Aspirin 500 mg tablete

Zdravilo Aspirin 500 mg tablete se uporablja pri odraslih in pri mladostnikih, starejših od 12 let, za

simptomatsko lajšanje glavobola, zobobola, vnetega grla, bolečin v hrbtu, v mišicah in sklepih ter med menstruacijo, blagih artritisnih bolečin ter za simptomatsko lajšanje bolečin in zniževanje zvišane telesne temperature pri prehladu ali gripi.

Odmerjanje

Odrasli

Odmerek je 1 do 2 tableti (500 do 1000 mg), ki ga bolnik lahko ponovno vzame čez 4 do 8 ur.

Največji dnevni odmerek je 8 tablet (4000 mg acetilsalicilne kisline).

Pediatrična populacija

Mladostniki, stari več kot 12 let: Priporočeni dnevni odmerek acetilsalicilne kisline je 60 mg/kg telesne mase, razdeljen na 4 do 6 posameznih odmerkov (15 mg na vsakih 6 ur ali 10 mg/kg na vsake 4 ure).

Učinkovitost zdravila Aspirin 500 mg tablete pri otrocih, mlajših od 12 let, ni bila dokazana, zato

njegova uporaba ni priporočena. V primeru naključnega vnosa zdravila glejte poglavje 4.4.

Starejši bolniki

Prilagajanje odmerka pri akutnem in kroničnem zdravljenju ni potrebno.

Bolniki z okvaro jeter

Acetilsalicilne kisline se ne sme uporabljati pri bolnikih s hudo okvaro jeter (glejte poglavje 4.3). Acetilsalicilno kislino je treba uporabljati previdno pri bolnikih z blago ali zmerno okvaro jeter (glejte poglavje 4.4).

Bolniki z okvaro ledvic

Acetilsalicilne kisline se ne sme uporabljati pri bolnikih s hudo okvaro ledvic (glejte poglavje 4.3). Acetilsalicilno kislino je treba uporabljati previdno pri bolnikih z blago ali zmerno okvaro ledvic (glejte poglavje 4.4).

Način uporabe

Tablete se vzame po jedi in z veliko tekočine.

Zdravila Aspirin 500 mg se ne sme uporabljati več kot 3 dni brez posvetovanja z zdravnikom.

Tablet Aspirin 500 mg se ne sme uporabljati:

• pri znani preobčutljivosti na zdravilno učinkovino in druge salicilate ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1,

• pri akutni razjedi na prebavilih,

• pri povečani nagnjenosti h krvavitvam (hemoragična diateza),

• pri bolnikih, ki imajo v anamnezi astmatične napade po jemanju salicilatov oz. snovi s podobnim delovanjem (nesteroidnih antirevmatikov),

• pri hudi ledvični okvari,

• pri hudi jetrni okvari,

• pri hudem srčnem popuščanju,

• pri bolnikih, ki jemljejo metotreksat v odmerkih 15 mg/teden ali več (glejte poglavje 4.5),

• zadnje tri mesece nosečnosti (glejte poglavje 4.6).

Tablete Aspirin 500 mg se lahko v naslednjih primerih uporablja samo, če je bilo pred tem skrbno pretehtano, kolikšno je tveganje in kolikšne so prednosti njegove uporabe:

• ob hkratnem zdravljenju z antikoagulanti, trombolitiki/drugimi zaviralci agregacije trombocitov/hemostaze (glejte poglavje 4.5),

• pri bolnikih z razjedami prebavil v anamnezi (kronična ali ponavljajoča se razjeda ali krvavitve iz

  prebavil v preteklosti),

• pri bolnikih z okvaro ledvic ali bolnikih z motnjami v srčno-žilnem obtoku (npr. bolezni ledvičnih žil, kongestivna okvara srca, zmanjšan intravaskularni volumen, večji kirurški posegi, sepsa ali

  večje krvavitve), ker acetilsalicilna kislina lahko dodatno poveča tveganje za okvaro ledvic ali akutno odpoved ledvic (glejte poglavje 4.8),

• pri okvarah jeter,

• v primeru preobčutljivosti na druge analgetike, protivnetna zdravila, antirevmatike in ob sočasno

  prisotnih drugih alergijah (glejte poglavje 4.5).

  Pediatrična populacija

  Zdravila, ki vsebujejo acetilsalicilno kislino, se lahko dajejo otrokom in mladostnikom z zvišano telesno temperaturo samo, če se je pred tem skrbno pretehtalo, kolikšno je tveganje in kolikšne so prednosti. Obstaja namreč možnost pojava Reyevega sindroma – redke, a hude bolezni.

  Pri otrocih in mladostnikih se zdravil z acetilsalicilno kislino ne sme uporabljati za zdravljenje virusne okužbe (z zvišano telesno temperaturo ali brez nje) brez posveta z zdravnikom. Pri določenih virusnih boleznih, zlasti influenci A, influenci B in noricah, obstaja tveganje za Reyev sindrom – redko, a

  potencialno smrtno nevarno bolezen, ki zahteva takojšnje zdravniško ukrepanje. Tveganje se lahko poveča, če je sočasno uporabljena acetilsalicilna kislina, vendar vzročna povezanost ni dokazana. Če se pri takšnih boleznih pojavi trdovratno bruhanje, je to lahko znak Reyevega sindroma.

  Pri bolnikih s hudim pomanjkanjem glukoza-6-fosfat dehidrogenaze (G6PD) lahko acetilsalicilna kislina povzroči hemolizo ali hemolitično anemijo. Dejavniki, ki lahko povečajo tveganje za hemolizo, so npr. visoki odmerki, povišana telesna temperatura ali akutne okužbe (glejte poglavje 4.8).

  Acetilsalicilna kislina lahko povzroči bronhospazem in sproži astmatičen napad ali druge

  preobčutljivostne reakcije. Tveganje je večje pri bolnikih z bronhialno astmo, kronično obstrukcijsko

  pljučno boleznijo, senenim nahodom ali otečeno nosno sluznico (nosnimi polipi). Enako velja za bolnike, ki se preobčutljivo odzivajo (npr. s kožnimi reakcijami, srbečico, koprivnico) na druge snovi (glejte poglavje 4.8).

  Pri bolnikih, ki se zdravijo z acetilsalicilno kislino, so poročali o redkih primerih akutne ishemije miokarda z ali brez miokardnega infarkta, ki se pojavi kot del preobčutljivostne reakcije (Kounisov sindrom). V primeru potrjenega Kounisovega sindroma zaradi acetilsalicilne kisline, je treba takoj prenehati z zdravljenjem z zdravilom Aspirin 500 mg.

  Acetilsalicilna kislina lahko zaradi zaviralnega učinka na agregacijo trombocitov, ki traja še več dni po jemanju, povzroči večjo nagnjenost h krvavitvam med kirurškim posegom in po njem (tudi pri manjših kirurških posegih, npr. izdrtju zoba) (glejte poglavje 4.8).

  Majhni odmerki acetilsalicilne kisline zmanjšajo izločanje sečne kisline, kar lahko pri bolnikih z

  zmanjšanim izločanjem sečne kisline povzroči protin.

  Obstajajo dokazi, da zdravila, ki zavirajo ciklooksigenazo/sintezo prostaglandinov, lahko vplivajo na

  ovulacijo in tako zmanjšajo plodnost ženske. Učinek je po prenehanju zdravljenja reverzibilen.

Sočasna uporaba acetilsalicilne kisline in metotreksata (15 mg/teden ali več) je kontraindicirana. Hematološka toksičnost metotreksata se ob hkratnem jemanju acetilsalicilne kisline poveča (nesteroidna protivnetna zdravila zmanjšajo ledvični očistek metotreksata, salicilati izpodrivajo metotreksat iz vezave s plazemskimi beljakovinami) (glejte poglavje 4.3).

Posebna previdnost je potrebna med kombiniranim zdravljenjem z naslednjimi zdravili: z metotreksatom v odmerkih manjših od 15 mg/teden

Hematološka toksičnost metotreksata se ob sočasnem jemanju acetilsalicilne kisline poveča (nesteroidna protivnetna zdravila zmanjšajo ledvični očistek metotreksata, salicilati izpodrivajo metotreksat iz vezave s plazemskimi beljakovinami).

z antikoagulanti, trombolitiki/drugimi zaviralci agregacije trombocitov/hemostaze

Poveča se nevarnost krvavitve zaradi zaviranja delovanja trombocitov in poškodbe sluznice želodca in dvanajstnika. Acetilsalicilna kislina izpodriva peroralne antikoagulante iz vezave s plazemskimi beljakovinami (glejte poglavje 4.4).

z drugimi nesteroidnimi, protivnetnimi zdravili skupaj s salicilati v velikih odmerkih

Poveča se tveganje za pojav razjed in krvavitve iz prebavil zaradi sinergističnega učinka (glejte poglavje 4.4).

s selektivnimi zaviralci privzema serotonina

Zaradi sinergističnega učinka se poveča tveganje za pojav krvavitev iz prebavil.

z zdravili za izločanje sečne kisline: benzbromaronom, probenecidom

Zmanjša se izločanje sečne kisline (kompetitivno delovanje v ledvičnih tubulih).

z digoksinom

Koncentracija digoksina v plazmi se poveča zaradi zmanjšanega izločanja skozi ledvice.

z antidiabetiki, npr. insulinom, sulfonilsečninami

Veliki odmerki acetilsalicilne kisline okrepijo hipoglikemični učinek antidiabetikov zaradi njenega hipoglikemičnega delovanja in izpodrivanja sulfonilsečnin iz vezave s plazemskimi beljakovinami.

z diuretiki skupaj z acetilsalicilno kislino v velikih odmerkih

Zaradi zmanjšanja ledvične sinteze prostaglandinov se zmanjša glomerulna filtracija.

s sistemskimi glukokortikoidi, razen s hidrokortizonom, ki se uporablja za nadomestno zdravljenje pri Addisonovi bolezni

Kortikosteroidi povečajo izločanje salicilatov, zato se raven salicilatov v krvi med zdravljenjem s kortikosteroidi zniža; po prenehanju zdravljenja s kortikoidi obstaja nevarnost prevelikega odmerjanja salicilatov.

z zaviralci angiotenzinske konvertaze (ACE) skupaj z acetilsalicilno kislino v velikih odmerkih Zmanjšanje glomerulne filtracije zaradi zavrtja vazodilatacijskih prostaglandinov, poleg tega se zmanjša tudi antihipertenzivni učinek.

z valprojsko kislino

Zaradi izpodrivanja iz vezave s plazemskimi beljakovinami se zveča toksičnost valprojske kisline.

z alkoholom

Acetilsalicilna kislina in alkohol delujeta aditivno, zaradi česar se poveča negativen vpliv na sluznico prebavil in podaljša čas krvavitve.

Plodnost in nosečnost

Zaviranje sinteze prostaglandina lahko škodljivo vpliva na nosečnost in/ali embriofetalni razvoj. Podatki iz epidemioloških raziskav kažejo na povečano tveganje za pojav splava, srčnih malformacij in gastroshize pri uporabi zaviralcev sinteze prostaglandina v zgodnji nosečnosti. Absolutno tveganje za srčno-žilne malformacije je bilo povečano iz manj kot 1% na približno 1,5%. Tveganje se poveča s povečanjem odmerka in trajanjem zdravljenja.

Uporaba zaviralcev sinteze prostaglandina je pri živalih pokazala povečano pre- in poimplantacijsko izgubo in embriofetalno smrtnost (glejte poglavje 5.3). Hkrati se je pri uporabi zaviralcev sinteze prostaglandinov v obdobju organogeneze pojavila povečana pogostnost različnih okvar, vključno s srčno-žilnimi malformacijami.

Od 20. tedna nosečnosti dalje lahko uporaba zdravila Aspirin 500 mg povzroči oligohidramnij zaradi

motenj delovanja ledvic pri plodu. To se lahko pojavi kmalu po začetku zdravljenja in je običajno reverzibilno po ukinitvi zdravljenja. Poleg tega so po zdravljenju v drugem tromesečju nosečnosti

poročali o konstrikciji arterioznega duktusa, ki je v večini primerov izzvenela po ukinitvi zdravljenja. V prvem in drugem tromesečju nosečnosti se zato zdravila Aspirin 500 mg ne sme dajati, razen če je to nujno potrebno. Če ženska, ki poskuša zanositi, ali ženska v prvem in drugem tromesečju

nosečnosti, jemlje zdravilo Aspirin 500 mg, mora odmerek biti čim manjši, trajanje zdravljenja pa čim krajše. Po večdnevni izpostavljenosti zdravilu Aspirin 500 mg od 20. tedna nosečnosti dalje je treba razmisliti o prenatalnem spremljanju glede oligohidramnija in konstrikcije arterioznega duktusa. Če se pojavi oligohidramnij ali konstrikcija arterioznega duktusa, je treba zdravljenje z zdravilom Aspirin 500 mg ukiniti.

V tretjem tromesečju lahko vsi zaviralci sinteze prostaglandinov pri plodu povzročijo:

• kardiopulmonalno toksičnost (prezgodnja konstrikcija/zaprtje arterioznega duktusa in pljučna hipertenzija),

• motnjo delovanja ledvic (glejte zgoraj), ki se lahko razvije do ledvične opovedi z

  oligohidramnijem,

  pri materi in novorojenčku ob koncu nosečnosti pa:

• morebitno podaljšanje časa krvavitve, tj. antiagregacijski učinek, ki se lahko pojavi tudi pri zelo majhnih odmerkih,

• zavrtje krčenja maternice s posledičnim zapoznelim ali podaljšanim porodom.

Zato je zdravilo Aspirin 500 mg v tretjem tromesečju nosečnosti kontraindicirano (glejte poglavji 4.3 in 5.3).

Dojenje

Majhne količine salicilatov prehajajo v materino mleko. Do sedaj pri novorojenčkih, katerih matere so občasno jemale acetilsalicilno kislino, niso opazili neželenih učinkov, zato dojenja običajno ni treba prekiniti. Že zgodaj pa ga morajo opustiti matere, ki acetilsalicilno kislino jemljejo redno ali v velikih odmerkih (> 300 mg na dan).

Študij o vplivu na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji niso izvedli.

Spodaj navedeni neželeni učinki temeljijo na spontanih poročilih iz obdobja trženja. Vključene so vse oblike zdravil Aspirin, tudi peroralne oblike za kratkotrajno in dolgotrajno zdravljenje, zato razvrstitev po CIOMS III kategorijah pogostnosti ni primerna.

• akutna in kronična posthemoragična

• slabokrvnosti zaradi pomanjkanja železa¹ z laboratorijskimi in kliničnimi znaki ter simptomi (npr. astenija, bledica, hipoperfuzija)

• hemoliza²

• hemolitična anemija²

• preobčutljivost

• preobčutljivost na zdravila

• alergijski edem, angioedem

• anafilaktične reakcije

• anafilaktični šok z laboratorijskimi in

• cerebralne in intrakranialne krvavitve⁵

• omotica

• kardiorespiratorni distres sindrom³

• Kounisov sindrom⁶

• krvavitve

• krvavitve pri kirurških posegih

• hematomi

• krvavitve v mišice

• krvavitve iz nosu

• sindrom astme zaradi protibolečinskih

• rinitis

• kongestija nosne sluznice

• bronhospazem

• dispepsija

• bolečine v prebavilih

• zgaga

• navzea

• bruhanje

• bolečine v trebuhu

• krvavitve iz dlesni

• vnetje prebavil

• razjede v prebavilih

• krvavitve v prebavilih

• perforacije v prebavilih z laboratorijskimi

• motnje delovanja jeter

• povečane vrednosti transaminaz

• izpuščaj

• koprivnica

• srbenje

• urogenitalne krvavitve

• okvare ledvic⁴

• akutna odpoved ledvic⁴

1 zaradi npr. prikritih mikrokrvavitev

2 pri bolnikih s hudim pomanjkanjem glukoza-6-fosfat dehidrogenaze (glejte poglavje 4.4)

3 pri hudih alergijskih reakcijah

4 pri bolnikih s predhodnimi okvarami ledvic ali motnjami v srčnožilnem krvnem obtoku (glejte poglavje 4.4)

5 največkrat pri bolnikih z neurejeno hipertenzijo in/ali bolnikih, ki jemljejo antihemostatike

6 akutna ishemija miokarda z ali brez miokardnega infarkta, ki se pojavi kot del preobčutljivostne

reakcije, z neznano pogostnostjo (glejte poglavje 4.4)

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Zastrupitev s salicilati (> 100 mg/kg/dan več kot dva dni lahko povzroči zastrupitev) je lahko

posledica kronične terapevtske uporabe, zastrupitve ali življenjsko ogrožujoče akutne zastrupitve (prekomerno odmerjanje) zaradi nenamernega zaužitja prevelikega odmerka npr. pri otrocih ali nenamerne zastrupitve.

Kronična zastrupitev s salicilati je lahko težko prepoznavna, saj so znaki in simptomi zastrupitve nespecifični. Do blage kronične zastrupitve s salicilati, ali salicilizma, običajno pride le po

ponavljajoči uporabi velikih odmerkov. Simptomi vključujejo omotičnost, vrtoglavico, zvonjenje v

ušesih, gluhost, znojenje, navzeo, bruhanje, glavobol, zmedenost ter jih je mogoče obvladovati z

zmanjšanjem odmerka. Zvonjenje v ušesih se lahko pojavi pri plazemskih koncentracijah od 150 do 300 mikrogramov/ml. Hudi neželeni učinki se pojavijo pri plazemskih koncentracijah večjih od 300 mikrogramov/ml.

Glavna značilnost akutne zastrupitve je huda motnja kislinsko-bazičnega ravnovesja, ki pa je odvisna

od starosti in stopnje zastrupitve. Najpogostejši znak pri otrocih je metabolna acidoza. Stopnje

zastrupitve ni mogoče oceniti zgolj na podlagi plazemske koncentracije. Do počasne absorpcije

acetilsalicilne kisline lahko pride zaradi upočasnjenega praznjenja želodca, nastajanja čvrstih tvorb v želodcu ali kot posledica zaužitja gastrorezistentnih pripravkov. Ukrepi pri zastrupitvi z acetilsalicilno kislino so odvisni od obsega, stopnje in kliničnih simptomov in morajo biti v skladu s standardnimi ukrepi pri zastrupitvah. Poglavitni ukrepi vključujejo pospešeno izločanje zdravila, kot tudi vzpostavitev elektrolitskega in kislo-baznega ravnovesja.

Zaradi zapletenih patofizioloških učinkov pri zastrupitvah s salicilati, so lahko prisotni naslednji znaki

in simptomi: