Podatkov o varnosti uporabe sildenafila pri bolnikih z motnjami strjevanja krvi ali z aktivno peptično razjedo ni. Pri takšnih bolnikih se sme sildenafil zato uporabiti le po skrbnem pretehtanju koristi in tveganj.
Ženske
Zdravilo Sildenafil Actavis ni indicirano za uporabo pri ženskah. Pomožna snov
Laktoza
Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, odsotnostjo encima laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.
Natrij
To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol natrija (23 mg) na filmsko obloženo tableto, kar v bistvu pomeni "brez natrija".
Učinki drugih zdravil na sildenafil Študije in vitro
Presnova sildenafila v glavnem poteka z izooblikama 3A4 (glavna pot) in 2C9 (manj pomembna pot) citokroma P450 (CYP). Zaviralci teh izoencimov zato lahko zmanjšajo očistek sildenafila, indkutorji teh encimov pa lahko zvišajo očistek sildenafila.
Študije in vivo
Populacijska farmakokinetična analiza podatkov kliničnih preskušanj je pokazala, da se očistek sildenafila zmanjša pri sočasni uporabi zaviralcev CYP3A4 (npr. ketokonazola, eritromicina, cimetidina).
Čeprav pri teh bolnikih niso ugotovili večje pogostnosti neželenih učinkov, je pri sočasni uporabi z zaviralci CYP3A4 priporočljivo uporabiti začetni odmerek 25 mg.
Sočasna uporaba zaviralca proteaz HIV ritonavirja (ki zelo močno zavira P450) v stanju dinamičnega ravnovesja (500 mg dvakrat na dan) in sildenafila (posamičen odmerek 100 mg) je povzročila 300%, tj. 4-kratno, povečanje Cmaks sildenafila in 1.000%, tj. 11-kratno, povečanje AUC sildenafila v plazmi. Po 24 urah je bila koncentracija sildenafila v plazmi še vedno približno 200 ng/mL v primerjavi s približno 5 ng/mL v primeru, ko je bil sildenafil uporabljen sam. To se sklada z izrazitimi učinki ritonavirja na številne substrate P450. Sildenafil ne vpliva na farmakokinetiko ritonavirja. Glede na te farmakokinetične ugotovitve sildenafila ni priporočljivo uporabljati z ritonavirjem (glejte
poglavje 4.4), največji odmerek sildenafila pa nikakor ne sme preseči 25 mg v 48 urah.
Sočasna uporaba zaviralca proteaz HIV sakvinavirja, ki zavira CYP3A4, v stanju dinamičnega ravnovesja (1200 mg trikrat na dan) in sildenafila (posamičen odmerek 100 mg) je povzročila 140% povečanje Cmaks sildenafila in 210% povečanje njegove AUC. Sildenafil ni vplival na farmakokinetiko sakvinavirja (glejte poglavje 4.2). Pri močnejših zaviralcih CYP3A4, npr. pri ketokonazolu in itrakonazolu, bi lahko pričakovali močnejše učinke.
Uporaba enega 100 mg odmerka sildenafila hkrati z zmernim zaviralcem CYP3A4 eritromicinom v stanju dinamičnega ravnovesja (500 mg dvakrat na dan 5 dni) je povzročila 182% povečanje sistemske izpostavljenosti (AUC) sildenafilu. Pri normalnih zdravih moških prostovoljcih azitromicin (3 dni po 500 mg na dan) ni vplival na AUC, Cmaks, tmaks, konstanto hitrosti eliminacije ali na poznejši razpolovni čas sildenafila oz. njegovega glavnega presnovka v obtoku. Cimetidin (800 mg), zaviralec citokroma P450 in nespecifičen zaviralec CYP3A4, je ob sočasni uporabi s sildenafilom (50 mg) pri zdravih prostovoljcih povzročil 56% povečanje koncentracije sildenafila v plazmi.
Sok grenivke je šibek zaviralec presnove s CYP3A4 v črevesni steni in lahko povzroči rahlo zvišanje
plazemske ravni sildenafila.
Posamični odmerki antacida (magnezijev hidroksid/aluminijev hidroksid) niso vplivali na biološko
uporabnost sildenafila.
Čeprav niso bile opravljene specifične študije interakcij za vsa zdravila, populacijska farmakokinetična analiza ni pokazala vpliva na farmakokinetiko sildenafila pri sočasnem zdravljenju z zdravili iz skupine zaviralcev CYP2C9 (npr. tolbutamidom, varfarinom, fenitoinom) ali zaviralcev CYP2D6 (npr. selektivnimi zaviralci sprejema serotonina, tricikličnimi antidepresivi), tiazidi in sorodnimi diuretiki, diuretiki Henlejeve zanke in diuretiki, ki ohranjajo kalij, zaviralci ACE, zaviralci kalcijevih kanalčkov, antagonisti adrenergičnih receptorjev beta ali induktorji presnove s CYP450 (npr. rifampicinom ali barbiturati). V študiji pri zdravih moških prostovoljcih, ki so sočasno jemali antagonist endotelina, bosentan, (induktor CYP3A4 (zmeren), CYP2C9 in morda CYP2C19) v stanju dinamičnega ravnotežja (125 mg dvakrat na dan) in sildenafil v stanju dinamičnega ravnotežja (80 mg trikrat na dan) je povzročilo 62,6% in 55,4% zmanjšanje AUC sildenafila in Cmax. Zato je pri sočasni uporabi močnih induktorjev CYP3A4, kot je rifampin, pričakovati, da bo povzročil večje znižanje plazemske koncentracije sildenafila.
Nikorandil je hibrid aktivatorja kalijevih kanalčkov in nitrata. Zaradi nitratne sestavine je možno resno medsebojno učinkovanje s sildenafilom.
Učinki sildenafila na druga zdravila Študije in vitro
Sildenafil je šibek zaviralec izoencimov 1A2, 2C9, 2C19, 2D6, 2E1 in 3A4 citokroma P450
(IC50>150 mikroM). Ker je največja koncentracija sildenafila v plazmi po priporočenih odmerkih
približno 1 mikroM, ni verjetno, da bi Sildenafil Actavis spremenil očistek substratov teh izoencimov.
O interakcijah sildenafila in nespecifičnih zaviralcev fosfodiesteraze, kot sta teofilin ali dipiridamol, ni podatkov.
Študije in vivo
Znano je, da sildenafil učinkuje na pot dušikovega oksida/cGMP; s tem se sklada ugotovitev, da stopnjuje hipotenzivno delovanje nitratov. Zato je njegova sočasna uporaba z donorji dušikovega oksida (npr. amilnitritom) ali nitrati v kakršnikoli obliki kontraindicirana (glejte poglavje 4.3).
Riociguat: Predklinične študije so pokazale dodaten učinek na sistemsko zniževanje krvnega tlaka ob kombiniranju zaviralcev PDE5 z riociguatom. V kliničnih študijah so za riociguat dokazali, da povečuje hipotenzijske učinke zaviralcev PDE5. V proučevani populaciji niso odkrili dokazov o ugodnem kliničnem učinku kombinacije zdravil. Sočasna uporaba riociguata z zaviralci PDE5, vključno s sildenafilom, je kontraindicirana (glejte poglavje 4.3).
Sočasna uporaba sildenafila pri bolnikih, ki jemljejo antagoniste adrenergičnih receptorjev alfa, lahko pri maloštevilnih občutljivih posameznikih povzroči simptomatsko hipotenzijo. Verjetnost tega je največja v 4 urah po uporabi sildenafila (glejte poglavji 4.2 in 4.4). V treh specifičnih študijah medsebojnega delovanja zdravil so bolnikom z benigno prostatično hiperplazijo (BPH), stabiliziranih na zdravljenju z doksazosinom, sočasno dali antagonist adrenergičnih receptorjev alfa doksazosin
(4 mg in 8 mg) in sildenafil (25 mg, 50 mg ali 100 mg).
V teh študijskih populacijah so opažali povprečno dodatno znižanje krvnega tlaka leže za 7/7 mmHg, 9/5 mmHg in 8/4 mmHg ter dodatno znižanje krvnega tlaka stoje za 6/6 mmHg, 11/4 mmHg in
4/5 mmHg. Med sočasno uporabo sildenafila in doksazosina pri bolnikih, stabiliziranih na zdravljenju z doksazosinom, so v redkih primerih poročali o simptomatski posturalni hipotenziji. V tej zvezi sta bili opisani omotica in rahla vrtoglavica, ne pa sinkopa.
Med sočasno uporabo sildenafila (50 mg) in tolbutamida (250 mg) ali varfarina (40 mg), ki se presnavljata s CYP2C9, ni bilo pomembnih medsebojnih delovanj.
Sildenafil (50 mg) ni dodatno podaljšal časa krvavitve, podaljšanega zaradi acetilsalicilne kisline (150 mg).
Sildenafil (50 mg) ni stopnjeval hipotenzivnih učinkov alkohola pri zdravih prostovoljcih, ki so imeli povprečno največjo koncentracijo alkohola v krvi 80 mg/dl.
Pri bolnikih, ki so hkrati s sildenafilom jemali zdravila iz naslednjih skupin antihipertenzivov: diuretike, antagoniste adrenergičnih receptorjev beta, zaviralce ACE, antagoniste angiotenzina II, antihipertenzivna zdravila (vazodilatatorje in centralno delujoča), zaviralce adrenergičnih nevronov, zaviralce kalcijevih kanalčkov in antagoniste adrenergičnih receptorjev alfa, se profil neželenih učinkov ni razlikoval od profila pri bolnikih, ki so dobivali placebo. V specifični interakcijski študiji, v kateri so bolniki z zvišanim krvnim tlakom uporabljali sildenafil (100 mg) sočasno z amlodipinom, se je sistolični krvni tlak leže dodatno znižal za 8 mmHg, diastolični krvni tlak leže pa za 7 mmHg. To dodatno znižanje krvnega tlaka je bilo po velikosti podobno kot med uporabo samega sildenafila pri zdravih prostovoljcih glejte poglavje 5.1).
Dodatek enkratnega odmerka sildenafila sakubitrilu/valsartanu v stanju dinamičnega ravnovesja pri bolnikih s hipertenzijo je bil povezan s pomembno večjim znižanjem krvnega tlaka v primerjavi z dajanjem samega sakubitrila/valsartana. Zato je v primeru uvedbe zdravljenja s sildenafilom pri bolnikih, ki se zdravijo s sakubitrilom/valsartanom, potrebna previdnost.
Sildenafil (100 mg) ni vplival na farmakokinetiko zaviralcev proteaz HIV sakvinavirja in ritonavirja (ki sta substrata CYP3A4) v stanju dinamičnega ravnovesja.
Pri zdravih moških prostovoljcih je sildenafil v stanju dinamičnega ravnotežja (80 mg trikrat na dan) povzročil 49,8 % povečanje AUC bosentana in 42 % povečanje Cmax bosantana (125 mg dvakrat na dan).
Zdravilo Sildenafil Actavis ni indicirano za uporabo pri ženskah.
Ni zadostnih in dobro nadzorovanih študij pri nosečnicah in doječih ženskah.
V študijah vpliva na sposobnost razmnoževanja na podganah in kuncih po peroralni uporabi
sildenafila niso ugotovili pomembnih neželenih učinkov.
Ni bilo vpliva na gibljivost ali morfologijo semenčic zdravih prostovoljcev po enem samem 100 mg
peroralnem odmerku sildenafila (glejte poglavje 5.1).
Študije o vplivu na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji niso bile izvedene.
V kliničnih preskušanjih s sildenafilom so bile opisane omotica in spremembe vida. Zato se morajo
bolniki zavedati, kako se odzivajo na zdravilo Sildenafil Actavis, preden vozijo ali upravljajo s stroji.
Povzetek varnostnega profila
Varnostni profil sildenafila temelji na podatkih 9570 bolnikov v 74 dvojno slepih s placebom kontroliranih kliničnih študijah. Pri bolnikih, ki so v kliničnih študijah jemali sildenafil, so najpogosteje zabeležili naslednje neželene učinke: glavobol, zardevanje, dispepsijo, zamašenost nosu, omotico, navzeo, vročinske oblive, motnjo vida, cianopsijo in zamegljen vid.
Zbrana poročila o neželenih učinkih v obdobju postmarketinškega nadzora zajemajo obdobje več kot
10 let. Ker niso prijavljeni vsi neželeni učinki, njihove pogostosti ni mogoče zanesljivo določiti.
Seznam neželenih učinkov v preglednici
V spodnji preglednici so vsi medicinsko pomembni neželeni učinki, ki so se v kliničnih preskušanjih pojavili z večjo incidenco kot pri placebu, navedeni po organskem sistemu in pogostnosti (zelo pogosti (≥1/10), pogosti (≥1/100 do <1/10), občasni (≥1/1.000 do <1/100) in
redki (≥1/10.000 do <1/1.000).
Poleg tega so vključeni medicinsko pomembni neželeni učinki, opisani med postmarketinškim
obdobjem; njihova pogostnost je navedena kot "ni znano".
V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.
Preglednica 1: Medicinsko pomembni neželeni učinki, ki so bili v nadzorovanih kliničnih študijah zabeležni z večjo pogostnostjo kot pri placebu, in medicinsko pomembni neželeni učinki, zabeleženi med obdobjem postmarketinškega nadzora
| Organski sistem | Zelo pogosti(≥ 1/10) | Pogosti(≥ 1/100 in<1/10) | Občasni(≥ 1/1000 in<1/100) | Redki (≥ 1/10000 in <1/1000) |
| Infekcijske in parazitske bolezni | rinitis | |||
| Bolezni imunskega sistema | preobčutljivostnereakcije |
| Organski sistem | Zelo pogosti(≥ 1/10) | Pogosti(≥ 1/100 in<1/10) | Občasni(≥ 1/1000 in<1/100) | Redki (≥ 1/10000 in <1/1000) |
| Bolezni živčevja | glavobol | omotica | zaspanost, hipestezija | cerebrovaskularna poškodba, tranzitorni ishemični napad, konvulzije,* ponavljajoče konvulzije,* sinkopa |
| Očesne bolezni | motnje zaznavanja barv**, motnje vida, zamegljen vid | motnje solzenja***, bolečine v očeh, fotofobija, fotopsija, očesna hiperemija,občutek svetlosti pri gledanju, konjunktivitis | nearteritična anteriorna ishemična optična nevropatija (NAION), *zapora mrežničnevene,*krvavitev mrežnice, arteriosklerotična retinopatija, motnj e mrežnice, glavkom,izpad vidnega polja, diplopija,zmanjšanje ostrine vida,miopija, astenopija, motnjave v steklovini, motnje šarenice, midriaza,videnje svetlobnih krogov, očesni edem,oteklost oči, očesna bolezen, hiperemija veznice, draženje oči, nenormalen občutek v očeh, edem vek,obarvanje beločnice | |
| Ušesne bolezni, vključno z motnjami labirinta | vrtoglavica, tinitus | oglušelost |
| Organski sistem | Zelo pogosti(≥ 1/10) | Pogosti(≥ 1/100 in<1/10) | Občasni(≥ 1/1000 in<1/100) | Redki (≥ 1/10000 in <1/1000) |
| Srčne bolezni | tahikardija, palpitacije | nenadna srčna smrt,* miokardni infarkt, ventrikularna aritmija,*atrijska fibrilacija, nestabilna angina pektoris | ||
| Žilne bolezni | zardevanje, vročinski oblivi | hipertenzija, hipotenzija | ||
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora | zamašenost nosu | epistaksa, zamašenost sinusov | stiskanje v grlu, edem nosu,suha nosna sluznica | |
| Bolezni prebavil | navzea, dispepsija | gastroezofagealna refluksna bolezen, bruhanje, bolečine v zgornjem delu trebuha,suha usta | hipestezija ust | |
| Bolezni kože in podkožja | izpuščaj | Stevens-Johnsonov sindrom (SJS),* toksična epidermalna nekroliza (TEN)* | ||
| Bolezni mišično- skeletnega sistema in vezivnega tkiva | mialgija, bolečine v okončinah | |||
| Bolezni sečil | hematurija | |||
| Motnje reprodukcije in dojk | krvavitev iz penisa, priapizem,* hematospermija, dolgotrajna erekcija | |||
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | bolečine v prsnemkošu, utrujenost, občutek vročine | razdražljivost | ||
| Preiskave | zvišan srčni utrip |
*O tem so poročali v obdobju trženja
**Motnje zaznavanja barv: kloropsija, kromatopsija, cianopsija, eritropsija in ksantopsija
***Motnje solzenja: suhe oči, motnje solzenja in povečanjo solzenje
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.
V študijah enega odmerka pri zdravih prostovoljcih so bili neželeni učinki pri odmerkih do 800 mg podobni kot pri manjših odmerkih, bili pa so pogostejši in izrazitejši. Odmerek 200 mg ni bil bolj učinkovit, povečala pa se je pogostnost neželenih učinkov (glavobola, zardevanja, omotice, dispepsije, zamašenega nosu, sprememb vida).
V primeru prevelikega odmerjanja je treba uvesti standardno podporno zdravljenje. Ni pričakovati, da bi hemodializa pospešila očistek, ker je sildenafil v veliki meri vezan na beljakovine v plazmi in se ne izloča v urinu.
Farmakološke lastnosti - Sildenafil 50 mg
Farmakoterapevtska skupina: zdravila za bolezni sečil, zdravila za zdravljenje erektilne disfunkcije. Oznaka ATC: G04BE03.
Mehanizem delovanja
Sildenafil je peroralno zdravilo za zdravljenje erektilne disfunkcije. V naravnih okoliščinah, tj. ob spolni stimulaciji, s povečanjem dotoka krvi v penis obnovi okvarjeno erektilno funkcijo.
Fiziološki mehanizem, odgovoren za erekcijo penisa, vključuje sproščanje dušikovega oksida (NO) v
corpus cavernosum med spolno stimulacijo. Dušikov oksid potem aktivira encim gvanilatciklazo. Posledica je povečanje koncentracije cikličnega gvanozinmonofosfata (cGMP), to pa povzroči sprostitev gladkih mišic v corpus cavernosum in omogoči dotok krvi.
Sildenafil je močan in selektiven zaviralec za cGMP specifične fosfodiesterazo tipa 5 (PDE5) v corpus cavernosum, kjer PDE5 razgrajuje cGMP. Na erekcijo vpliva periferno. Sildenafil nima neposrednega relaksacijskega učinka na izoliran človeški corpus cavernosum, a močno okrepi relaksacijski učinek NO na to tkivo. Ko je aktivirana pot NO/cGMP, kot se to zgodi pri spolni stimulaciji, zavrtje PDE5 s sildenafilom poveča koncentracijo cGMP v corpus cavernosum. Zato je za dosego želenih farmakoloških učinkov sildenafila potrebna spolna stimulacija.
Farmakodinamični učinki
Študije in vitro so pokazale, da je sildenafil selektiven za PDE5, ki je vpletena v erekcijsko dogajanje. Njegov učinek na PDE5 je močnejši od učinka na druge znane fosfodiesteraze. Za PDE5 je 10-krat bolj selektiven kot za PDE6, ki sodeluje v fototransdukcijski poti v mrežnici. V največjih priporočenih odmerkih je selektivnost 80-kratna v primerjavi s PDE1 in prek 700-kratna v primerjavi s PDE2, 3, 4, 7, 8, 9, 10 in 11. Še posebno pa je selektivnost sildenafila več kot 4.000-krat večja za PDE5 kakor za PDE3-za cAMP specifično izoobliko fosfodiesteraze, ki sodeluje v uravnavanju krčljivosti srca.
Klinična učinkovitost in varnost
Dve klinični študiji sta bili posebej namenjeni oceni časa, v katerem lahko sildenafil po uporabi odmerka povzroči erekcijo v odziv na spolno stimulacijo. V študiji s pletizmografijo penisa (RigiScan) in uporabo sildenafila na prazen želodec je bil mediani čas do začetka delovanja pri bolnikih, ki so
dosegli erekcijo s 60% čvrstostjo (zadostno za spolni odnos), 25 minut (razpon: 12 do 37 minut). V posebni študiji z RigiScanom so ugotovili, da lahko sildenafil povzroči erekcijo v odziv na spolno stimulacijo še 4 do 5 ur po odmerku.
Sildenafil povzroči blago in prehodno znižanje krvnega tlaka, ki večinoma nima kliničnih učinkov. Povprečno največje znižanje sistoličnega krvnega tlaka leže je bilo po peroralnem odmerku 100 mg sildenafila 8,4 mmHg. Ustrezna sprememba diastoličnega krvnega tlaka leže je bila 5,5 mmHg. To znižanje krvnega tlaka je skladno z vazodilatacijskimi učinki sildenafila in je verjetno posledica povečanja koncentracije cGMP v žilnem gladkem mišičju. Enkratni peroralni odmerek sildenafila do 100 mg pri zdravih prostovoljcih ni povzročil klinično pomembnih sprememb na EKG.
V študiji hemodinamskih učinkov enkratnega peroralnega odmerka 100 mg sildenafila pri 14 bolnikih s hudo boleznijo koronarnih arterij (> 70 % stenoza vsaj ene koronarne arterije) se je povprečni sistolični tlak v mirovanju v primerjavi z izhodiščem znižal za 7 %, povprečni diastolični tlak v mirovanju pa za 6 %. Srednji pljučni sistolični krvni tlak se je zmanjšal za 9 %. Sildenafil ni vplival na minutni volumen srca in ni poslabšal pretoka krvi skozi stenotične koronarne arterije.
Dvojno slepa, s placebom kontrolirana študija z obremenitvenim testiranjem pri 144 bolnikih z erektilno disfunkcijo in kronično stabilno angino pektoris, ki so redno prejemali zdravila za zdravljenje angine pektoris (razen nitratov). Rezultati niso dokazali klinično pomembnih razlik pri sildenafilu v primerjavi s placebom v času do pojava omejujoče angine pektoris.
Pri nekaterih preiskovancih so s Farnsworth-Munsellovim testom s 100 barvnimi odtenki 1 uro po odmerku 100 mg ugotovili blage in prehodne spremembe razločevanja barv (modra/zelena), 2 uri po odmerku pa teh učinkov ni bilo več. Domnevni mehanizem spremembe razločevanja barv je zavrtje PDE6, ki sodeluje pri fototransdukcijski kaskadi v mrežnici. Sildenafil ne vpliva na ostrino vida ali razločevanje kontrastov. V majhni s placebom kontrolirani študiji pri bolnikih s potrjeno zgodnjo starostno degeneracijo makule (n=9) enkraten odmerek sildenafila (100 mg) ni povzročil pomembnih sprememb na opravljenih preiskavah vida (ostrina vida, Amslerjeva mrežica, razločevanje barv na simuliranem semaforju, Humphreyev perimeter in fotostres).
Pri zdravih prostovoljcih enkraten peroralni odmerek 100 mg sildenafila ni vplival na gibljivost ali
morfologijo semenčic (glejte poglavje 4.6).
Dodatne informacije o kliničnih preskušanjih
V kliničnih preskušanjih je sildenafil dobilo več kot 8000 bolnikov, starih od 19 do 87 let. Zajete so bile naslednje skupine bolnikov: starejši (19,9%), bolniki z zvišanim krvnim tlakom (30,9%), sladkorno boleznijo (20,3%), ishemično boleznijo srca (5,8%), hiperlipidemijo (19,8%), poškodbo hrbtenjače (0,6%), depresijo (5,2%), transuretralno resekcijo prostate (TURP) (3,7%) in radikalno prostatektomijo (3,3%). Nezadostno zajete ali izključene iz kliničnih preskušanj so bile naslednje skupine: bolniki po operacijah na medenici, po radioterapiji, s hudo okvaro ledvic ali jeter in bolniki z določenimi kardiovaskularnimi boleznimi (glejte poglavje 4.3).
V študijah s fiksnim odmerkom je bil delež bolnikov, ki so navajali izboljšanje erekcije, 62% (25 mg), 74% (50 mg) oz. 82% (100 mg) v primerjavi s 25% pri bolnikih s placebom. V kontroliranih kliničnih preskušanjih je bil delež prekinitev zaradi sildenafila majhen in podoben kot pri placebu.
V vseh preskušanjih skupaj so bili deleži bolnikov, ki so s sildenafilom navajali izboljšanje, naslednji: bolniki s psihogeno erektilno disfunkcijo 84%, mešano erektilno disfunkcijo 77%, organsko erektilno disfunkcijo 68%, starejši 67%, bolniki s sladkorno boleznijo 59%, ishemično boleznijo srca 69%,
zvišanim krvnim tlakom 68%, TURP 61%, radikalno prostatektomijo 43%, poškodbo hrbtenjače 83%, depresijo 75%. Varnost in učinkovitost sildenafila sta se ohranili tudi v dolgoročnih študijah.
Pediatrična populacija
Evropska agencija za zdravila je odstopila od zahteve za predložitev rezultatov študij za zdravilo Sildenafil Actavis za vse podskupine pediatrične populacije za zdravljenje erektilne disfunkcije. Za podatke o uporabi pri pediatrični populaciji glejte poglavje 4.2.
Absorpcija
Sildenafil se hitro absorbira. Največjo koncentracijo v plazmi doseže v 30 do 120 minutah (mediano v 60 minutah) po peroralni uporabi na prazen želodec. Povprečna absolutna peroralna biološka uporabnost je 41% (razpon: od 25 do 63%). Po peroralni uporabi sildenafila se AUC in Cmaks v priporočenem razponu odmerkov (od 25 do 100 mg) povečujeta sorazmerno z odmerkom.
Če je sildenafil uporabljen s hrano, se stopnja absorpcije zmanjša s povprečno zapoznitvijo tmaks 60 minut in povprečnim zmanjšanjem Cmaks za 29%.
Porazdelitev
Povprečni volumen porazdelitve (Vd) sildenafila v stanju dinamičnega ravnovesja je 105 l, kar kaže, da se porazdeli v tkiva. Po enkratnem peroralnem odmerku 100 mg je povprečna največja celotna koncentracija sildenafila v plazmi približno 440 ng/mL (KV 40%). Ker je sildenafil (in njegov glavni krožeči N-dezmetilni presnovek) 96% vezan na beljakovine v plazmi, je povprečna največja koncentracija prostega sildenafila v plazmi 18 ng/mL (38 nM). Vezava na beljakovine ni odvisna od celotne koncentracije zdravila.
Pri zdravih prostovoljcih, ki so dobili sildenafil (en odmerek 100 mg), je bilo v ejakulatu 90 minut po
uporabi manj kot 0,0002% (povprečno 188 ng) uporabljenega odmerka.
Biotransformacija
Sildenafil se odstrani predvsem prek jetrnih mikrosomskih izoencimov CYP3A4 (glavna pot) in CYP2C9 (manj pomembna pot). Glavni presnovek v obtoku je posledica N-demetilacije sildenafila. Selektivnost tega presnovka za fosfodiesteraze je podobna selektivnosti sildenafila, njegov vpliv na PDE5 pa je in vitro približno 50% vpliva matičnega zdravila. Koncentracija tega presnovka v plazmi je približno 40% koncentracije sildenafila. N-dezmetilni presnovek se še naprej presnovi. Njegov terminalni razpolovni čas je približno 4 ure.
Odstranjevanje
Celotni telesni očistek sildenafila je 41 L/uro, razpolovni čas terminalne faze pa je od 3 do 5 ur. Sildenafil se po peroralni in intravenski uporabi izloči v obliki presnovkov, pretežno v blatu (približno 80% peroralnega odmerka) in v manjši meri v urinu (približno 13% peroralnega odmerka).
Farmakokinetika pri posebnih skupinah bolnikov Starejši
Zdravi starejši prostovoljci (stari 65 let ali več) so imeli manjši očistek sildenafila. Koncentracija
sildenafila in njegovega aktivnega N-dezmetilnega presnovka v plazmi je bila tako približno 90% večja kot pri mlajših zdravih prostovoljcih (starih od 18 do 45 let). Zaradi starostnih razlik v vezavi na beljakovine se je koncentracija prostega sildenafila v plazmi povečala za približno 40%.
Insuficienca ledvic
Pri prostovoljcih z blago do zmerno okvaro ledvic (očistek kreatinina = 30 do 80 mL/min) se farmakokinetika sildenafila po enkratnem peroralnem odmerku 50 mg ni spremenila. Povprečna AUC N-dezmetilnega presnovka se je povečala za 126%, povprečna Cmaks pa za 73% v primerjavi s starostno primerljivimi prostovoljci brez okvare ledvic. Vendar te razlike zaradi velike variabilnosti med posamezniki niso bile statistično značilne. Pri prostovoljcih s hudo okvaro ledvic (očistek kreatinina <30 mL/min) je bil očistek sildenafila manjši. Zaradi tega se je v primerjavi s starostno
primerljivimi prostovoljci brez okvare ledvic AUC povečala za 100% in Cmaks za 88 %. Poleg tega sta
se pomembno zvečali tudi AUC (za 79%) in Cmaks (za 200%) N-dezmetilnega presnovka.
Insuficienca jeter
Pri prostovoljcih z blago do zmerno cirozo jeter (Child-Pugh A in B) je bil očistek sildenafila zmanjšan, kar je povzročilo povečanje AUC (84%) in Cmaks (47%) v primerjavi s prostovoljci primerljive starosti brez okvare jeter. Farmakokinetika sildenafila pri bolnikih s hudo okvaro delovanja jeter ni raziskana.
Farmacevtski podatki - Sildenafil 50 mg
Jedro tablete:
laktoza monohidrat mikrokristalna celuloza povidon K29-32
premreženi natrijev karmelozat magnezijev stearat
Filmska obloga:
hipromeloza
titanov dioksid (E171) makrogol 6000 indigotin (E132)
Sildenafil Actavis 25 mg filmsko obložene tablete
Pretisni omoti iz PVC-PVDC/aluminija v škatlah z 1, 2, 4, 8, 12 ali 24 tabletami.
Sildenafil Actavis 50 mg filmsko obložene tablete
Pretisni omoti iz PVC-PVDC/aluminija v škatlah z 1, 2, 4, 8, 12 ali 24 tabletami.
Sildenafil Actavis 100 mg filmsko obložene tablete
Pretisni omoti iz PVC-PVDC/aluminija v škatlah z 1, 2, 4, 8, 12 ali 24 tabletami. Na trgu ni vseh navedenih pakiranj.