ALDIZEM 90 mg tablete
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve
Oznake
Interakcije s/z
Omejitve uporabe
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - ALDIZEM 90 mg
Kronična stabilna angina pektoris.
Vazospastična angina pektoris (Prinzmetalova angina pektoris). Esencialna arterijska hipertenzija.
Sekundarna preventiva srčnega infarkta brez zobcev Q in normalnim delovanjem levega prekata. Supraventrikularna tahikardija, atrijska fibrilacija ali undulacija s hitrim odgovorom prekatov.
Odmerjanje
Odrasli
Običajni celodnevni odmerek za zdravljenje angine pektoris ali motenj srčnega ritma je od 180 do 360 mg, razdeljen na dva ali tri odmerke. Za zdravljenje esencialne arterijske hipertenzije je običajni celodnevni odmerek od 240 do 360 mg, razdeljen na dva do tri odmerke. Priporočeni celodnevni odmerek za sekundarno preventivo srčnega infarkta brez zobcev Q in normalnim delovanjem levega prekata je od 240 do 360 mg.
Največji skupni celodnevni odmerek ne sme preseči 360 mg.
Tablete se morajo pogoltniti z nekaj vode (ne smejo se žvečiti ali drobiti).
ALDIZEM 60 mg tablete: Običajno odmerjanje za odrasle je 3-krat po ena 60-miligramska tableta
dnevno, odmerek lahko zvišamo do 3-krat po dve 60-miligramski tableti dnevno.
ALDIZEM 90 mg tablete: Običajno odmerjanje za odrasle je 2-krat po ena 90-miligramska tableta dnevno, odmerek lahko zvišamo do 4-krat po eno 90-miligramsko tableto ali do 2-krat po dve 90- miligramski tableti dnevno.
Starejši bolniki
Pri zdravljenju hipertenzije pri starejših bolnikih se priporočajo zmanjšani odmerki zdravila oziroma
podaljšanje intervalov med jemanjem zdravila (8–12 ur).
Pediatrična populacija
Zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti in učinkovitosti diltiazema pri otrocih in mladostnikih se uporaba zdravila ALDIZEM pri otrocih in mladostnikih ne priporoča.
Motnje v delovanju ledvic
Pri bolnikih z ledvičnimi okvarami ni potrebno spreminjati odmerkov diltiazema. Vseeno je potrebna
previdnost.
Motnje v delovanju jeter
Pri bolnikih z jeternimi okvarami je lahko potrebno zmanjšanje odmerka, ki naj ne bi presegal 90 mg/dan.
Način uporabe
Tablete ALDIZEM so namenjene samo za peroralno uporabo. Tablete zaužijte z nekaj vode; ne smete
jih drobiti ali žvečiti.
Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Bolezni sinusnega vozla (razen pri bolnikih z delujočim srčnim spodbujevalnikom). Atrioventrikularni blok II. ali III. stopnje (razen pri bolnikih z delujočim srčnim spodbujevalnikom). Huda bradikardija (srčni utrip pod 40 utripov/minuto).
Atrijska fibrilacija ob sočasnem preeksicitacijskem sindromu. Popuščanje levega prekata s pljučno kongestijo.
Akutni miokardni infarkt z oslabljenim delovanjem levega prekata.
Huda hipotenzija (sistolični tlak je 90 mmHg ali manj).
Sočasna uporaba infuzije dantrolena (glejte poglavje 4.5). Sočasna uporaba ivabradina (glejte poglavje 4.5).
Sočasna uporaba lomitapida (glejte poglavje 4.5).
Pri zdravljenju z diltiazemom je potrebno natančno opazovanje bolnikov z zmanjšano funkcijo levega prekata, bradikardijo (tveganje za poslabšanje) ali z AV blokom I. stopnje ali podaljšanim intervalom PR na elektrokardiogramu – EKG (tveganje za poslabšanje in redko popolni blok).
Pri bolnikih z obstoječimi srčnimi boleznimi, zlasti z zmanjšanim delovanjem levega prekata, hudo bradikardijo ali hudo hipotenzijo, so poročali o primerih akutne odpovedi ledvic zaradi zmanjšane perfuzije ledvic. Priporočljivo je natančno spremljanje delovanja ledvic.
Padec krvnega tlaka pri zdravljenju z diltiazemom lahko občasno spremlja simptomatska hipotenzija, zato je potrebno, zlasti v začetku zdravljenja, spremljanje krvnega tlaka.
Pred splošno anestezijo mora biti anesteziolog obveščen o potekajočem zdravljenju z diltiazemom. Depresija srčne kontraktilnosti, prevodnosti in avtomatizma srca kot tudi dilatacija žil v povezavi z anestetiki so lahko potencirane z zaviralci kalcijevih kanalčkov.
Pri starejših bolnikih in bolnikih z ledvično ali jetrno insuficienco je možno povečanje plazemskih koncentracij diltiazema. Med zdravljenjem z diltiazemom je potrebno skrbno upoštevanje kontraindikacij in previdnostnih ukrepov in pozorno spremljanje, še posebej srčnega ritma, zlasti na začetku zdravljenja.
Pri bolnikih, ki imajo dolgotrajne kožne reakcije, ki lahko napredujejo v multiformni eritem ali eksfoliativni dermatitis, je potrebno razmisliti o prekinitvi zdravljenja.
Zaviralci kalcijevih kanalčkov, kot je diltiazem, so lahko povezani s spremembami razpoloženja, vključno z depresijo.
Kakor drugi zaviralci kalcijevih kanalčkov ima diltiazem inhibitorni učinek na intestinalno motiliteto, zato se mora pri bolnikih s tveganjem za razvoj intestinalne zapore diltiazem uporabljati previdno. Ostanki tablet iz oblik zdravila s podaljšanim sproščanjem lahko prehajajo v bolnikovo blato, vendar ta najdba nima kliničnega pomena.
Zdravilo ALDIZEM vsebuje laktozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, odsotnostjo encima laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.
Sočasna uporaba, ki je kontraindicirana
Dantrolen (infuzija): Pri živalih, ki se jim sočasno intravensko dajeta verapamil in dantrolen, se redno opaža letalna ventrikularna fibrilacija. Kombinacija zaviralca kalcijevih kanalčkov in dantrolena je zato potencialno nevarna (glejte poglavje 4.3).
Ivabradin: Sočasna uporaba z ivabradinom je kontraindicirana, ker tako diltiazem kot ivabradin
znižujeta srčno frekvenco (glejte poglavje 4.3).
Lomitapid: Diltiazem (zmeren zaviralec CYP3A4) lahko zaradi zaviranja CYP3A4 poveča koncentracijo lomitapida v plazmi, to pa poveča tveganje za zvišanje jetrnih encimov (glejte poglavje 4.3).
Sočasna uporaba, ki zahteva previdnost
Litij: Tveganje za povečanje z litijem povzročene nevrotoksičnosti.
Derivati nitratov: Povečanje hipotenzivnih učinkov in vrtoglavica (aditivni vazodilatorni učinki). Pri vseh bolnikih, zdravljenih z zaviralci kalcijevih kanalčkov, se mora zdravljenje z derivati nitratov izvršiti s postopnim povečevanjem odmerkov.
Teofilin: Povečanje koncentracij cirkulirajočega teofilina.
Antagonisti adrenergičnih receptorjev alfa: Povečani antihipertenzivni učinki. Sočasno zdravljenje z antagonisti adrenergičnih receptorjev alfa lahko povzroči ali poslabša hipotenzijo. Sočasna uporaba diltiazema z antagonisti adrenergičnih receptorjev alfa je možna le ob natančnem spremljanju krvnega tlaka.
Amiodaron, digoksin: Povečano tveganje za bradikardijo. Previdnost je potrebna pri njuni sočasni
uporabi z diltiazemom, še posebej pri starejših bolnikih in pri uporabi velikih odmerkov.
Antagonisti adrenergičnih receptorjev beta: Možnost motenj ritma (izrazita bradikardija, sinusni zastoj), sinoatrijske in atrioventrikularne motnje prevajanja in srčno popuščanje (sinergistični učinek). Taka kombinacija se lahko uporabi le ob skrbnem kliničnem in EKG spremljanju, še posebej na začetku zdravljenja.
Druga antiaritmična zdravila: Ker ima diltiazem antiaritmične lastnosti, se njegovo sočasno predpisovanje z drugimi antiaritmičnimi zdravili ne priporoča (aditivno tveganje povečanja srčnih neželenih učinkov). Kombinacija se lahko uporabi le ob skrbnem kliničnem in EKG spremljanju.
Karbamazepin: Povečanje koncentracij cirkulirajočega karbamazepina. Priporoča se določanje plazemskih koncentracij karbamazepina in po potrebi prilagajanje odmerka.
Rifampicin: Tveganje za znižanje plazemskih koncentracij diltiazema po začetku zdravljenja z rifampicinom. Bolnika je potrebno skrbno spremljati ob začetku zdravljenja z rifampicinom ali ob njegovi prekinitvi.
Antagonisti histaminskih receptorjev H2 (cimetidin, ranitidin): Povečanje plazemskih koncentracij diltiazema. Bolnike, ki se zdravijo z diltiazemom, je potrebno skrbno spremljati na začetku ali ob prekinivi zdravljenja z antagonisti histaminskih receptorjev H2. Morda bo potrebno prilagajanje dnevnega odmerka diltiazema.
Ciklosporin: Povečanje koncentracij cirkulirajočega ciklosporina. Priporoča se zmanjšanje odmerka ciklosporina, spremljanje ledvične funkcije, določanje koncentracij cirkulirajočega ciklosporina in prilagajanje odmerka med sočasnim zdravljenjem in po njegovi prekinitvi.
Splošne informacije, ki jih je treba upoštevati
Zaradi možnosti aditivnih učinkov sta potrebni previdnost in skrbna titracija pri bolnikih, ki sočasno z diltiazemom prejemajo druga zdravila, za katera je znano, da vplivajo na srčno kontraktilnost in/ali prevajanje.
Diltiazem se presnavlja s CYP3A4. Dokazano je bilo zmerno (manj kot 2-kratno) povečanje plazemske koncentracije diltiazema v primerih sočasne uporabe z močnimi inhibitorji CYP3A4. Tudi diltiazem je inhibitor izooblik CYP3A4. Njegova sočasna uporaba z drugimi substrati CYP3A4 lahko povzroči
povečanje plazemske koncentracije sočasno uporabljenih zdravil. Sočasna uporaba diltiazema z
induktorji CYP4A3 lahko povzroči znižanje plazemskih koncentracij diltiazema.
Benzodiazepini (midazolam, triazolam): Diltiazem podaljša razpolovni dobi midazolama in triazolama in signifikantno poveča njuni plazemski koncentraciji. Pri bolnikih, ki jemljejo diltiazem, je ob predpisovanju kratko delujočih benzodiazepinov, ki se presnavljajo po CYP3A4 poti, potrebna posebna previdnost.
Kortikosteroidi (metilprednizolon): Inhibicija presnove metilprednizolona (CYP3A4) in inhibicija P- glikoproteina. Bolnika je treba spremljati na začetku zdravljenja z metilprednizolonom. Morda bo potrebno prilagajanje odmerka metilprednizolona.
Statini: Diltiazem je inhibitor CYP3A4 in signifikantno poveča AUC nekaterih statinov. Tveganje za miopatijo in rabdomiolizo je, zaradi statinov, ki se presnavljajo s CYP3A4, med sočasno uporabo z diltiazemom lahko povečano. Če je mogoče, naj se sočasno z diltiazemom uporablja statin, ki se ne presnavlja s CYP3A4, drugače pa je potreben skrben nadzor znakov in simptomov potencialne toksičnosti statinov.
Diltiazem v kombinaciji s salicilati dodatno zmanjša agregacijo trombocitov.
Nosečnost
Podatki o uporabi diltiazema pri nosečnicah so zelo omejeni. Pokazalo se je, da ima diltiazem pri nekaterih živalskih vrstah (podgana, miš, zajec) toksičen vpliv na sposobnost razmnoževanja. Uporaba diltiazema se zato pri nosečnicah, kakor tudi pri ženskah v rodni dobi, ki ne uporabljajo učinkovite kontracepcije, ne priporoča.
Dojenje
Diltiazem se izloča v mleko v majhnih koncentracijah. Med jemanjem zdravila se je zato potrebno izogibati dojenju. Če je uporaba diltiazema medicinsko nujna, se mora uporabiti alternativna metoda hranjenja dojenčka.
Na podlagi poročanih neželenih učinkov zdravila, kot sta npr. omotica (pogosto) in občutek splošne slabosti (pogosto), je sposobnost vožnje in upravljanja strojev lahko spremenjena, čeprav študij niso izvedli.
Neželeni učinki, ki se lahko pojavijo med zdravljenjem z diltiazemom, so v nadaljevanju razvrščeni po organskih sistemih. Neželeni učinki so lahko zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000) in neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).
Znotraj vsake skupine pogostnosti so neželeni učinki razvrščeni po padajoči resnosti.
| Zelo pogosti | Pogosti | Občasni | Redki | Neznana pogostnost | |
| Bolezni krvi in limfatičnega sistem | trombocitopenija | ||||
| Psihiatrične motnje | razdražljivost, nespečnost | sprememberazpoloženja (vključno z depresijo) |
| Bolezni živčevja | glavobol, omotica | ekstrapiramidni sindrom | |||
| Srčne bolezni | atrioventrikularni blok (lahko I., II. ali III. stopnje,blok veje snopa), palpitacije | bradikardija | sinoatrialni blok, kongestivno srčno popuščanje | ||
| Žilne bolezni | zardevanje | ortostatskahipotenzija | vaskulitis (vključno z levkocitoklastičnim vaskulitisom) | ||
| Bolezni prebavil | zaprtje, dispepsija, želodčna bolečina,navzea | bruhanje,driska | suha usta | hiperplazija dlesni | |
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | zvečana aktivnost jetrnih encimov (AST, ALT, LDH,alkalnafosfataza) | hepatitis | |||
| Bolezni kože in podkožja | eritem | urtikarija | fotosenzitivnost (vključno z lihenoidno keratozo na delih kože, izpostavljenih soncu), angionevrotični edem, izpuščaj, multiformni eritem (vključno s Stevens- Johnsonovim sindromom in toksično epidermalno nekrolizo), znojenje, eksfoliativni dermatitis, akutna generalizirana eksantemska pustuloza, deskvamacijski eritem z ali brez zvišane telesne temperature,lupusu podoben sindrom | ||
| Motnje reprodukcije in dojk | ginekomastija | ||||
| Splošne težave in spremembena mestu aplikacije | periferni edem | občutek splošneslabosti |
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:
Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco
Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22
SI-1000 Ljubljana
tel.: +386 (0)8 2000 500
faks: +386 (0)8 2000 510
e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si
spletna stran: www.jazmp.si
Simptomi
Med kliničnimi učinki akutnega prevelikega odmerjanja so lahko izrazita hipotenzija, ki lahko povzroči kolaps in akutno okvaro ledvic, sinusna bradikardija z izoritmično disociacijo ali brez nje, sinusni zastoj, motnje atrioventrikularnega prevajanja in zastoj srca.
Zdravljenje
Zdravljenje v bolnišničnem okolju bo vključevalo izpiranje želodca in/ali osmotsko diurezo. Motnje prevajanja se lahko nadzirajo z začasnim spodbujanjem srca. Predlagana korektivna zdravljenja: atropin, vazopresorji, inotropna sredstva, infuzija glukagona in kalcijevega glukonata.
Farmakološke lastnosti - ALDIZEM 90 mg
Farmakoterapevtska skupina: zaviralci kalcijevih kanalčkov, selektivni zaviralci kalcijevih kanalčkov
z direktnim delovanjem na prevodni sistem srca; oznaka ATC: C08DB01
Diltiazem je derivat benzotiazepina in spada v skupino zaviralcev kalcijevih kanalčkov. Inhibira vstop kalcijevih ionov skozi počasne kanalčke v celičnih membranah gladkih mišic (srce, krvne žile). S stimuliranjem ATP odvisnih kalcijevih črpalk ter natrij-kalijevih črpalk diltiazem pospešuje tudi izločanje kalcija iz celic.
Diltiazem deluje vazodilatatorno predvsem na koronarno ožilje. Hemodinamično delovanje diltiazema je odvisno od odmerka. Zmanjšuje porabo kisika v srčni mišici, obremenjenost srca, krvni tlak in koronarni utrip. Diltiazem povzroča tudi periferno vazodilatacijo.
Diltiazem upočasnjuje prevodnost AV vozla in nekoliko inhibitorno deluje na kontraktilnost srca. Diltiazem zmanjšuje agregacijo trombocitov (in vitro povzročena agregacija humanih in živalskih
trombocitov). Obseg zmanjšanja je odvisen od zaužitega odmerka. Inhibicija agregacije trombocitov in s tem boljše pretočne lastnosti krvi prispevajo h kardioprotektivnemu delovanju diltiazema.
Absorpcija
Po zaužitju je absorpcija diltiazema hitra in popolna (95 %). Največja koncentracija v plazmi nastopi 4 do 5,5 ur po zaužitju. Terapevtska koncentracija zdravila je večja kot 50 ng/l. Ravnotežna koncentracija v plazmi se lahko med posameznimi osebami razlikuje tudi 10-kratno.
Diltiazem je podvržen zelo močnemu učinku prvega prehoda, tako je biološka razpoložljivost okoli 40
%, koncentracija zdravila v plazmi pa se pri posameznikih močno razlikuje.
Porazdelitev
In vitro študije so pokazale, da je 77–93 % diltiazema vezanega na beljakovine plazme. Vezava na beljakovine je neodvisna od serumske koncentracije diltiazema.
Volumen distribucije je 5,3 l/kg telesne mase.
Biotransformacija
Diltiazem je podvržen obsežni presnovi v jetrih, predvsem z deacetiliranjem. Glavni metabolit je desacetil diltiazem, derivat deacetila. V plazmi ga je od 10–45 % celokupnega diltiazema. Desacetil diltiazem je v primerjavi z diltiazemom za 25 do 50 % močnejši koronarni dilatator. V urinu lahko identificiramo 5 metabolitov diltiazema. 35 % metabolitov se izloča z urinom, 65 % pa z blatom.
Izločanje
Skozi ledvice se izloči 35 % zdravila, od katerega le 1–3 % v nespremenjeni obliki, večina pa v obliki metabolitov. Razpolovni čas izločanja v plazmi po enkratnem jemanju zdravila je okoli 3,5 ure (3,2– 6,6 ur) tako pri zdravih prostovoljcih kot pri različnih skupinah bolnikov. Razpolovni čas izločanja diltiazema se lahko podaljša z dolžino trajanja zdravljenja, daljši pa je tudi pri starejših osebah in pri bolnikih s cirozo jeter, tako je lahko razpolovni čas izločanja po 1 do 3 mesecih zdravljenja 7,2 ure.
Izločanje preko blata predstavlja 60–65 %.
Diltiazem prehaja v človeško mleko, kjer se vzpostavijo podobne koncetracije kot v serumu, zato se uporaba diltiazema ne priporoča v času dojenja.
Opravljena je bila primerjalna študija biološke razpoložljivosti v stanju dinamičnega ravnovesja (“steady state”) zdravila ALDIZEM 90 mg tablete (Alkaloid) v primerjavi z zdravilom DILZEM 90 mg retard tablete (Warner Lambert). Zaključeno je bilo, da so farmakokinetične lastnosti zdravila ALDIZEM 90 mg tablete ekvivalentne zdravilu DILZEM 90 mg retard tablete. V stanju dinamičnega ravnovesja (“steady state”), pred zaužitjem v odmerku 180 mg, je bila koncentracija diltiazema 39–90 ng/ml. Po zaužitju diltiazema plazemska koncentracija v odvisnosti od časa kaže na postopen dvig koncentracije diltiazema kot tudi vzpostavitev visokih vrednosti koncentracije v plazmi za čas 10–12 ur.
Največja koncentracija diltiazema v plazmi je bila 162,63 ± 11,94 ng/ml, prisotnost diltiazema pa je bila ugotovljena še 48 ur po zaužitju. Največja koncentracija diltiazema v plazmi je bila ugotovljena 3,92 ± 0,88 ur po zaužitju ALDIZEM tablet. Povprečna vrednost površine pod krivuljo koncentracij v plazmi je bila 2449,83 ± 482,08 ng/mlXh za AUC0-t in 2646,98 ± 541,27 ng/mlXh za AUC0-∞. Razpolovni čas izločanja in konstanta izločanja za diltiazem sta bili 11,61 ± 2,50 ur ter 0,0622 ± 0,0139 1/h po zaužitju ALDIZEM tablet.
