Rennie 680 mg/80 mg žvečljive tablete
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve
Oznake
Interakcije s/z
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
magnezijev subkarbonat, težki 80 mg / 1 tableta
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC

Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Rennie 680 mg/80 mg
Zdravilo Rennie se uporablja za simptomatsko zdravljenje težav, ki jih povzročata gastroezofagealni refluks in hiperacidnost, kot so regurgitacija, zgaga in epizodne bolečine v želodcu.
Zdravilo Rennie je indicirano pri odraslih in mladostnikih nad 12 let.
Odmerjanje
Odrasli in mladostniki, stari več kot 12 let, vzamejo 1 do 2 žvečljivi tableti. Zdravilo je priporočljivo vzeti eno uro po jedi in pred spanjem. V primeru zgage ali bolečin lahko v vmesnem času vzamejo še 1 do
2 žvečljivi tableti.
Če simptomi kljub terapiji ne izginejo, se (tako kot pri vseh antacidih) močno priporoča nadaljnje preiskave z namenom, da bi izključili resno bolezen.
Največji dnevni odmerek je 8 g kalcijevega karbonata, kar ustreza 11 tabletam zdravila Rennie.
Pediatrična populacija
Zdravilo Rennie ni primerno za otroke, mlajše od 12 let. Način uporabe
za peroralno uporabo
Tablete je treba prežvečiti. Voda ni potrebna.
Trajanje zdravljenja
Zdravila se ne sme jemati neprekinjeno več kot 14 dni. Če se simptomi pojavljajo občasno in je zato potrebno pogosto jemanje zdravila, se mora bolnik posvetovati z zdravnikom.
-
preobčutljivost na učinkovini ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1
-
hiperkalciemija in/ali stanja, ki lahko vodijo v hiperkalciemijo
-
nefrolitiaza zaradi kamnov, ki vsebujejo kalcijeve depozite in hiperkalciurija
-
huda ledvična insuficienca
-
hipofosfatemija
Dolgotrajna uporaba ni priporočljiva. Ne sme se preseči priporočenega odmerka. Če simptomi po 14 dneh vztrajajo ali le deloma izginejo, je potreben posvet pri zdravniku. Če se simptomi pojavljajo občasno in je zato potrebno pogosto jemanje zdravila, se mora bolnik posvetovati z zdravnikom.
Pazljivost je potrebna pri bolnikih z okvarjeno ledvično funkcijo (glejte poglavje 4.3 – kontraindikacije pri hudem ledvičnem popuščanju). Če morajo ti bolniki jemati zdravila, ki vsebujejo kalcijev karbonat in magnezijev karbonat, je treba redno spremljati plazemski nivo kalcija, fosfatov in magnezija. Zdravilo Rennie se ne sme jemati v primeru hiperkalciurije (glejte poglavje 4.3).
Med dolgotrajnim jemanjem velikih odmerkov se lahko pojavijo neželeni učinki: hiperkalciemija,
hipermagneziemija in mlečnoalkalijski sindrom, zlasti pri bolnikih z ledvičnim popuščanjem. Ob jemanju zdravila se ne sme uživati večjih količin mleka in mlečnih izdelkov. Dolgotrajno jemanje teh zdravil poveča tveganje za nastanek ledvičnih kamnov.
Posebna opozorila o pomožnih snoveh
Bolniki z redko dedno intoleranco za fruktozo, malabsorpcijo glukoze/galaktoze ali pomanjkanjem saharoza-izomaltaze ne smejo jemati tega zdravila, ker vsebuje 475 mg saharoze. To morajo upoštevati tudi sladkorni bolniki.
Spremembe želodčne kislosti, na primer zaradi jemanja antacidov, lahko vplivajo na hitrost in stopnjo absorpcije nekaterih zdravil, ki jih bolnik jemlje sočasno. Tako lahko antacidi, ki vsebujejo kalcij in magnezij, zavirajo absorpcijo nekaterih antibiotikov (na primer tetraciklinov in kinolonov) in srčnih glikozidov (na primer digoksina), bisfosfonatov, dolutegravirja, levotiroksina in eltrombopaga. To je treba upoštevati, kadar je potrebno sočasno jemanje teh zdravil.
Kalcijeve soli zmanjšajo absorpcijo fluoridov in snovi, ki vsebujejo železo. Kalcijeve in magnezijeve soli zavirajo absorpcijo fosfatov.
Tiazidni diuretiki zmanjšajo izločanje kalcija z urinom. Zaradi povečanega tveganja za hiperkalciemijo je ob sočasni uporabi tiazidnih diuretikov potrebno redno spremljati količino serumskega kalcija. Če jemljete zdravila za odvajanje vode (tiazidne diuretike), se pred začetkom jemanja tega zdravila posvetujte z zdravnikom.
Prav zaradi možnega vpliva na absorpcijo zdravil, ki jih bolnik jemlje sočasno, hkratna uporaba antacidov z drugimi zdravili ni priporočena, temveč se jih svetuje zaužiti v eno- do dveurnem časovnem presledku.
Antacid naj se jemlje vsaj 4 ure pred ali po jemanju eltrombopaga.
Nosečnost
Ne pričakujemo povečanega tveganja za prirojene napake, prav tako ga niso opazili po dolgotrajni uporabi kalcijevega karbonata in magnezijevega karbonata med nosečnostjo.
Zdravilo Rennie se lahko uporablja v obdobju nosečnosti, če se jemlje na način, ki je v skladu z navodili. Največjega priporočenega dnevnega odmerka se ne sme prekoračiti, zdravila pa se ne sme jemati več kot 14 dni (glejte poglavje 4.2).
Nosečnice se morajo izogibati sočasnemu prekomernemu uživanju mleka in mlečnih izdelkov za preprečitev preobremenitve s kalcijem. En liter mleka v povprečju vsebuje 1,2 g kalcija.
Dojenje
Kalcij in magnezij se izločata v materino mleko, vendar pri terapevtskih odmerkih zdravila Rennie ne pričakujemo učinkov na dojene novorojenčke/dojenčke.
Plodnost
Študije na živalih niso pokazale neposrednih ali posrednih škodljivih vplivov na sposobnost razmnoževanja.
Ni znanih dokazov, ki bi nakazovali, da ima Rennie pri priporočenem odmerjanju škodljive učinke na plodnost.
Ni podatkov, da zdravilo Rennie vpliva na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.
Našteti neželeni učinki zdravila temeljijo na spontanih poročilih, zato razvrstitev po pogostnosti CIOMS III ni mogoča.
Bolezni imunskega sistema
Zelo redko se lahko pojavijo preobčutljivostne reakcije. Klinični simptomi so lahko izpuščaji, urtikarija, pruritus, angioedem, dispneja in anafilaksa.
Presnovne in prehranske motnje
Posebej pri bolnikih z ledvično okvaro se lahko med dolgotrajnim jemanjem velikih odmerkov pojavijo hipermagneziemija ali hiperkalciemija in alkaloza, ki lahko povzročijo želodčne simptome in mišično oslabelost (glejte spodaj).
Bolezni prebavil
Navzea, bruhanje, nelagodje v želodcu, zaprtje in diareja
Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva Oslabelost mišic
Neželeni učinki, ki se pojavijo samo v okviru mlečnoalkalijskega sindroma (glejte poglavje 4.9)
Bolezni prebavil
Agevzija
Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije
Kalcinoza in astenija
Bolezni živčevja
Glavobol
Bolezni sečil
Azotemija
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:
Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco
Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22
SI-1000 Ljubljana
Tel: +386 (0)8 2000 500
Faks: +386 (0)8 2000 510
e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si
Posebej pri bolnikih z ledvično okvaro se lahko med dolgotrajnim jemanjem velikih odmerkov kalcijevega karbonata in magnezijevega karbonata pojavijo ledvična insuficienca, hipermagneziemija, hiperkalciemija in alkaloza, zaradi česar se lahko pojavijo gastrointestinalni simptomi (navzea, bruhanje, zaprtje) ter
oslabelost mišic. V teh primerih je treba prenehati z jemanjem zdravila in zagotoviti zadosten vnos tekočine. V hudih primerih prevelikega odmerjanja (npr. mlečnoalkalijskem sindromu) se je treba posvetovati z zdravnikom, ker bodo morda potrebni drugi ukrepi za rehidracijo (npr. infuzija).
Farmakološke lastnosti - Rennie 680 mg/80 mg
Farmakoterapevtska skupina: antacidi, običajne kombinacije soli; oznaka ATC: A02AD01
Zdravilo Rennie vsebuje dva antacida (kalcijev karbonat in težki magnezijev subkarbonat). Deluje lokalno, in sicer tako, da nevtralizira želodčno kislino. Njeno delovanje ni odvisno od sistemske absorpcije.
Študije so pokazale, da se antacidi kalcijevega karbonata ob stiku (takoj) začnejo nevtralizirati s kislino, pri čemer se klinično pomembna sprememba pH pojavi v nekaj minutah.
CaCO3 + 2 HCl → CaCl2 + H2O + CO2 MgCO3 + 2HCl → MgCl2 + H2O + CO2
Kalcijev karbonat in težki magnezijev subkarbonat v želodcu reagirata s kislino v želodčnem soku in tvorita vodo in topne mineralne soli.
Kalcij in magnezij se iz teh (topnih) soli lahko absorbirata. Stopnja absorpcije je odvisna od bolnika in od odmerka. Absorbira se približno 10 % kalcija in 15 do 20 % magnezija.
Pri zdravih ljudeh se majhne količine absorbiranega kalcija in magnezija običajno hitro izločijo z urinom.
Pri bolnikih z ledvično okvaro se serumske koncentracije kalcija in magnezija lahko zvečajo.
Zaradi vpliva različnih prebavnih sokov zunaj želodca se topne soli v črevesju spremenijo v netopne in nato izločijo z blatom.
