Zdravljenje napredovale Parkinsonove bolezni, ki se odziva na levodopo in jo spremljajo huda motorična nihanja ter hiperkinezija ali diskinezija, v primerih, ko razpoložljive kombinacije zdravil za Parkinsonovo bolezen ne prinesejo zadovoljivega uspeha.

Zdravilo Duodopa je gel za neprekinjeno intestinalno uporabo. Dolgoročna uporaba poteka s prenosno črpalko, ki gel aplicira neposredno v dvanajstnik ali zgornji jejunum po stalni sondi, nameščeni skozi perkutano endoskopsko gastrostomijo z zunanjo transabdominalno in notranjo intestinalno sondo. V primeru, da perkutana endoskopska gastrostomija iz kakršnegakoli razloga ni primerna, pride kot druga možnost v poštev radiološka gastrojejunostomija. Namestitev transabdominalnega priključka in prilagoditve odmerkov morajo potekati v sodelovanju z nevrološko kliniko.

Za ugotovitev, ali se bolnik ugodno odziva na takšno zdravljenje, se lahko pred namestitvijo stalne perkutane endoskopske gastrostomije z jejunalno sondo (PEG-J) uporabi začasno nazoduodenalno/nazojejunalno sondo. V primeru, da je zdravnik prepričan, da to ugotavljanje ni potrebno, se lahko nazojejunalno testno fazo preskoči in začne zdravljenje direktno z namestitvijo PEG-J.

Odmerek je treba prilagoditi tako, da je za vsakega posameznega bolnika dosežen optimalen kliničen odziv. To pomeni maksimiziranje funkcijskega časa „vklopa” čez dan z minimiziranjem števila in trajanja obdobij „izklopa” (bradikinezije) ter minimiziranjem časa „vklopa” z diskinezijo, ki bolnika onemogoča.Glejte priporočila pod naslovom Odmerjanje.

Zdravilo Duodopa je treba uvodoma dajati kot monoterapijo. Če je potrebno, je mogoče sočasno uporabljati druga zdravila za Parkinsonovo bolezen. Za uporabo zdravila Duodopa se sme uporabljati le črpalka CADD-legacy 1400 (CE oznaka). Prenosni črpalki je priložen priročnik z navodili za njeno uporabo.

Zdravljenje z zdravilom Duodopo po stalni sondi je mogoče kadarkoli prekiniti tako, da sondo odstranite in pustite, da se rana zaceli. Zdravljenje je potem treba nadaljevati s peroralnimi zdravili, vključno z levodopo/karbidopo.

Odmerjanje:

Celotni dnevni odmerek zdravila Duodopa sestavljajo trije posamično prilagojeni odmerki: jutranji bolusni odmerek, odmerek za neprekinjeno vzdrževanje in dodatni bolusni odmerki, ki se vnašajo preko približno 16 ur. Zdravljenje običajno poteka v obdobju, ko je bolnik buden. Če je to medicinsko utemeljeno, se lahko zdravilo Duodopa vnaša tudi do 24 ur.

Kasete z zdravilom so samo za enkratno uporabo in naj se ne uporabljajo dlje kot 24 ur, tudi če nekaj zdravila ostane. Odprte kasete ne smete ponovno uporabiti.

Proti koncu uporabnosti zdravila lahko gel postane rahlo rumen. To ne vpliva na koncentracijo zdravila ali na zdravljenje.

Jutranji odmerek: Jutranji bolusni odmerek je treba aplicirati s črpalko, tako da je hitro (v 10–30 minutah) dosežena terapevtska koncentracija. Odmerek mora temeljiti na bolnikovem predhodnem jutranjem vnosu levodope s prišteto količino za napolnitev sonde. Celotni jutranji odmerek je ponavadi od 5 do 10 ml, kar ustreza od 100 do 200 mg levodope. Celotni jutranji odmerek ne sme preseči 15 ml (300 mg levodope).

Odmerek za neprekinjeno vzdrževanje: Vzdrževalni odmerek je mogoče prilagajati v korakih po

2 mg/uro (0,1 ml/uro). Izračunati ga je treba glede na bolnikov predhodni dnevni vnos levodope. V primeru prekinitve dodatnih zdravil morate odmerek zdravila Duodopa prilagoditi. Odmerek za neprekinjeno vzdrževanje prilagajajte individualno. Ohranjati ga je treba v območju od 1 do 10 ml/uro (od 20 do 200 mg levodope/uro) in je ponavadi od 2 do 6 ml/uro (od 40 do 120 mg levodope/uro).

Največji priporočeni dnevni odmerek je 200 ml (glejte poglavje 4.4). V izjemnih primerih utegne biti potreben večji odmerek.

Primer:

Dnevni vnos levodope v obliki zdravila Duodopa: 1640 mg/dan

Jutranji bolusni odmerek: 140 mg = 7 ml (brez količine za napolnitev intestinalne sonde) Odmerek za neprekinjeno vzdrževanje: 1500 mg/dan

1500 mg/dan: 20 mg/ml = 75 ml zdravila Duodopa na dan Vnos izračunamo za obdobje 16 ur: 75 ml/16 ur = 4,7 ml/uro.

Dodatni bolusni odmerki: Uporabiti jih je treba, če bolnik čez dan postane hipokinetičen. Dodatni odmerek prilagodite individualno; ponavadi znaša od 0,5 do 2,0 ml. V redkih primerih utegne biti potreben višji odmerek. Če potreba po dodatnih bolusih preseže 5 na dan, je treba zvišati vzdrževalni odmerek.

Po določitvi uvodnega odmerka je treba nekaj tednov precizno prilagajati jutranji bolusni odmerek, vzdrževalni odmerek in dodatne bolusne odmerke.

Nadziranje zdravljenja: Nenadno poslabšanje odziva na zdravljenje s ponovnim pojavom motoričnih nihanj mora zbuditi sum, da se je distalni del sonde premaknil iz dvanajstnika/jejunuma v želodec.

Lego sonde je treba preveriti z rentgenskim slikanjem in konec sonde znova namestiti v dvanajstnik/jejunum.

Posebne populacije

Pediatrična populacija

Ni relevantne uporabe zdravila Duodopa pri pediatrični populaciji pri indikaciji napredovana, na levodopo odzivna Parkinsonova bolezen s hudimi motoričnimi nihanji in hiper-/diskinezijo.

Geriatrična populacija

Z uporabo levodope/karbidope pri starejših bolnikih je precej izkušenj. Odmerki za vse bolnike, vključno z geriatrično populacijo, so individualno prilagojeni s titracijo.

Okvara ledvic/jeter

Študij farmakokinetike karbidope in levodope pri bolnikih z okvaro jeter ali ledvic ni na voljo. Odmerjanje zdravila Duodopa je individualizirano s titracijo do optimalnega učinka (ki ustreza individualno optimizirani plazemski izpostavitvi levodope in karbidope); zato so potencialni učinki okvare jeter ali ledvic na izpostavljenost levodope in karbidope indirektno že upoštevani pri titraciji odmerka. Titracijo odmerka je potrebno izvajati pazljivo pri bolnikih s hudo okvaro jeter in ledvic (glejte poglavje 4.4).

Prekinitev terapije

Če je potrebno nenadno zmanjšanje odmerka ali če se pojavi potreba po prekinitvi zdravljenja z zdravilom Duodopa, morate bolnike natančno spremljati; to še posebej velja za bolnike, ki dobivajo antipsihotična zdravila (glejte poglavje 4.4).

Če obstaja sum ali je diagnosticirana demenca z znižanim pragom za zmedenost, sme z bolnikovo črpalko ravnati le negovalno osebje ali oseba, ki skrbi zanj.

Tik preden kaseto uporabite, jo je treba namestiti na prenosno črpalko, sistem pa po dobljenih navodilih priključiti na nazoduodenalno sondo ali duodenalno/jejunalno sondo za aplikacijo.

Zdravilo Duodopa je kontraindicirano pri bolnikih s:

• preobčutljivostjo na učinkovino ali za katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1,

• glavkomom z ozkim zakotjem,

• hudim srčnim popuščanjem,

• hudimi motnjami srčnega ritma,

• akutno možgansko kapjo,

• neselektivni zaviralci MAO oz. selektivni zaviralci MAO tipa A so kontraindicirani za uporabo sočasno z zdravilom Duodopa. Z jemanjem teh zaviralcev je potrebno prenehati vsaj dva tedna pred začetkom zdravljenja z zdravilom Duodopa. Zdravilo Duodopa se lahko uporablja sočasno s takimi odmerki zaviralcev MAO s selektivnostjo za MAO tip B (npr. selegilin HCl), kot jih je priporočil izdelovalec (glejte poglavje 4.5).

• stanja, v katerih so kontraindicirani adrenergiki, npr. feokromocitom, hipertiroidizem in Cushingov sindrom.

  Ker lahko levodopa aktivira maligni melanom, se zdravilo Duodopa ne sme uporabljati pri bolnikih s sumljivimi nediagnosticiranimi kožnimi lezijami ali z melanomom v preteklosti.

Precej spodaj navedenih opozoril in previdnostnih ukrepov velja za levodopo na splošno in tako torej tudi za zdravilo Duodopa.

• Zdravilo Duodopa ni priporočljivo za zdravljenje ekstrapiramidnih reakcij, povzročenih z zdravili.

• Zdravljenje z zdravilom Duodopa je treba previdno uporabljati pri bolnikih s hudimi srčnožilnimi boleznimi, hudimi boleznimi pljuč, bronhialno astmo, boleznimi ledvic ali jeter, endokrinimi boleznimi ali anamnezo peptične ulkusne bolezni ali konvulzij.

• Med obdobjem uvodnega prilagajanja odmerka je treba pri bolnikih z anamnezo miokardnega infarkta, ki imajo rezidualne atrijske nodalne ali ventrikularne motnje srčnega ritma, posebno pazljivo spremljati delovanje srca.

• Vse bolnike, ki dobivajo zdravilo Duodopa, je treba natančno spremljati, da bi odkrili pojav duševnih sprememb, depresije s samomorilnimi težnjami in drugih resnih duševnih sprememb. Bolnike, ki imajo ali so kdaj v preteklosti imeli psihozo, je treba zdraviti previdno.

• Sočasna uporaba antipsihotikov, ki blokirajo dopaminske receptorje, zlasti uporaba antagonistov receptorjev D2, zahteva previdnost. Bolnika je treba natančno opazovati, da bi ugotovili zmanjšanje antiparkinsonskega učinka ali poslabšanje parkinsonskih simptomov, glejte poglavje 4.5.

• Bolnike, ki imajo kroničen glavkom s širokim zakotjem, je mogoče zdraviti z zdravilom Duodopa, vendar mora biti zdravljenje previdno ter je dovoljeno le, če je očesni tlak dobro urejen, bolnik pa deležen natančnega spremljanja sprememb očesnega tlaka.

• Zdravilo Duodopa lahko izzove ortostatsko hipotenzijo. Ob hkratni uporabi drugih zdravil, ki lahko povzročijo ortostatsko hipotenzijo, je zato zdravilo Duodopa treba uporabljati previdno, glejte poglavje 4.5.

• Levodopa je pri bolnikih s Parkinsonovovo boleznijo povezana z zaspanostjo in obdobji nenadnega zapadanja v spanje; v primeru vožnje ali upravljanja s stroji je zato potrebna previdnost (glejte poglavje 4.7).

• Po nenadni prekinitvi antiparkinsonskih zdravil je opisan skupek simptomov, podoben malignemu nevroleptičnemu sindromu, vključno z mišično togostjo, zvišano telesno temperaturo, duševnimi spremembami (npr. agitiranost, zmedenost, koma) in zvišanjem serumske kreatin-fosfokinaze. Redko so pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo po malignem nevroleptičnem sindromu opažali rabdomiolizo ali hude diskinezije. V primeru nenadnega zmanjšanja odmerka ali prekinitve levodope/karbidope je treba bolnike zato natančno opazovati, še posebno, če dobivajo antipsihotična zdravila. V povezavi z zdravilom Duodopa nista bila opisana ne maligni nevroleptični sindrom ne rabdomioliza.

• Bolnike je potrebno redno spremljati glede razvoja motenj kontrole impulzov. Starši in skrbniki naj se zavedajo, da se lahko pri bolnikih, ki so se zdravili z agonisti dopamina in/ali drugimi dopaminergičnimi zdravili, ki vsebujejo levodopo, vključno z zdravilom Duodopa, pojavijo spremembe v obnašanju, ki so simptomi motnje kontrole impulzov, vključno s patološkim igranjem na srečo, povečanim libidom in hiperseksualnostjo, kompulzivnim zapravljanjem in nakupovanjem, prenajedanjem in kompulzivnim hranjenjem. Če se pojavijo taki simptomi, je priporočljivo pretehtati zdravljenje.

• Epidemiološke študije so pokazale, da imajo bolniki s Parkinsonovo boleznijo večje tveganje za razvoj melanoma kot splošna populacija. Ni znano, ali je opaženo povečano tveganje zaradi Parkinsonove bolezni ali drugih dejavnikov, kot so zdravila, ki so uporabljena za zdravljenje Parkinsonove bolezni. Zato se bolnikom in zdravnikom svetuje redno spremljanje za melanome, ko se uporablja zdravilo Duodopa za katerokoli indikacijo. Idealni bi bili periodični pregledi kože, izvedeni s strani ustrezno kvalificiranih posameznikov (npr. dermatologov).

• Če je potrebna splošna anestezija, se lahko zdravljenje z zdravilom Duodopa nadaljuje, vse dokler sme bolnik peroralno uživati tekočino in zdravila. Če je treba terapijo začasno prekiniti, je mogoče zdravilo Duodopa ponovno uvesti v enakem odmerku kot prej, čim je dovoljeno peroralno uživanje tekočine.

• Za preprečitev diskinezije, povzročene z levodopo, utegne biti potrebno zmanjšanje odmerka zdravila Duodopa.

• Med dolgotrajnejšim zdravljenjem z zdravilom Duodopa je priporočljivo redno nadziranje delovanja jeter, ledvic, hematopoetskega in kardiovaskularnega sistema.

• Zdravilo Duodopa vsebuje hidrazin, razgradni produkt karbidope, ki je lahko genotoksičen in morda kancerogen. Povprečni priporočeni dnevni odmerek zdravila Duodopa 100 ml vsebuje 2 g levodope in 0,5 g karbidope. Največji priporočeni dnevni odmerek je 200 ml. To vključuje hidrazin do povprečne izpostavljenosti 4 mg/dan in z največjo izpostavljenostjo 8 mg/dan.

  Klinični pomen te izpostavljenosti hidrazinu ni znan.

• Če je imel bolnik v preteklosti operacijo v zgornjem delu trebuha, je izvedba gastrostomije ali jejunostomije lahko težavna.

• Zapleti, o katerih so poročali v kliničnih študijah in kateri so bili videni v obdobju po prihodu zdravila na trg, vključujejo absces, bezoar, ileus, erozije/razjede na mestu vsadka, intestinalne krvavitve, intestinalna ishemija, intestinalna obstrukcija, intestinalna perforacija, invaginacija, pankreatitis, peritonitis, pljučnico (vključno z aspiracijsko pljučnico), pnevmoperitonej, okužbe

  rane po operaciji in sepso. Bezoarji so preostanki neprebavljivih snovi (kot so neprebavljive vlaknine zelenjave in sadja) v prebavnem traktu. Večina bezoarjev se zadržuje v želodcu, lahko pa se pojavijo kjerkoli v prebavnem traktu. Bezoar okoli zgornjega dela jejunuma lahko deluje kot glavni vzrok za intestinalno obstrukcijo ali nastanek invaginacije. Abdominalna bolečina je lahko simptom zgoraj naštetih zapletov. Nekateri dogodki lahko privedejo do resnih končnih izidov, kot je operacija in/ali smrt. Bolnikom je potrebno svetovati, naj obvestijo svojega zdravnika, če opazijo katerikoli simptom, ki je povezan z zgornjimi dogodki.

• Slabša sposobnost za ravnanje s sistemom (črpalka, sonde) lahko povzroči zaplete. V takšnem primeru mora bolniku pomagati negovalec (npr. medicinska sestra ali bližnji sorodnik).

• Nenadno ali postopno slabšanje bradikinezije lahko nakazuje oviro v napravi (ki ima lahko različne vzroke) in ga je treba razjasniti.

• Sindrom motene regulacije dopamina (DDS - dopamine dysregulation syndrome) je zasvojenost, ki povzroča prekomerno uporabo zdravila, opažena pri nekaterih bolnikih, zdravljenih z levodopo/karbidopo. Pred začetkom zdravljenja je treba bolnike in negovalce opozoriti na morebitno tveganje za razvoj DDS (glejte tudi poglavje 4.8).

• Pri bolnikih, ki so se zdravili z intestinalnim gelom levodope/karbidope, so poročali o polinevropatiji. Pred začetkom zdravljenja, nato pa periodično, bolnike ocenite glede polinevropatije v anamnezi ali njenih znakov in znanih dejavnikov tveganja.

Študije o medsebojnem delovanju z zdravilom Duodopa niso bile izvedene. Naslednja medsebojna delovanja so znana od generičnih kombinacij levodope/karbidope.

Previdnost je potrebna med sočasno uporabo zdravila Duodopa z naslednjimi zdravili: Antihipertenzivi

Ko so v terapijo bolnikov, ki so že prejemali antihipertenzive, dodali kombinacije levodope in

zaviralca dekarboksilaze, se je pojavila simptomatska posturalna hipotenzija. Potrebna utegne biti prilagoditev odmerka antihipertenziva.

Antidepresivi

Opisani so redki primeri neželenih reakcij, vključno s hipertenzijo in diskinezijo, ki so nastale zaradi sočasne uporabe tricikličnih antidepresivov in preparatov levodope/karbidope.

Antiholinergiki

Antiholinergiki lahko delujejo sinergistično z levodopo in zmanjšajo tremor, a kombinirana uporaba lahko poslabša nenormalne nehotne gibe. Antiholinergiki lahko zmanjšajo učinek levodope z upočasnitvijo njene absorpcije. Potrebna utegne biti prilagoditev odmerka zdravila Duodopa.

Zaviralci KOMT (tolkapon, entakapon)

Sočasna uporaba zaviralcev KOMT (katehol-O-metiltransferaze) in zdravila Duodopa lahko poveča biološko uporabnost levodope. Potrebna utegne biti prilagoditev odmerka zdravila Duodopa.

Druga zdravila

Antagonisti dopaminskih receptorjev (nekateri antipsihotiki, npr. fenotiazini, butirofenoni in risperidon, ter antiemetiki, npr. metoklopramid), benzodiazepini, izoniazid, fenitoin in papaverin lahko zmanjšajo terapevtski učinek levodope. Bolnike, ki hkrati z zdravilom Duodopa uporabljajo takšna zdravila, je treba natančno spremljati, da bi ugotovili slabšanje terapevtskega odziva.

Zdravilo Duodopa je mogoče uporabljati sočasno s priporočenim odmerkom zaviralca MAO, selektivnega za MAO tipa B (npr. selegilina). Odmerek zdravila Duodopa je morda potrebno znižati, ko se doda zaviralec MAO, selektiven za tip B.

Sočasna uporaba selegilina in levodope/karbidope je bila povezana z resno ortostatsko hipotenzijo.

Amantadin deluje sinergistično z levodopo in lahko poveča njene neželene učinke. Potrebna utegne biti prilagoditev odmerka zdravila Duodopa.

Simpatikomimetiki lahko povečajo neželene kardiovaskularne učinke levodope. Levodopa v prebavilih tvori kelat z železom, kar zmanjša njeno absorpcijo.

Ker med levodopo in nekaterimi aminokislinami obstaja kompeticija, je lahko absorpcija levodope motena pri bolnikih, ki uživajo z beljakovinami bogato prehrano.

Učinek uporabe antacidov in zdravila Duodopa na biološko uporabnost levodope ni raziskan.

Nosečnost

O uporabi levodope/karbidope pri nosečnicah ni ali so le omejeni podatki. Študije na živalih so pokazale vpliv na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Uporaba zdravila Duodopa ni priporočljiva med nosečnostjo in pri ženskah v rodni dobi brez uporabe kontracepcije, v kolikor koristi za mater ne odtehtajo možnih tveganj za plod.

Dojenje

Levodopa in morda metaboliti levodope se izločajo v materino mleko. Obstajajo dokazi o zavrtju laktacije med zdravljenjem z levodopo.

Ali se karbidopa ali njeni metaboliti izločajo v materino mleko, ni znano. Študije na živalih so pokazale izločanje karbidope v mleku.

Ni dovolj informacij o učinkih levodope/karbidope in njunih metabolitov pri novorojenčkih/dojenčkih. Dojenje je potrebno prekiniti med zdravljenjem z zdravilom Duodopa.

Plodnost

V predkliničnih študijah samo s karbidopo ali samo z levodopo niso opazili neželenih učinkov na plodnost. Študije plodnosti na živalih niso bile izvedene s kombinacijo levodope in karbidope.

Zdravilo Duodopa ima lahko velik vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji. Levodopa in karbidopa lahko povzročita omotico in ortostatsko hipotenzijo. Zato je med vožnjo in upravljanjem s stroji potrebna previdnost. Če bolnik med zdravljenjem z zdravilom Duodopa doživlja zaspanost in/ali obdobja nenadnega zapadanja v spanje, ne sme voziti in opravljati dejavnosti, pri katerih bi sebe ali druge izpostavil nevarnosti za resne poškodbe ali smrtni nevarnosti (npr. upravljanje s stroji).

Dovoljene so šele, ko ponavljanje takšnih obdobij in zaspanost izgineta, glejte tudi poglavje 4.4.

Z zdravilom povezani neželeni učinki, ki se pojavijo pogosto s sistemom Duodopa, vključujejo navzejo in diskinezijo.

Z napravo in postopkom povezani neželeni učinki, ki se pojavijo pogosto s sistemom Duodopa, vključujejo abdominalno bolečino, zapleti zaradi vstavitve naprave, prekomerna granulacija tkiva, eritem na mestu reza, pooperativne okužbe rane, izpad po postopku, bolečina med postopkom in reakcija na mestu postopka.

Večino od teh neželenih učinkov so poročali zgodaj v študijah, kot posledico postopka perkutane endoskopske gastrostomije in so se pojavili v prvih 28 dneh.

Neželeni učinki, o katerih so poročali pri zdravilu Duodopa

Varnost zdravila Duodopa so primerjali s standardno peroralno obliko levodope/karbidope (100 mg/25 mg) pri skupno 71 bolnikih z napredovano Parkinsonovo boleznijo, ki so sodelovali v randomizirani, dvojno slepi, dvojno zakriti, aktivno kontrolirani študiji s trajanjem 12 tednov. Dodatne informacije o varnosti so zbirali v odprti 12-mesečni študiji pri 354 bolnikih z napredovano Parkinsonovo boleznijo in v odprtih podaljšanih študijah.

Izvedli so analizo za bolnike, ki so prejemali zdravilo Duodopa v vseh študijah, ne glede na obliko študije (dvojno slepa ali odprta), da bi dobili povzetek z zdravilom povezanih neželenih učinkov. Izvedli so tudi analizo za bolnike, ki so prejemali zdravilo Duodopa ali placebo gel preko PEG-J, da bi dobili povzetek s postopkom in z napravo povezanih neželenih učinkov v vseh študijah, ne glede na obliko študije (dvojno slepa ali odprta).

Z zdravilom, s postopkom in z napravo povezani neželeni učinki, ki slonijo na pogostnosti iz uvajanja zdravljenja, ne glede na pripisano vzročnost, ter neželeni učinki, ki so bili opaženi med uporabo zdravila Duodopa po odobritvi, so prikazani v Preglednici 1.

Preglednica 1. Podatki o neželenih učinkih, ki so pridobljeni iz kliničnih študij in iz obdobja trženja zdravila

a Neželeni učinki, opaženi v kliničnih študijah. Pripisane pogostnosti izražajo pogostnosti neželenega učinka in jih je označil preiskovalec ne glede na pripisano vzročnost.

b Neželeni učinki, opaženi pri zdravilu Duodopa, za katere ni na razpolago izračuna pogostnosti. Določene pogostnosti temeljijo na starih podatkih za peroralno levodopo/karbidopo.

c Motnje kontrole impulzov: Pri bolnikih, ki so se zdravili z agonisti dopamina in/ali drugimi dopaminergičnimi zdravili, ki vsebujejo levodopo, vključno z zdravilom Duodopa, se lahko pojavi patološko igranje na srečo, povečan libido in hiperseksualnost, kompulzivno zapravljanje in nakupovanje, prenajedanje in kompulzivno hranjenje (glejte poglavje 4.4 Posebna opozorila in previdnostni ukrepi).

d Sindrom motene regulacije dopamina (DDS) je zasvojenost, opažena pri nekaterih bolnikih, zdravljenih z levodopo/karbidopo. Prizadeti bolniki kažejo kompulziven vzorec dopaminergične napačne uporabe zdravil nad odmerki, ki so primerni za nadzor motoričnih simptomov, kar lahko v nekaterih primerih povzroči hude diskinezije (glejte tudi poglavje 4.4).

e Zaplet pri vstavitvi naprave je bil pogosto poročan neželeni učinek tako za nazojejunalno sondo kot za PEG-J. O tem neželenem učinku so poročali skupaj z 1 ali več od naslednjih neželenih učinkov za nazojejunalno sondo: bolečina v ušesih in grlu, napihnjenost trebuha, bolečina v trebuhu, neugodje v trebuhu, bolečina, draženje grla, poškodba v prebavilih, krvavitev v požiralniku, anksioznost, otežkočeno požiranje in bruhanje. Za PEG-J so o tem neželenem učinku poročali skupaj z 1 ali več od naslednjih neželenih učinkov: bolečina v trebuhu, neugodje v trebuhu, napihnjenost trebuha, flatulenca ali pnevmoperitonej. Drugi neresni neželeni učinki, o katerih so poročali skupaj z zapletom pri vstavitvi naprave, so vključevali neugodje v trebuhu, bolečina v zgornjem delu trebuha, razjede v dvanajstniku, krvavitive razjed v dvanajstniku, erozivni duodenitis, erozivni gastritis, krvavitev v prebavilih, peritonitis, pnevmoperitonej in razjede v tankem črevesu.

Premik intestinalne sonde nazaj v želodec ali zamašitev naprave vodi v ponovni pojav motoričnih nihanj.

Naslednje neželene učinke (navedene po MedDRA poimenovanju) so opazili pri peroralni levodopi/karbidopi in bi se lahko pojavili pri zdravilu Duodopa:

Preglednica 2. Neželeni učinki, opaženi pri peroralni levodopi/karbidopi

Laboratorijske vrednosti: Med zdravljenjem z levodopo/karbidopo so bile opisane naslednje laboratorijske nepravilnosti, ki jih je zato treba upoštevati tudi med zdravljenjem z zdravilom Duodopa: zvišanje sečnine, alkalne fosfataze, S-AST, S-ALT, LDH, bilirubina, krvnega sladkorja, kreatinina, sečne kisline in pozitivnega Coombsovega testa ter znižanje hemoglobina in hematokrita. Poročali so o levkocitih, bakterijah in krvi v urinu. Levodopa/karbidopa (in tako torej tudi zdravilo Duodopa) lahko povzroči lažno pozitiven izvid ketonov v urinu, testiranih s testnim lističem; ta reakcija se s prevretjem vzorca urina ne spremeni. Ob uporabi metod z glukozno oksidazo se lahko pojavijo lažno negativni rezultati glikozurije.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: + 386 (0) 8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Najbolj izrazita klinična simptoma prevelikega odmerjanja levodope/karbidope sta distonija in diskinezija. Zgodnji znak prevelikega odmerjanja so lahko blefarospazmi.

Zdravljenje akutnega prevelikega odmerjanja zdravila Duodopa je na splošno enako kot zdravljenje akutnega prevelikega odmerjanja levodope. Vendar pa piridoksin ne vpliva na odpravo delovanja zdravila Duodopa. Uporabiti je treba elektrokardiografski nadzor in bolnika natančno spremljati glede motenj srčnega ritma; če je potrebno, je treba uporabiti ustrezno antiaritmično terapijo. Upoštevati je treba možnost, da je bolnik skupaj z zdravilom Duodopa vzel še druga zdravila. Do zdaj ni opisanih izkušenj z dializo, zato njen pomen pri zdravljenju prevelikega odmerjanja ni znan.