Amoksicilin/klavulanska kislina Antibiotice 1000 mg/200 mg prašek za raztopino za injiciranje/infundiranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
klavulanska kislina 200 mg / 1 viala
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Amoksicilin/klavulanska 1000 mg/200 mg
Zdravilo Amoksicilin/klavulanska kislina Antibiotice je pri odraslih, mladostnikih in otrocih
indicirano za zdravljenje naslednjih okužb (glejte poglavja 4.2, 4.4 in 5.1):
-
hude okužbe ušesa, nosu in žrela (npr. mastoiditis, peritonzilarne okužbe, epiglotitis in sinuzitis v primeru spremljajočih hudih sistemskih znakov in simptomov),
-
akutno poslabšanje kroničnega bronhitisa (ustrezno diagnosticirano),
-
zunajbolnišnična pljučnica,
-
cistitis,
-
pielonefritis,
-
okužbe kože in mehkih tkiv, zlasti celulitis, živalski ugrizi, hud zobni absces s celulitisom, ki se širi,
-
okužbe kosti in sklepov, zlasti osteomielitis,
-
intraabdominalne okužbe,
-
okužbe ženskih spolnih organov.
Profilaksa pred okužbami, povezanimi z večjimi kirurškimi posegi pri odraslih, npr.:
-
prebavil,
-
v medeničnem predelu,
-
glave in vratu,
-
žolčnega sistema.
Upoštevati je treba uradne smernice za ustrezno uporabo protibakterijskih zdravil.
Odmerjanje
Odmerki so povsod izraženi kot vsebnost amoksicilina/klavulanske kisline, razen kjer je navedena vsebnost posamezne učinkovine.
Pri izbiri odmerka zdravila Amoksicilin/klavulanska kislina Antibiotice za zdravljenje posamezne
okužbe je treba upoštevati:
-
pričakovane patogene in verjetnost njihove občutljivosti za protibakterijska zdravila (glejte
poglavje 4.4),
-
izrazitost in mesto okužbe,
-
bolnikovo starost, telesno maso in delovanje ledvic, kot je prikazano spodaj.
Če je potrebno, se lahko uporabijo alternativne kombinacije amokislicina/klavulanske kisline (npr. tiste z večjimi odmerki amoksicilina in/ali drugačnim razmerjem amoksicilina in klavulanske kisline) (glejte poglavji 4.4 in 5.1).
Če se zdravilo Amoksicilin/klavulanska kislina Antibiotice prašek za raztopino za
injiciranje/infundiranje uporablja, kot je priporočeno spodaj, zagotavlja celoten dnevni odmerek 3000 mg amoksicilina in 600 mg klavulanske kisline. Če je potreben večji dnevni odmerek amoksicilina, je priporočljivo izbrati alternativno intravensko obliko amoksicilina/klavulanske kisline, da bi se izognili nepotrebno velikim dnevnim odmerkom klavulanske kisline.
Trajanje zdravljenja je treba določiti glede na bolnikov odziv. Nekatere okužbe (npr. osteomielitis) zahtevajo dolgotrajnejše zdravljenje. Zdravljenja se ne sme podaljšati preko 14 dni brez ponovne ocene stanja (glejte poglavje 4.4. glede dolgotrajnega zdravljenja).
Upoštevati je treba lokalne smernice glede ustrezne pogostnosti odmerjanja amoksicilina/klavulanske kisline.
Odrasli, mladostniki in otroci ≥ 40 kg
Za zdravljenje okužb, kot je navedeno v poglavju 4.1: 1000 mg/200 mg na 8 ur.
Kirurška profilaksapri odraslih Za posege, ki trajajo manj kot 1 uro, je priporočeni odmerek amoksicilina/klavulanske kisline od 1000 mg/200 mg do 2000 mg/200 mg, uporabljen pri indukciji anestezije (odmerke 2000 mg/200 mg je mogoče doseči z uporabo alternativne intravenske oblike amoksicilina/klavulanske kisline).Za posege, ki trajajo več kot 1 uro, je priporočeni odmerek amoksicilina/klavulanske kisline od 1000 mg/200 mg do 2000 mg/200 mg, uporabljen pri indukciji anestezije, z do 3 odmerki 1000 mg/200 mg v 24 urah.Jasni klinični znaki okužbe pri kirurškem posegu zahtevajo normalen ciklus intravenskega ali peroralnega zdravljenja pooperativno. Otroci < 40 kg
Priporočeni odmerki:
-
otroci, stari 3 mesece in več: 25 mg/5 mg na kg telesne mase na 8 ur;
-
otroci, ki so stari manj kot 3 mesece ali tehtajo manj kot 4 kg: 25 mg/5 mg na kg telesne mase na 12 ur.
Starejši
Prilagoditev odmerka ni potrebna. Okvara ledvic
Prilagoditve odmerka temeljijo na največji priporočeni koncentraciji amoksicilina.
Bolniki z očistkom kreatinina (CrCl - Creatinine Clearance) nad 30 ml/min ne potrebujejo prilagoditve
odmerka.
Odrasli, mladostniki in otroci ≥ 40 kg
CrCl: 10-30 ml/min Začetni odmerek 1000 mg/200 mg in nato 500 mg/100 mg dvakrat na dan CrCl < 10 ml /min Začetni odmerek 1000 mg/200 mg in nato 500 mg/100 mg na 24 ur Hemodializa Začetni odmerek 1000 mg/200 mg in nato 500 mg/100 mg na 24 ur ter odmerek 500 mg/100 mg na koncu dialize (ker se zmanjša serumska koncentracija tako amoksicilina kot klavulanske kisline) Otroci < 40 kg
CrCl: 10 do 30 ml/min 25 mg/5 mg na kg telesne mase na 12 ur CrCl < 10 ml /min 25 mg/5 mg na kg telesne mase na 24 ur Hemodializa 25 mg/5 mg na kg telesne mase na 24 ur ter odmerek 12,5 mg/2,5 mg na kg telesne mase na koncu dialize (ker se zmanjša serumska koncentracija tako amoksicilina kot klavulanske kisline). Okvara jeter
Odmerjajte previdno in redno kontrolirajte delovanje jeter (glejte poglavji 4.3 in 4.4).
Način uporabe
Zdravilo Amoksicilin/klavulanska kislina Antibiotice je za intravensko uporabo.
Zdravilo Amoksicilin/klavulanska kislina Antibiotice je treba uporabiti bodisi v počasni intravenski injekciji v obdobju od 3 do 4 minut neposredno v veno ali bodisi v kapalki ali infuziji v obdobju od 30 do 40 minut.
Zdravilo Amoksicilin/klavulanska kislina Antibiotice ni primerno za intramuskularno uporabo.
Otroci, stari manj kot 3 mesece, smejo dobiti zdravilo Amoksicilin/klavulanska kislina Antibiotice le z infuzijo.
Zdravljenje z zdravilom Amoksicilin/klavulanska kislina Antibiotice je mogoče začeti z uporabo intravenske oblike in ga dokončati z ustrezno peroralno obliko, ki je primerna za posameznega bolnika.
Za navodila glede rekonstitucije in redčenja zdravila pred dajanjem, glejte poglavje 6.6.
-
Preobčutljivost na učinkovini ali katerikoli penicilin.
-
Anamneza hude takojšnje preobčutljivostne reakcije (npr. anafilaksije) na kakšno drugo
betalaktamsko zdravilo (npr. cefalosporine, karbapeneme ali monobaktame).
-
Anamneza zlatenice/okvare jeter zaradi amoksicilina/klavulanske kisline (glejte poglavje 4.8).
Pred uvedbo zdravljenja z amoksicilinom/klavulansko kislino je treba natančno poizvedeti glede predhodnih preobčutljivostnih reakcij na peniciline, cefalosporine ali druge betalaktame (glejte poglavji 4.3 in 4.8).
Pri bolnikih, zdravljenih s penicilini, so bile opisane resne in občasno smrtne preobčutljivostne
reakcije (vključno z anafilaktoidnimi in hudimi kožnimi neželenimi učinki). Preobčutljivostne reakcije lahko napredujejo tudi v Kounisov sindrom, resno alergijsko reakcijo, ki lahko povzroči miokardni infarkt (glejte poglavje 4.8). Te reakcije so verjetnejše pri osebah z anamnezo preobčutljivosti za
penicilin in pri atopičnih posameznikih. Če se pojavi alergijska reakcija, je treba zdravljenje z amoksicilinom/klavulansko kislino prekiniti in uvesti ustrezno alternativno zdravljenje.
O sindromu enterokolitisa, povzročenega z zdravili (DIES - Drug-induced enterocolitis syndrome), so poročali predvsem pri otrocih, ki so prejemali amoksicilin/klavulanat (glejte poglavje 4.8). DIES je alergijska reakcija z vodilnim simptomom dolgotrajnega bruhanja (1-4 ure po dajanju zdravila) brez
alergijskih kožnih ali dihalnih simptomov. Nadaljnji simptomi lahko vključujejo bolečine v trebuhu, drisko, hipotenzijo ali levkocitozo z nevtrofilijo. Obstajajo hudi primeri, vključno z napredovanjem do šoka.
Če je okužba dokazano posledica organizma/organizmov, občutljivih za amoksicilin, je potrebno razmisliti o prehodu z amoksicilina/klavulanske kisline na amoksicilin v skladu z uradnimi smernicami.
Ta oblika zdravila amoksicilina/klavulanske kisline ni primerna za uporabo, kadar obstaja veliko tveganje, da so domnevni patogeni odporni proti betalaktamskim zdravilom, odpornost pa ni posledica beta-laktamaz, dovzetnih za zavrtje s klavulansko kislino. Ker ni dostopnih specifičnih podatkov za t>MIK in ker so podatki za primerljive peroralne oblike mejni, ta oblika (brez dodatnega amoksicilina) morda ni primerna za zdravljenje okužb s S. pneumoniae, odpornim na penicilin.
Pri bolnikih z okvarjenim delovanjem ledvic in bolnikih, ki dobivajo velike odmerke, se lahko pojavijo konvulzije (glejte poglavje 4.8).
Uporabi amoksicilina/klavulanske kisline se je treba izogniti v primeru suma na infekcijsko mononukleozo, ker je bila uporaba amoksicilina pri tej bolezni povezana s pojavom morbiliformnega izpuščaja.
Sočasna uporaba alopurinola med zdravljenjem z amoksicilinom lahko poveča verjetnost alergijskih kožnih reakcij.
Dolgotrajna uporaba lahko v nekaterih primerih povzroči razrast neobčutljivih organizmov.
Če se na začetku zdravljenja pojavi generaliziran eritem z zvišano telesno temperaturo in pustulami, je to lahko simptom akutne generalizirane eksantematozne pustuloze (AGEP) (glejte poglavje 4.8). Ta reakcija zahteva prenehanje uporabe zdravila Amoksicilin/klavulanska kislina Antibiotice in pomeni kontraindikacijo za vsako poznejšo uporabo amoksicilina.
Amoksicilin/klavulansko kislino je treba previdno uporabljati pri bolnikih z znaki okvare jeter (glejte poglavja 4.2, 4.3 in 4.8).
Jetrni dogodki so bili opisani predvsem pri moških in starejših bolnikih in so morda povezani z dolgotrajnim zdravljenjem. Zelo redko so bili ti dogodki opisani pri otrocih. V vseh populacijah se znaki in simptomi po navadi pojavijo med zdravljenjem ali kmalu po njem, včasih pa se razvijejo šele več tednov po prenehanju zdravljenja. Po navadi so reverzibilni.
Jetrni dogodki so lahko hudi in v izredno redkih okoliščinah so bili opisani smrtni primeri. Ti so se skoraj vedno pojavili pri bolnikih z resno osnovno boleznijo ali bolnikih, ki so sočasno jemali zdravila, za katera je znano, da lahko vplivajo na jetra (glejte poglavje 4.8).
Z antibiotikom povezani kolitis je opisan pri skoraj vseh protibakterijskih zdravilih, vključno z amoksicilinom in lahko sega od blagega do smrtno nevarnega (glejte poglavje 4.8). Zato je na to diagnozo treba pomisliti pri vseh bolnikih, ki med uporabo ali po uporabi kateregakoli antibiotika dobijo drisko. Če se pojavi z antibiotikom povezani kolitis, je treba uporabo zdravila
Amoksicilin/klavulanska kislina Antibiotice nemudoma ukiniti, se posvetovati z zdravnikom in uvesti
ustrezno zdravljenje.
Antiperistaltična zdravila so v takšnem primeru kontraindicirana.
Med dolgotrajnim zdravljenjem je priporočljivo redno preverjati delovanje organskih sistemov, vključno z ledvicami, jetri in hematopoetskim sistemom.
Pri bolnikih, ki so dobivali amoksicilin/klavulansko kislino, je bilo v redkih primerih opisano
podaljšanje protrombinskega časa.
Med sočasno uporabo antikoagulantov so potrebne ustrezne kontrole. Za vzdrževanje želene stopnje antikoagulacije je lahko potrebna prilagoditev odmerka peroralnih antikoagulantov (glejte poglavji 4.5 in 4.8).
Pri bolnikih z okvaro ledvic je treba odmerek prilagoditi stopnji okvare (glejte poglavje 4.2).
Pri bolnikih z manjšim izločanjem urina so v redkih primerih opažali kristalurijo (vključno z akutno ledvično poškodbo), predvsem med parenteralnim zdravljenjem. Med uporabo velikih odmerkov
amoksicilina je priporočljivo vzdrževati ustrezen vnos tekočin in izločanje urina, da bi zmanjšali možnost amoksicilinske kristalurije. Pri bolnikih z urinskim katetrom je treba prehodnost katetra redno preverjati (glejte poglavji 4.8 in 4.9).
Med zdravljenjem z amoksicilinom je treba za testiranje glukoze v urinu uporabiti encimske metode z glukoza-oksidazo, kajti med uporabo neencimskih metod se lahko pojavijo lažno pozitivni rezultati.
Prisotnost klavulanske kisline v zdravilu Amoksicilin/klavulanska kislina Antibiotice lahko izzove nespecifično vezavo IgG in albumina na eritrocitno membrano in povzroči lažno pozitiven Coombsov test.
Opisani so pozitivni izvidi EIA-testa Bio-Rad Laboratories Platelia Aspergillus pri bolnikih, ki so prejemali amoksicilin/klavulansko kislino, za katere se je pozneje izkazalo, da niso okuženi z Aspergillusom. Pri EIA-testu Bio-Rad Laboratories Platelia Aspergillus so opisane navzkrižne reakcije z neaspergilusnimi polisaharidi in polifuranozami. Zato je treba pozitivne izvide pri bolnikih, ki dobivajo amoksicilin/klavulansko kislino, interpretirati previdno in jih potrditi z drugimi
diagnostičnimi metodami.
To zdravilo vsebuje 62,9 mg (2,7 mmol) natrija na vialo kar je enako 3,14 % največjega dnevnega vnosa natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO in znaša 2 g.
To zdravilo vsebuje 39,3 mg (1,0 mmol) kalija na vialo. To morajo upoštevati bolniki, ki imajo
zmanjšano funkcijo ledvic ali bolniki, ki so na dieti z nadzorovanim vnosom kalija. Lahko povzroči bolečine na mestu injiciranja.
Peroralni antikoagulanti
Uporaba peroralnih antikoagulantov in penicilinskih antibiotikov je bila v praksi razširjena, poročil o medsebojnem delovanju ni bilo. Vendar so v literaturi opisani primeri povečanja mednarodnega umerjenega razmerja pri bolnikih, ki so jemali acenokumarol ali varfarin, in so jim predpisali zdravljenje z amoksicilinom. Če je potrebna sočasna uporaba, je treba protrombinski čas in mednarodno umerjeno razmerje natančno kontrolirati, ko se amoksicilin začne uporabljati in ko se
njegova uporaba konča. Poleg tega so lahko potrebne prilagoditve odmerka peroralnih antikoagulantov
Metotreksat
Penicilini lahko zmanjšajo izločanje metotreksata in tako lahko povečajo toksičnost.
Probenecid
Sočasna uporaba probenecida se ne priporoča. Probenecid zmanjša ledvično tubulno sekrecijo
amoksicilina. Sočasna uporaba probenecida lahko povzroči povečanje in podaljšanje koncentracije
amoksicilina v krvi, ne pa tudi klavulanske kisline.
Mofetilmikofenolat
Pri bolnikih, ki so prejemali mofetilmikofenolat, je bilo po začetku peroralnega zdravljenja s
kombinacijo amoksicilina in klavulanske kisline opisano znižanje koncentracije aktivnega presnovka, mikofenolne kisline (MPA - mycophenolic acid), pred odmerkom za približno 50 %. Možno je, da sprememba koncentracije pred odmerkom ne odraža natančno sprememb v celotni izpostavljenosti MPA. Običajno torej ni potrebno prilagajati odmerka mofetilmikofenolata, če ni kliničnih znakov
disfunkcije presadka. Kljub vsemu pa je potrebno med zdravljenjem in kratek čas po končanem zdravljenju z antibiotiki zagotoviti klinično spremljanje bolnika.
Nosečnost
Študije na živalih ne kažejo na neposredne ali posredne škodljive vplive na nosečnost, razvoj
zarodka/plodu, porod ali postnatalni razvoj (glejte poglavje 5.3). Maloštevilni podatki o uporabi
amoksicilina/klavulanske kisline med nosečnostjo pri človeku ne kažejo povečanega tveganja
prirojenih malformacij. V eni sami študiji pri ženskah s predčasnim, prezgodnjim pretrganjem plodove ovojnice je bilo opisano, da je lahko profilaktično zdravljenje z amoksicilinom/klavulansko kislino
povezano z večjim tveganjem nekrotizirajočega enterokolitisa pri novorojenčkih. Uporabi med nosečnostjo se je treba izogibati, razen če zdravnik presodi, da je nujna.
Dojenje
Obe učinkovini se izločata v materino mleko (o vplivih klavulanske kisline na dojenega otroka ni nič znanega). Zato se pri dojenem otroku lahko pojavita driska in glivična okužba sluznic; zaradi tega je včasih treba dojenje prekiniti. Upoštevati je treba možnost za pojav preobčutljivosti.
Amoksicilin/klavulansko kislino naj bi med obdobjem dojenja uporabili šele, ko lečeči zdravnik oceni
korist in tveganje.
Študije o vplivu na sposobnost vožnje in upravljanja strojev niso bile izvedene. Vendar se lahko pojavijo neželeni učinki (npr. alergijske reakcije, omotica, konvulzije), ki lahko vplivajo na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji (glejte poglavje 4.8).
Najpogosteje opisani neželeni učinki so driska, slabost in bruhanje.
Spodaj so našteti neželeni učinki, zabeleženi v kliničnih študijah in v obdobju po pridobitvi dovoljenja
za promet z amoksicilinom/klavulansko kislino, razvrščeni po organskih sistemih MedDRA. Za razvrstitev pogostnosti pojavljanja neželenih učinkov so uporabljeni naslednji izrazi:
Zelo pogosti (≥1/10)
Pogosti (≥1/100 do <1/10) Občasni (≥1/1 000 to <1/100)
Redki (≥1/10 000 to <1/1 000) Zelo redki (<1/10 000)
Neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov)
| Okužbe in infestacije | |
| mukokutana kandidoza | Pogosti |
| razrast neobčutljivih organizmov | Neznana pogostnost |
| Bolezni krvi in limfatičnega sistema | |
| reverzibilna levkopenija (vključno z nevtropenijo) | Redki |
| trombocitopenija | Redki |
| reverzibilna agranulocitoza | Neznana pogostnost |
| hemolitična anemija | Neznana pogostnost |
| podaljšanje časa krvavitve in protrombinskega časa1 | Neznana pogostnost |
| Bolezni imunskega sistema10 | |
| angionevrotični edem | Neznana pogostnost |
| anafilaksija | Neznana pogostnost |
| serumski bolezni podoben sindrom | Neznana pogostnost |
| preobčutljivostni vaskulitis | Neznana pogostnost |
| Bolezni živčevja | |
| omotica | Občasni |
| glavobol | Občasni |
| konvulzije2 | Neznana pogostnost |
| aseptični meningitis | Neznana pogostnost |
| Srčne bolezni | |
| Kounisov sindrom | Neznana pogostnost |
| Žilne bolezni | |
| tromboflebitis3 | Redki |
| Bolezni prebavil | |
| driska | Pogosti |
| slabost | Občasni |
| bruhanje | Občasni |
| prebavne motnje | Občasni |
| z antibiotikom povezani kolitis4 | Neznana pogostnost |
| sindrom enterokolitisa, povzročenega z zdravili | Neznana pogostnost |
| akutni pankreatitis | Neznana pogostnost |
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | |
| zvišanje AST in/ali ALT5 | Občasni |
| hepatitis6 | Neznana pogostnost |
| holestatska zlatenica6 | Neznana pogostnost |
| Bolezni kože in podkožja 7 | |
| izpuščaj na koži | Občasni |
| srbenje | Občasni |
| urtikarija | Občasni |
| multiformni eritem | Redki |
| Stevens-Johnsonov sindrom | Neznana pogostnost |
| toksična epidermalna nekroliza | Neznana pogostnost |
| bulozni eksfoliativni dermatitis | Neznana pogostnost |
| akutna generalizirana eksantematozna pustuloza (AGEP)9 | Neznana pogostnost |
| reakcija na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS) | Neznana pogostnost |
| simetrični z zdravili povezani intertriginozni in fleksuralni eksantem(SDRIFE) (sindrom pavijana) | Neznana pogostnost |
| linearna bolezen IgA | Neznana pogostnost |
| Bolezni sečil | |
| intersticijski nefritis | Neznana pogostnost |
| kristalurija (vključno z akutno ledvično poškodbo)8 | Neznana pogostnost |
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
Glejte poglavje 4.4
Glejte poglavje 4.4 Na mestu injiciranja
Vključno s psevdomembranskim kolitisom in hemoragičnim kolitisom (glejte poglavje 4.4).
Pri bolnikih, zdravljenih z betalaktamskimi antibiotiki, so zabeležili zmerno zvišanje AST in/ali
ALT, toda pomen teh izsledkov ni znan.
Ti dogodki so bili zabeleženi z drugimi penicilini in cefalosporini (glejte poglavje 4.4).
Če se pojavi preobčutljivostni dermatitis, je treba zdravljenje prekiniti (glejte poglavje 4.4). Glejte poglavje 4.9
Glejte poglavje 4.4
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:
Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke
Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22
SI-1000 Ljubljana
Tel: +386 (0)8 2000 500
Faks: +386 (0)8 2000 510
e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si
Simptomi in znaki prevelikega odmerjanja
Opazni so lahko gastrointestinalni simptomi in moteno ravnovesje tekočine in elektrolitov. Opažali so amoksicilinsko kristalurijo, ki je v nekaterih primerih povzročila odpoved ledvic (glejte poglavje 4.4).
Pri bolnikih z okvarjenim delovanjem ledvic in bolnikih, ki dobivajo velike odmerke, se lahko pojavijo konvulzije.
Opisana je precipitacija amoksicilina v urinskih katetrih, predvsem po intravenski uporabi velikih odmerkov. Redno je treba preverjati prehodnost katetra (glejte poglavje 4.4).
Zdravljenje zastrupitve
Gastrointestinalne simptome je mogoče zdraviti simptomatsko; pozornost je treba nameniti ravnovesju
vode in elektrolitov.
Amoksicilin in klavulansko kislino je mogoče iz obtoka odstraniti s hemodializo.
Farmakološke lastnosti - Amoksicilin/klavulanska 1000 mg/200 mg
Farmakoterapevtska skupina: kombinacije penicilinov z zaviralci laktamaz beta. Oznaka ATC: J01CR02.
Mehanizem delovanja
Amoksicilin je polsintezni penicilin (betalaktamski antibiotik), ki zavira enega ali več encimov
(večkrat imenovani tudi penicilin-vezavni proteini (PBP - penicillin-binding proteins)) v biosintezni poti bakterijskega peptidoglikana, ki je integralna sestavina zgradbe bakterijske celične stene. Zavrtje sinteze peptidoglikana oslabi celično steno, temu ponavadi sledi liza celice in smrt.
Amoksicilin je občutljiv za razgradnjo z betalaktamazami, ki jih proizvaja rezistentna bakterija, in zato
spekter delovanja samega amoksicilina ne zajema organizmov, ki proizvajajo te encime.
Klavulanska kislina je betalaktam, po zgradbi podoben penicilinu. Inaktivira nekatere betalaktamaze in
tako prepreči inaktivacijo amoksicilina. Klavulanska kislina sama nima klinično uporabnega protibakterijskega učinka.
Farmakokinetično/farmakodinamično razmerje
Čas, ko koncentracija v serumu ostane nad minimalno inhibicijsko koncentracijo (t >MIK), velja kot glavna determinanta učinkovitosti amoksicilina.
Mehanizmi odpornosti
Glavna mehanizma odpornosti proti amoksicilinu/klavulanski kislini sta:
-
inaktivacija s tistimi bakterijskimi beta-laktamazami, ki jih ne zavre klavulanska kislina,
vključno s skupinami B, C in D.
-
sprememba penicilin-vezavnih proteinov (PBP), ki zmanjša afiniteto protibakterijskega zdravila za tarčo.
Nepermeabilnost bakterij ali mehanizmi efluksne črpalke lahko povzročijo odpornost bakterij ali pripomorejo k takšni odpornosti, zlasti pri po Gramu negativnih bakterijah.
Razmejitvene vrednosti za določanje občutljivosti
Kriterije za interpretacijo testiranja občutljivosti, MIK (minimalna inhibitorna koncentracija) za amoksicilin/klavulansko kislino (vključno z razmejitvenimi vrednostmi samo za intravensko uporabo) je določil Evropski odbor za testiranje občutljivosti na protimikrobna zdravila (EUCAST) in so navedeni tukaj:
https://www.ema.europa.eu/documents/other/minimum-inhibitory-concentration-mic-breakpoints_en.xlsx
Prevalenca odpornosti za izbrane vrste se lahko razlikuje zemljepisno in v času, zato so zaželene
lokalne informacije o odpornosti, zlasti pri zdravljenju hudih okužb. Po potrebi je treba poiskati nasvet
strokovnjaka, če je lokalna prevalenca odpornosti takšna, da je uporabnost tega zdravila vsaj pri nekaterih vrstah okužb vprašljiva.
| Pogosto občutljive vrste |
| Aerobni po Gramu pozitivni mikroorganizmiEnterococcus faecalis Gardnerella vaginalisStaphylococcus aureus (občutljiv na meticilin)£ Koagulazno negativni stafilokoki (občutljivi na meticilin) Streptococcus agalactiaeStreptococcus pneumoniae1Streptococcus pyogenes in drugi beta-hemolitični streptokokiSkupina Streptococcus viridansAerobni po Gramu negativni mikroorganizmi Actinobacillus actinomycetemcomitans Capnocytophaga spp.Eikenella corrodens Haemophilus influenzae2 Moraxella catarrhalis Neisseria gonorrhoeae§ Pasteurella multocidaAnaerobni mikroorganizmi Bacteroides fragilis Fusobacterium nucleatumPrevotella spp. |
| Vrste, pri katerih je lahko problem pridobljena odpornost |
| Aerobni po Gramu pozitivni mikroorganizmiEnterococcus faecium $Aerobni po Gramu negativni mikroorganizmiEscherichia coli Klebsiella oxytoca Klebsiella pneumoniae Proteus mirabilisProteus vulgaris |
| Inherentno odporni organizmi |
| Aerobni po Gramu negativni mikroorganizmiAcinetobacter sp. Citrobacter freundii Enterobacter sp.Legionella pneumophila Morganella morganii Providencia spp.Pseudomonas sp.Serratia sp.Stenotrophomonas maltophiliaDrugi mikroorganizmi Chlamydia trachomatis Chlamydophila pneumoniae Chlamydophila psittaci Coxiella burnettiMycoplasma pneumoniae |
| $ Naravna srednja občutljivost brez mehanizma pridobljene odpornosti.£ Vsi stafilokoki, odporni proti meticilinu, so odporni proti amoksicilinu/klavulanski kislini.§ Vsi sevi z odpornostjo na amoksicilin, ki ni posredovana preko beta-laktamaz, so odporni na amoksicilin/klavulansko kislino.1 Ta oblika amoksicilina/klavulanske kisline morda ni primerna za zdravljenje okužb s Streptococcus pneumoniae, odpornim na penicilin (glejte poglavji 4.2 in 4.4).2 V nekaterih državah EU so bili sevi z zmanjšano občutljivostjo opisani s pogostnostjo nad 10 %. |
Absorpcija
V nadaljevanju so predstavljeni farmakokinetični rezultati študij, v katerih so skupine zdravih prostovoljcev prejele bodisi 500 mg/100 mg ali 1000 mg/200 mg amoksicilina/klavulanske kisline v bolusni intravenski injekciji.
| Povprečne vrednosti (±SD) farmakokinetičnih parametrovBolusna intravenska injekcija | |||||
| Uporabljeni odmerek | Amoksicilin | ||||
| Odmerek | Povprečna največja konc.v serumu (µg/ml) | t1/2 (h) | AUC (h×mg/l) | Pojavljanje v urinu (%, 0 do 6 h ) | |
| AMX/CA 500 mg/100mg | 500 mg | 32,2 | 1,07 | 25,5 | 66,5 |
| AMX/CA 1000 mg/200mg | 1000 mg | 105,4 | 0,9 | 76,3 | 77,4 |
| Klavulanska kislina | |||||
| AMX/CA 500 mg/100mg | 100 mg | 10,5 | 1,12 | 9,2 | 46,0 |
| AMX/CA 1000 mg/200mg | 200 mg | 28,5 | 0,9 | 27,9 | 63,8 |
| AMX – amoksicilin, CA – klavulanska kislina | |||||
Porazdelitev
Približno 25 % celotne količine klavulanske kisline v plazmi in 18 % celotne količine amoksicilina v
plazmi je vezane na beljakovine. Navidezni volumen porazdelitve je približno 0,3-0,4 l/kg za
amoksicilin in približno 0,2 l/kg za klavulansko kislino.
Po intravenski uporabi so našli amoksicilin in klavulansko kislino v žolčniku, trebušnem tkivu, koži, maščevju, mišicah, sinovialni tekočini, peritonealni tekočini, žolču in gnoju.
Amoksicilin se ne porazdeli ustrezno v cerebrospinalno tekočino.
Študije na živalih v tkivih niso pokazale znakov bistvenega zadrževanja snovi, nastalih iz katerekoli od obeh učinkovin. Tako kot večino penicilinov je tudi amoksicilin mogoče najti v materinem mleku.
Prav tako je mogoče v materinem mleku najti sledi klavulanske kisline (glejte poglavje 4.6). Izkazalo se je, da tako amoksicilin kot klavulanska kislina prehajata skozi placento (glejte poglavje 4.6).
Biotransformacija
Amoksicilin se delno izloči v urinu kot neaktivna penicilojska kislina v količinah, ki ustrezajo od 10 do 25 % začetnega odmerka. Klavulanska kislina se pri človeku v veliki meri presnovi in se izloči v urinu in blatu ter, kot ogljikov dioksid, v izdihanem zraku.
Izločanje
Glavna pot izločanja amoksicilina je skozi ledvice, klavulanska kislina pa se izloči tako z ledvičnimi kot neledvičnimi mehanizmi.
Amoksicilin/klavulanska kislina ima pri zdravih osebah povprečen eliminacijski razpolovni čas približno eno uro in povprečen celotni očistek približno 25 l/uro. Približno 60 do 70 % amoksicilina in približno 40 do 65 % klavulanske kisline se izloči nespremenjenih v urinu v prvih 6 urah po uporabi ene same 500 mg/100 mg bolusne intravenske injekcije ali ene same 1000 mg/200 mg bolusne
intravenske injekcije. Različne študije so ugotovile, da se v 24 urah v urinu izloči od 50 do 85 % amoksicilina in od 27 do 60 % klavulanske kisline. V primeru klavulanske kisline se največja količina zdravila izloči v prvih 2 urah po uporabi.
Sočasna uporaba probenecida upočasni izločanje amoksicilina, ne pa tudi ledvičnega izločanja
klavulanske kisline (glejte poglavje 4.5).
Starost
Eliminacijski razpolovni čas amoksicilina je podoben pri otrocih, starih od približno 3 mesecev do 2 let, starejših otrocih in odraslih. Pri zelo mladih otrocih (vključno z nedonošenimi novorojenčki) v prvem tednu življenja interval uporabe zaradi nezrelosti ledvične poti izločanja ne sme presegati
dajanja dvakrat na dan. Ker je verjetnost zmanjšanega delovanja ledvic pri starejših bolnikih večja, jim je treba odmerek določiti previdno, koristno pa je tudi nadziranje delovanja ledvic.
Okvara ledvic
Celotni serumski očistek amoksicilina/klavulanske kisline se zmanjšuje sorazmerno z zmanjševanjem delovanja ledvic. Zmanjšanje očistka zdravila je izrazitejše pri amoksicilinu kot pri klavulanski kislini, ker se večji delež amoksicilina izloči skozi ledvice. Odmerki pri okvari ledvic morajo biti torej takšni, da preprečijo nepotrebno kopičenje amoksicilina, a obenem ohranijo ustrezno koncentracijo klavulanske kisline (glejte poglavje 4.2).
Okvara jeter
Odmerjanje pri bolnikih z okvaro jeter mora biti previdno in delovanje jeter je treba redno kontrolirati.
Farmacevtski podatki - Amoksicilin/klavulanska 1000 mg/200 mg
Zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili, razen s tistimi, ki so omenjena v poglavju 6.6.
Zdravila Amoksicilin/klavulanska kislina Antibiotice se ne sme mešati s krvnimi pripravki, drugimi tekočinami, ki vsebujejo proteine, npr. proteinski hidrolizati ali z lipidnimi emulzijami za intravensko
uporabo. V primeru sočasnega dajanja aminoglikozidnega antibiotika se antibiotika v brizgi, vsebnikih
z intravenskimi tekočinami ali infuzijskem setu ne smeta mešati, saj postane aminoglikozidni antibiotik v takšnih pogojih neučinkovit.
Zdravila Amoksicilin/klavulanska kislina Antibiotice se ne sme mešati z raztopinami, ki vsebujejo
glukozo, dekstran ali bikarbonat.
3 leta
Po rekonstituciji
Rekonstituirano raztopino pri 25 °C je treba uporabiti takoj (v roku 20 minut) oziroma jo je treba
razredčiti.
Po redčenju
Kemična in fizikalna stabilnost, opisana v poglavju 6.6, je bila dokazana.
Z mikrobiološkega stališča je treba izdelek uporabiti takoj, razen če način odpiranja/rekonstitucije/redčenja izključuje tveganje za mikrobno kontaminacijo. Če izdelek ni uporabljen takoj, so čas shranjevanja med uporabo in pogoji pred uporabo odgovornost uporabnika.
Shranjujte pri temperaturi do 25 °C. Shranjujte v originalni ovojnini.
Za pogoje shranjevanja po rekonstituciji in redčenju zdravila glejte poglavje 6.3.
1, 10, 25 ali 50 brezbarvnih steklenih vial tipa III, zaprtih z rožnatim ali sivim bromobutilnim
gumijastim zamaškom, aluminijasto zaporko in rdečim polipropilenskim »flip-off« pokrovčkom v škatli.
Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.
Samo za enkratno uporabo. Neporabljeno raztopino zavrzite.
Rekonstitucija in redčenje morata biti opravljena v aseptičnih pogojih. Raztopino je treba pred uporabo pregledati in se prepričati, da ne vsebuje delcev in da barva ni spremenjena.
Uporabiti se sme le bistro raztopino brez delcev.
Viale zdravila Amoksicilin/klavulanska kislina Antibiotice niso primerne za večodmerno uporabo. Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.
Priprava raztopin za intravensko injiciranje
Običajno topilo je voda za injekcije Ph. Eur. Zdravilo Amoksicilin/klavulanska kislina Antibiotice 1000 mg/200 mg je treba raztopiti v 20 ml topila. 20 ml topila in 1000 mg/200 mg sterilne mešanice (enakovredno 1000 mg amoksicilina in 200 mg klavulanske kisline) ustvari skupni volumen 20,9 ml raztopine s koncentracijo 47,85/9,57 mg/ml.
Med rekonstitucijo se lahko pojavi prehodno rožnato obarvanje. Rekonstituirane raztopine so brezbarvne do rumene barve.
Zdravilo Amoksicilin/klavulanska kislina Antibiotice, ki se daje v obliki bolusne injekcije, je treba uporabiti v 20 minutah po rekonstituciji.
Priprava raztopin za intravensko infundiranje
Zdravilo Amoksicilin/klavulanska kislina Antibiotice je treba pripraviti tako, kot je opisano v poglavju Priprava raztopin za intravensko injiciranje.
Rekonstituirano raztopino je treba brez odlašanja dodati v 100 ml tekočine za infundiranje z uporabo minivrečke ali birete v liniji.
Razredčena raztopina za intravensko infundiranje
Rekonstituirana raztopina zdravila Amoksicilin/klavulanska kislina Antibiotice, razredčena v vodi za injekcije, 9 mg/ml (0,9 %) raztopini natrijevega klorida, Ringerjevi raztopini, Hartmannovi raztopini ali raztopini 3 mg/ml (0,3 %) kalijevega klorida in 9 mg/ml (0,9 %) natrijevega klorida je brezbarvna, bistra in brez delcev.
Za kemično in fizikalno stabilnost med uporabo glejte spodnjo tabelo.
Z mikrobiološkega stališča je treba rekonstituirano in razredčeno raztopino (1 rekonstituirana viala razredčena z najmanj 100 ml raztopine za infundiranje) uporabiti takoj, razen če način odpiranja/rekonstitucije/redčenja izključuje tveganje za mikrobno kontaminacijo.
Če izdelek ni uporabljen takoj, so čas shranjevanja med uporabo in pogoji pred uporabo odgovornost uporabnika.
| Intravensko injiciranje | Čas stabilnosti pri 25 °C |
| Voda za injekcije (Ph. Eur.) | 2 uri |
| 9 mg/ml (0,9 %) raztopina natrijevega klorida | 2 uri |
| Sestavljena raztopina natrijevega klorida za injiciranje (Ringerjeva raztopina) | 2 uri |
| Sestavljena raztopina natrijevega laktata za intravensko infundiranje (raztopina Ringerjevega laktata, Hartmannova raztopina) | 2 uri |
| Raztopina za intravensko infundiranje s 3 mg/ml (0,3 %) kalijevega klorida in 9 mg/ml (0,9 %) natrijevega klorida | 2 uri |
| Raztopina za intravensko infundiranje | Čas stabilnosti pri 5 °C |
| Voda za injekcije (Ph. Eur.) | 8 ur |
| 9 mg/ml (0,9 %) raztopina natrijevega klorida za intravensko infundiranje | 8 ur |
Stabilnost zdravila Amoksicilin/klavulanska kislina Antibiotice je odvisna od koncentracije. Če je
potrebna uporaba bolj koncentriranih raztopin, je treba obdobje stabilnosti ustrezno korigirati.
Zdravilo Amoksicilin/klavulanska kislina Antibiotice je manj stabilno v infuzijskih raztopinah, ki vsebujejo glukozo, dekstran ali hidrogenkarbonat. Zato rekonstituiranih raztopin zdravila Amoksicilin/klavulanska kislina Antibiotice ni dovoljeno dodajati takšnim infuzijam.