Imipenem/cilastatin Teva 250 mg/250 mg prašek za raztopino za infundirane

Zdravilo Imipenem/cilastatin Teva je indicirano za zdravljenje naslednjih hudih okužb, ki jih povzročajo zanj občutljivi mikroorganizmi (glejte poglavji 4.4 in 5.1):

• bolnišnična pljučnica ali zapletena zunajbolnišnična pljučnica, zaradi katere je potrebna hospitalizacija;

• zapletene intraabdominalne okužbe;

• zapletene okužbe sečil in spolovil;

• zapletene okužbe kože in mehkih tkiv.

  Upoštevati je treba uradna priporočila za ustrezno uporabo antibiotikov.

Navodila za pripravo raztopine zdravila pred aplikacijo so v poglavju 6.6.

Celokupni dnevni odmerek in pot uporabe zdravila Imipenem/cilastatin Teva se določita na podlagi vrste ali resnosti okužbe, ocenjene stopnje občutljivosti patogenov, delovanja ledvic in telesne mase.

Navedeni odmerki veljajo za bolnike s telesno maso 70 kg ali več. Celokupni dnevni odmerek je treba razdeliti na enako velike odmerke.

V priporočilih za odmerjanje v nadaljevanju je določena količina imipenema, ki jo mora dobivati bolnik. Ob tem je navedena tudi ustrezna količina cilastatina. V eni viali zdravila Imipenem/cilastatin Teva 250 mg je 250 mg brezvodnega imipenema in 250 mg cilastatina.

V priporočilih za odmerjanje v nadaljevanju je določena količina imipenema, ki jo mora dobivati bolnik. Ob tem je navedena tudi ustrezna količina cilastatina. V eni viali zdravila Imipenem/cilastatin Teva 500 mg je 500 mg brezvodnega imipenema in 500 mg cilastatina.

Uporaba pri starejših

Starost bolnikov ponavadi ne vpliva na toleranco za zdravilo Imipenem/cilastatin Teva in njegovo učinkovitost. Odmerek je treba določiti na podlagi resnosti okužbe, občutljivosti povzročitelja,

bolnikovega kliničnega stanja in njegove ledvične funkcije.

INTRAVENSKA APLIKACIJA

Ta farmacevtska oblika se ne sme uporabljati intramuskularno. Odmerek zdravila

Imipenem/cliastatin Teva je treba določiti na podlagi resnosti okužbe, občutljivosti povzročitelja na antibiotik in bolnikovega zdravstvenega stanja.

Opomba: vsi priporočeni odmerki se nanašajo na delež imipenema v zdravilu Imipenem/cilastatin Teva.

Odrasli (odmerki temeljijo na telesni masi 70 kg)

Običajni dnevni odmerek za odrasle je 500 mg vsakih 6 do 8 ur (glejte spodnjo razpredelnico). Pri okužbah, ki jih povzročajo manj občutljivi mikroorganizmi, se lahko dnevni odmerek poveča na

največ 50 mg/kg na dan (vendar ne sme preseči 4 g dnevno).

Običajni intravenski odmerek za odrasle

Vsak 250 ali 500 mg odmerek je treba aplicirati v intravenski infuziji, ki traja 20 do 30 minut. Vsak 1000 mg odmerek je treba infundirati 40 do 60 minut. Pri bolnikih, ki jim med infuzijo postane slabo, se lahko infundiranje upočasni.

Uporaba pri bolnikih z okvaro ledvic

Odmerjanje je odvisno od resnosti okužbe, tako kot pri bolnikih z normalnim delovanjem ledvic.

Največji odmerki za bolnike z različnimi stopnjami okvare delovanja ledvic so prikazani v naslednji razpredelnici. Navedeni odmerki temeljijo na telesni masi 70 kg. Bolnikom, ki imajo manjšo telesno maso, je treba sorazmerno zmanjšati odmerek.

Največji odmerek glede na delovanje ledvic

* Uporaba večjega odmerka je omejena na okužbe, ki jih povzročajo manj občutljivi mikroorganizmi.

** Bolnike, ki imajo očistek kreatinina 6 – 20 ml/min, je treba zdraviti z odmerkom 250 mg

(oziroma 3,5 mg/kg; uporabi se odmerek, ki je manjši) na vsakih 12 ur; ta režim velja za večino patogenov. Če ti bolniki dobivajo odmerek 500 mg, so lahko v večji nevarnosti za pojav konvulzij.

Bolniki, ki imajo kreatininski očistek 5 ml/min ali manjši, ne smejo dobiti zdravila Imipenem/cilastatin Teva, razen če se v prvih 48 urah uvede hemodializa.

Imipenem/cilastatin Teva se odstrani s hemodializo. Bolnik mora dobiti zdravilo Imipenem/cilastatin Teva takoj po hemodializi, nato pa v 12-urnih presledkih. Bolnike na dializi, zlasti tiste z boleznijo osrednjega živčevja, je treba natančno spremljati; bolniki na hemodializi

smejo dobivati zdravilo Imipenem/cilastatin Teva samo, če pričakovana korist zdravljenja odtehta morebitno tveganje za pojav konvulzij (glejte poglavje 4.4).

Trenutno niso na voljo ustrezni podatki, na podlagi katerih bi bilo mogoče priporočiti uporabo zdravila Imipenem/cilastatin Teva pri bolnikih, ki se zdravijo s peritonealno dializo.

Odmerjanje pri pediatričnih bolnikih

Največji dnevni odmerek ne sme preseči 2 g.

Otroci in mladostniki, ki tehtajo več kot 40 kg, morajo dobivati odmerke za odrasle.

Kliničnih podatkov ni dovolj, da bi bilo mogoče priporočiti optimalni odmerek za otroke, mlajše od treh let, ali za dojenčke in otroke z okvarjenim delovanjem ledvic.

Zdravilo Imipenem/cilastatin Teva se odsvetuje za zdravljenje meningitisa. Če obstaja sum na meningitis, je treba uporabiti ustrezni antibiotik.

Uporaba tega zdravila je kontraindicirana pri bolnikih:

• ki so preobčutljivi za zdravilni učinkovini ali katerokoli pomožno snov;

• ki imajo v anamnezi alergijske/anafilaktične reakcije na peniciline ali cefalosporine.

Imipenem/cilastatin se sme uporabljati samo, če sumimo na hudo ali zapleteno okužbo ali če

okužbo povzročajo bakterije, ki so odporne na druge betalaktamske antibiotike, vendar občutljive na imipenem/cilastatin.

Opozorilo

Obstajajo klinični in laboratorijski dokazi, da se med zdravilom Imipenem/cilastatin Teva in drugimi betalaktamskimi, penicilinskimi in cefalosporinskimi antibiotiki lahko pojavi delna

navzkrižna preobčutljivost. Pri uporabi večine betalaktamskih antibiotikov so poročali o hudih reakcijah (vključno z anafilaksijo).

Pred uvedbo zdravljenja z zdravilom Imipenem/cilastatin Teva je treba pozorno preveriti, ali je bolnik v preteklosti imel preobčutljivostne reakcije na betalaktamske antibiotike. Če se pojavi alergijska reakcija na zdravilo Imipenem/cilastatin Teva, je treba opustiti uporabo zdravila in ustrezno ukrepati.

Stopnje intenzivnosti psevdomembranskega kolitisa, o katerem so poročali praktično pri vseh antibiotikih, so lahko različne, od blage do smrtno nevarne. Pri predpisovanju zdravila

Imipenem/cilastatin Teva bolnikom, ki imajo v anamnezi bolezen prebavil, zlasti kolitis, je potrebna previdnost. Vedno je treba upoštevati, da lahko z zdravljenjem povezana driska kaže na to diagnozo. Čeprav študije kažejo, da je toksin bakterije Clostridium difficile eden glavnih vzrokov kolitisa, povezanega z antibiotiki, je treba upoštevati tudi možnost drugih vzrokov.

Uporaba pri pediatričnih bolnikih

Klinični podatki, ki dokazujejo učinkovitost in varnost kombinacije imipenema in cilastatina pri otrocih, so precej omejeni. Zato je potrebna previdnost pri uporabi tega zdravila pri otrocih, starih tri leta in starejših. Učinkovitost zdravila in toleranca zanj pri otrocih, mlajših od treh let, še nista dokazani, zato se uporaba zdravila Imipenem/cilastatin Teva odsvetuje v tej starostni skupini.

Učinkovitost in toleranca zdravila pri otrocih z okvaro ledvic še nista ugotovljeni.

Osrednji živčni sistem

Opomba: Zdravilo Imipenem/cilastatin Teva ni indicirano za zdravljenje okužb osrednjega živčevja.

Pri bolnikih z boleznimi osrednjega živčevja (možganske lezije ali konvulzije v anamnezi) in/ali okvarjenim delovanjem ledvic (možno je kopičenje zdravila Imipenem/cilastatin Teva) so se

pojavili neželeni učinki na osrednje živčevje, zlasti, če so dobivali večje odmerke od tistih, ki se priporočajo na podlagi telesne mase in delovanja ledvic. Zato se priporoča natančno upoštevanje

režimov odmerjanja za zdravilo Imipenem/cilastatin Teva, obstoječe zdravljenje z antikonvulzivi pa se mora nadaljevati.

Če se pojavijo žariščni tremor, mioklonus ali konvulzije, je potreben nevrološki pregled. Poleg tega se uvede zdravljenje z antikonvulzivi, če jih bolnik še ne jemlje. Če ti simptomi ne izginejo, je treba zmanjšati odmerek ali popolnoma prekiniti z uporabo zdravila Imipenem/cilastatin Teva.

Uporaba pri bolnikih z okvaro ledvic: bolniki, ki imajo kreatininski očistek 5 ml/min ali manjši, ne smejo dobiti zdravila Imipenem/cilastatin Teva, razen če se v prvih 48 urah uvede hemodializa. Pri bolnikih, ki se zdravijo s hemodializo, se uporaba zdravila Imipenem/cilastatin Teva priporoča samo, če pričakovana korist zdravljenja odtehta morebitno tveganje za pojav konvulzij.

V primeru dolgotrajnega zdravljenja je treba redno preverjati delovanje jeter in ledvic ter krvne vrednosti.

Možen je pojav miastenije ali poslabšanje miastenije gravis. Če ima bolnik kakršenkoli simptom, ki kaže na poslabšanje miastenije gravis, se mora posvetovati z zdravnikom.

Zdravilo Imipenem/cilastatin Teva 250 mg/250 mg vsebuje manj kot 1 mmol natrija (23 mg) na odmerek, torej je praktično brez natrija.

Zdravilo Imipenem/cilastatin Teva 500 mg/500 mg vsebuje 1,63 mmol natrija (37,4 mg) na odmerek. To je treba upoštevati pri bolnikih, ki so na dieti z nadzorovanim vnosom natrija.

Pri bolnikih, ki so sočasno dobivali ganciklovir in zdravilo Imipenem/cilastatin Teva, so poročali o generaliziranih napadih/krčih. Ti zdravili se ne smeta uporabljati sočasno, razen če pričakovana korist odtehta tveganje.

Tudi predzdravilo valganciklovir lahko sproži napade/krče, če se uporablja v kombinaciji z imipenemom/cilastatinom.

Ugotovili so, da sočasno uporabljen probenecid podvoji koncentracijo v plazmi in razpolovni čas cilastatina, vendar ne vpliva na njegovo izločanje z urinom.

Pri sočasni uporabi s probenecidom sta se koncentracija v plazmi in razpolovni čas imipenema

samo minimalno povečala, količina aktivnega imipenema v urinu pa se je zmanjšala na približno 60 % uporabljenega odmerka.

Po sočasni uporabi s karbapenemskimi antibiotiki so opazili znižane koncentracije valprojske kisline v plazmi. Znižana koncentracija valprojske kisline lahko vodi v nezadosten nadzor

epileptičnih napadov. Pretehtati je treba možnosti zdravljenja z alternativnimi antibakterijskimi učinkovinami. Če se imipenem in valprojska kislina uporabljata sočasno, je treba natančno spremljati koncentracije valprojske kisline v serumu.

Pri nekaterih bolnikih je možen pozitiven rezultat Coombsovega testa.

Nosečnost

O uporabi imipenema/cilastatina pri nosečnicah ni ustreznih podatkov.

Študije na živalih so pokazale vpliv na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Morebitno tveganje za ljudi ni znano.

Zdravilo se zato ne sme uporabljati v obdobju nosečnosti, razen če pričakovana korist zdravljenja za mater odtehta morebitno tveganje za plod.

Dojenje

V materino mleko se izločajo majhne količine imipenema in cilastatina. Torej ni verjetno, da bo

dojenček izpostavljen znatnim količinam zdravila. Če zdravnik presodi, da je uporaba tega zdravila potrebna, mora pretehtati razmerje med koristjo dojenja in morebitnim tveganjem za otroka.

Vpliva na sposobnost za vožnjo in upravljanje strojev niso preučili.

Vendar lahko nekateri neželeni učinki na osrednje živčevje, kot so omotica, psihične motnje,

zmedenost in napadi/krči, vplivajo na sposobnost za vožnjo in upravljanje strojev (glejte poglavje 4.8).

Razvrstitev neželenih učinkov temelji na naslednji opredelitvi pogostnosti:

• zelo pogosti (> 1/10),

  - pogosti (od ≥ 1/100 do < 1/10),

  - občasni (od ≥ 1/1.000 do < 1/100),

  - redki (od ≥ 1/10.000 do < 1/1.000);

  - zelo redki (< 1/10.000),

• neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

  Neželeni učinki

  Naslednji neželeni učinki so sicer redki, zelo redki ali pa njihove pogostnosti ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov, vendar so lahko nevarni, če se pojavijo:

• anafilaktične reakcije: angioedem, povišana telesna temperatura, toksična epidermalna nekroliza/Stevens-Johnsonov sindrom, eksfoliatni dermatitis, akutna odpoved ledvic;

• psevdomembranski kolitis;

• napadi ali konvulzije.

  Bolniki, ki imajo te simptome, potrebujejo takojšnjo zdravniško pomoč.

  Infekcijske in parazitske bolezni

  Redki: superinfekcije z odpornimi patogeni (npr. Xanthomonas maltophila, kandidiaza)

  Bolezni krvi in limfatičnega sistema

  Pogosti: eozinofilija, trombocitoza

  Občasni: levkopenija, znižana raven hemoglobina in podaljšan protrombinski čas. Možen je pozitiven rezultat direktnega Coombsovega testa.

  Redki: nevtropenija, vključno z agranulocitozo, pancitopenija, aplazija kostnega mozga Zelo redki: depresija kostnega mozga

  Bolezni imunskega sistema

  Občasni: izpuščaj, srbenje, koprivnica

  Redki: multiformni eritem, anafilaktične reakcije, hude alergijske reakcije (takojšnje)

  Bolezni živčevja

  Občasni: poročali so o zaspanosti, omotici, vrtoglavici in glavobolu, psihičnih motnjah, zmedenosti ali konvulzijah

  Redki: mioklonična aktivnost, psihične motnje, vključno s halucinacijami, parestezija, encefalopatija, spremenjeno okušanje

  Ušesne bolezni, vključno z motnjami labirinta

  Redki: poslabšanje sluha

  Srčno-žilne bolezni

  Občasni: hipotenzija

  Neznana pogostost: tahikardija in palpitacije

  Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora

  Zelo redki: hiperventilacija in dispneja

  Bolezni prebavil

  Pogosti: z zdravilom povezana navzea in/ali bruhanje, ki se pogosteje pojavljata pri bolnikih, zdravljenih z zdravilom Imipenem/Cilastatin Teva, ki imajo granulocitopenijo, kot pri tistih brez granulocitopenije; driska

  Redki: obarvanost zob in/ali jezika, psevdomembranski kolitis

  Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov

  Pogosti: blago povišanje serumskih ravni transaminaz, bilirubina in/ali serumskih ravni alkalne fosfataze

  Redki: hepatitis, odpoved jeter Zelo redki: nenaden hud hepatitis

  Bolezni kože in podkožja

  Neznana pogostost: kandidiaza

  Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva

  Neznana pogostost: poliartralgija in nelagodje ali bolečina v prsih Zelo redki: astenija in poslabšanje miastenije gravis

  Bolezni sečil

  Redki: oligurija ali anurija, poliurija

  Zelo redki: opazili so povišane ravni kreatinina v serumu in sečnine v krvi. Pri otrocih so opazili neškodljivo obarvanost urina, ki se ne sme zamenjati s hematurijo.

  Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije

  Pogosti: eritema, lokalna bolečina in induracija, tromboflebitis

O zdravljenju pri prekomernem odmerjanju zdravila Imipenem/cilastatin Teva ni na voljo specifičnih informacij.

Možni simptomi prevelikega odmerjanja so tremor, navzea, bruhanje, hipotenzija in bradikardija. Lahko se pojavijo bronhospazmi.

Imipenem-cilastatin natrij je mogoče odstraniti s hemodializo. Vendar koristnost tega postopka v primeru prevelikega odmerjanja ni znana.