Zdravilo PALEXIA SR je namenjeno za zdravljenje:

• hude kronične bolečine pri odraslih, ki jo je mogoče ustrezno obvladati samo z opioidnimi

  analgetiki.

• hude kronične bolečine pri otrocih, starejših od 6 let, in mladostnikih, ki jo je mogoče ustrezno

  obvladati samo z opioidnimi analgetiki.

Cilji in prekinitev zdravljenja

Pred začetkom zdravljenja z zdravilom PALEXIA SR je treba skupaj z bolnikom oblikovati strategijo zdravljenja, vključno s trajanjem in cilji zdravljenja ter načrtom za zaključek zdravljenja, v skladu s smernicami za obvladovanje bolečine. Med zdravljenjem mora potekati redna komunikacija med zdravnikom in bolnikom, da se oceni potreba po nadaljnjem zdravljenju, razmisli o zaključku zdravljenja in po potrebi prilagaja odmerke. Ko bolnik ne potrebuje več zdravljenja z zdravilom PALEXIA SR, je priporočljivo postopno zmanjševanje odmerka, da se prepreči pojav odtegnitvenih simptomov. V primeru nezadostnega nadzora bolečine je treba upoštevati možnost hiperalgezije, tolerance in napredovanja osnovne bolezni (glejte poglavje 4.4).

Odmerjanje

Odmerjanje je treba prilagoditi posamezniku glede na resnost zdravljene bolečine, predhodne izkušnje z njenim zdravljenjem in glede na možnost spremljanja bolnika.
Zdravilo PALEXIA SR je treba jemati dvakrat na dan, približno vsakih 12 ur.

Trajanje zdravljenja

Zdravila PALEXIA SR se ne sme uporabljati dlje, kot je potrebno.

Odrasli

Začetek zdravljenja

Začetek zdravljenja pri bolnikih, ki trenutno ne jemljejo opioidnih analgetikov
Zdravljenje je treba začeti z jemanjem posameznih odmerkov po 50 mg tapentadola v tableti s podaljšanim sproščanjem dvakrat na dan.

Začetek zdravljenja pri bolnikih, ki trenutno jemljejo opioidne analgetike

V primeru prehoda iz opioidov na zdravilo PALEXIA SR in pri izbiri začetnega odmerka, je treba upoštevati naravo prej uporabljanega zdravila, način dajanja in povprečni dnevni odmerek. To lahko zahteva pri bolnikih, ki trenutno prejemajo opioide, uporabo večjih začetnih odmerkov zdravila PALEXIA SR kot pri bolnikih, ki pred začetkom zdravljenja z zdravilom PALEXIA SR niso prejemali opioidov.

Prilagoditev in vzdrževanje

Po uvedbi zdravljenja je treba odmerek pod natančnim nadzorom lečečega zdravnika individualno prilagoditi do ravni, ki zagotavlja ustrezno analgezijo in omeji neželene učinke na najmanjšo mero. Izkušnje iz kliničnih preskušanj kažejo, da je shema prilagajanja v povečanjih po 50 mg tapentadola v tableti s podaljšanim sproščanjem dvakrat na dan vsake 3 dni pri večini bolnikov ustrezna za doseganje ustreznega obvladanja bolečine. Za individualno prilagoditev odmerka se lahko uporablja tudi 25 mg tapentadola v tableti s podaljšanim sproščanjem.

Skupni dnevni odmerki zdravila PALEXIA SR, večji od 500 mg tapentadola, še niso raziskani in zato niso priporočljivi.

Posebne populacije

Okvara ledvic

Bolnikom z blago ali zmerno okvaro ledvic odmerka ni treba prilagoditi (glejte poglavje 5.2).
Pri bolnikih s hudo okvaro ledvic zdravilo PALEXIA SR ni raziskano v kontroliranih preskušanjih učinkovitosti, zato ga pri tej populaciji ni priporočljivo uporabljati (glejte poglavji 4.4 in 5.2).

Okvara jeter

Bolnikom z blago okvaro jeter odmerka ni treba prilagoditi (glejte poglavje 5.2).

Pri bolnikih z zmerno okvaro jeter je treba zdravilo PALEXIA SR uporabljati previdno. Zdravljenje teh bolnikov je treba začeti z najmanjšim odmerkom, ki je na voljo, tj. <25 mg> <50 mg> tapentadola v tableti s podaljšanim sproščanjem, zdravila pa ne smejo jemati pogosteje kot enkrat vsakih 24 ur. Ob uvedbi zdravljenja se priporoča, da dnevni odmerek ni večji od 50 mg tapentadola v tableti s podaljšanim sproščanjem. Nadaljnje zdravljenje mora zagotoviti vzdrževanje analgezije ob sprejemljivem prenašanju (glejte poglavji 4.4 in 5.2).
Zdravilo PALEXIA SR ni raziskano pri bolnikih s hudo okvaro jeter, zato ga pri tej populaciji ni priporočljivo uporabljati (glejte poglavji 4.4 in 5.2).

Starejši bolniki (stari 65 let in več)

Starejšim bolnikom odmerka na splošno ni treba prilagajati. Ker pri njih obstaja večja verjetnost zmanjšanega delovanja ledvic in jeter, jim je treba odmerek določiti previdno, tako kot je priporočeno (glejte poglavji 4.2 in 5.2).

Pediatrična populacija

Priporočeni odmerek za otroke je odvisen od starosti in telesne mase.

Začetek zdravljenja

Začetek zdravljenja pri bolnikih, ki trenutno ne jemljejo opioidnih analgetikov

Pri otrocih in mladostnikih, starejših od 6 in mlajših od 18 let, je priporočeni začetni odmerek 1,5 mg na kilogram telesne mase na vsakih 12 ur. Kljub temu se ne sme preseči začetnega odmerka 50 mg. Glede na razpoložljivost jakosti tablet je kot začetni odmerek potrebno upoštevati 25 mg ali 50 mg.

Začetek zdravljenja pri bolnikih, ki trenutno jemljejo opioidne analgetike

V primeru prehoda iz opioidov na zdravilo PALEXIA SR in pri izbiri začetnega odmerka, je treba upoštevati naravo prej uporabljanega zdravila, način dajanja in povprečni dnevni odmerek. To lahko zahteva pri bolnikih, ki trenutno prejemajo opioide, uporabo večjih začetnih odmerkov zdravila PALEXIA SR kot pri bolnikih, ki pred začetkom zdravljenja z zdravilom PALEXIA SR niso prejemali opioidov.

Prilagoditev in vzdrževanje

Po uvedbi zdravljenja je treba odmerek pod natančnim nadzorom lečečega zdravnika individualno prilagoditi do ravni, ki zagotavlja ustrezno analgezijo in omeji neželene učinke na najmanjšo mero s povečevanjem odmerka po 25 mg pri bolnikih s telesno maso manj kot 40 kg ali povečevanjem odmerka po 25 mg ali 50 mg pri bolnikih s telesno maso večjo od 40 kg po najmanj 2 dneh od zadnjega povečanja odmerka.
Najvišji priporočeni odmerek je 3,5 mg na kg telesne mase vsakih 12 ur. Za doseganje optimalnega odmerka v splošnem priporočenem razponu odmerkov (1,5 mg/kg do 3,5 mg/kg) je potrebno upoštevati razpoložljive jakosti tablet, kot meni zdravnik, ki zdravilo predpisuje. Skupnega odmerka 500 mg na dan, to je 250 mg vsakih 12 ur, se ne sme preseči. Pri posameznih bolnikih so se kot koristni izkazali odmerki vse do najmanj 1,0 mg/kg.

Okvara ledvic

Zdravilo PALEXIA SR ni bilo raziskano pri otrocih in mladostnikih z okvaro ledvic, zato uporaba pri tej populaciji ni priporočljiva (glejte poglavji 4.4 in 5.2).

Okvara jeter

Zdravilo PALEXIA SR ni bilo raziskano pri otrocih in mladostnikih z okvaro jeter, zato uporaba pri tej populaciji ni priporočljiva (glejte poglavji 4.4 in 5.2).

Varnost in učinkovitost zdravila PALEXIA SR še nista ugotovljeni pri otrocih, mlajših od 6 let, zato njegova uporaba pri tej populaciji ni priporočljiva.

Način uporabe

Zdravilo PALEXIA SR je za peroralno uporabo.

Tablete je treba zaužiti cele in se jih ne sme deliti ali zgristi; to zagotavlja ohranitev mehanizma podaljšanega sproščanja. Zdravilo PALEXIA SR je treba vzeti z dovolj tekočine; jemlje se lahko s hrano ali brez nje.

Ogrodje (matriks) tablete tapentadola morda ne bo prebavljeno v celoti in se posledično lahko izloči ter je vidno v blatu bolnika. Vendar ta pojav nima kliničnega pomena, saj se je učinkovina predhodno že absorbirala.

Zdravilo PALEXIA SR je kontraindicirano

• pri bolnikih, preobčutljivih na tapentadol ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1,

• kadar so kontraindicirane učinkovine z agonističnim delovanjem na mi-opioidne receptorje, to je pri bolnikih z izraženo depresijo dihanja (v okolju, ki ne omogoča skrbnega spremljanja bolnika, ali če ni opreme za oživljanje), z akutno ali hudo bronhialno astmo ali hiperkapnijo,

• pri bolnikih s paralitičnim ileusom ali sumom nanj,

• pri bolnikih z akutno zastrupitvijo z alkoholom, hipnotiki, centralno delujočimi analgetiki ali psihotropnimi učinkovinami (glejte poglavje 4.5).

Toleranca in motnje uporabe opioidov (zloraba in odvisnost)

Pri ponavljajočem se dajanju opioidov, kot je zdravilo PALEXIA SR, se lahko razvijejo toleranca, fizična in psihična odvisnost ter motnje uporabe opioidov (OUD – opioid use disorder). Večji odmerek in daljše trajanje zdravljenja z opioidi lahko povečata tveganje za pojav motnje uporabe opioidov.

Zloraba ali namerna nepravilna uporaba opioidov lahko povzroči preveliko odmerjanje in/ali smrt. Tveganje za razvoj OUD je večje pri bolnikih z osebno ali družinsko (starši ali sorojenci) anamnezo motenj uporabe substanc (vključno z motnjo uporabe alkohola), pri trenutnih uporabnikih tobaka ali pri bolnikih z osebno anamnezo drugih motenj duševnega zdravja (npr. klinična depresija, anksioznost in osebnostne motnje).

Pred začetkom zdravljenja z zdravilom PALEXIA SR in med zdravljenjem se je treba z bolnikom dogovoriti o ciljih zdravljenja in načrtu zaključka zdravljenja (glejte poglavje 4.2). Pred zdravljenjem in med njim je treba bolnika seznaniti tudi s tveganji in znaki motnje uporabe opioidov. Če se ti znaki pojavijo, je treba bolnikom svetovati, naj se obrnejo na svojega zdravnika.

Bolnike bo treba spremljati glede znakov vedenja, ki kažejo na zlorabo zdravila (npr. prezgodnje zahteve za ponovno izdajo zdravila). To vključuje pregled sočasno uporabljanih opioidov in

psihotropnih zdravil (kot so benzodiazepini). Pri bolnikih z znaki in simptomi OUD je treba razmisliti o posvetu s specialistom za zasvojenost.

Zdravniki morajo biti pozorni na odtegnitvene simptome po večkratni uporabi tapentadola in se

izogibati nenadni prekinitvi (glejte poglavji 4.2 in 4.8).

Tveganje zaradi sočasne uporabe sedativnih zdravil, kot so benzodiazepini ali sorodne učinkovine

Sočasna uporaba zdravila PALEXIA SR in sedativnih zdravil, kot so benzodiazepini ali sorodne učinkovine, lahko povzroči sedacijo, respiratorno depresijo, komo in smrt. Zaradi teh tveganj je sočasno predpisovanje tega zdravila s sedativnimi zdravili dovoljeno le za bolnike, pri katerih alternativne možnosti zdravljenja niso možne. Če se odločite, da boste zdravilo PALEXIA SR

predpisali sočasno s sedativnimi zdravili, je treba razmisliti o zmanjšanju odmerka enega ali obeh zdravil, trajanje sočasnega zdravljenja pa mora biti čim krajše.

Pri bolnikih je treba pozorno spremljati znake in simptome respiratorne depresije in sedacije. Zelo priporočljivo je, da bolnike in njihove negovalce obveščate v zvezi s tem, da se zavedajo teh simptomov (glejte poglavje 4.5).

Depresija dihanja

Pri visokih odmerkih ali pri bolnikih, občutljivih na agoniste mi-opioidnih receptorjev, lahko zdravilo PALEXIA SR povzroči z odmerkom povezano depresijo dihanja. Zato je treba zdravilo PALEXIA SR pri bolnikih z okvarjeno dihalno funkcijo uporabljati previdno. Razmisliti je treba o drugih analgetikih, ki niso agonisti mi-opioidnih receptorjev, zdravilo PALEXIA SR pa je treba pri takšnih bolnikih uporabljati le pod natančnim zdravniškim nadzorom in v najmanjšem učinkovitem odmerku. Če se pojavi depresija dihanja, jo je treba zdraviti kot vsako depresijo dihanja, ki jo povzročijo agonisti mi-opioidnih receptorjev (glejte poglavje 4.9).

Poškodba glave in zvišan intrakranialni tlak

Zdravila PALEXIA SR se ne sme uporabljati pri bolnikih, ki so lahko posebej dovzetni za

intrakranialne učinke povišanega ogljikovega dioksida, npr. pri tistih z zvišanim intrakranialnim tlakom, zmanjšano stopnjo zavesti ali komo. Analgetiki, ki delujejo kot agonisti mi-opioidnih

receptorjev, lahko pri bolnikih s poškodbo glave prikrijejo klinični potek. Pri bolnikih s poškodbo glave ali tumorji možganov je treba zdravilo PALEXIA SR uporabljati previdno.

Konvulzije

Zdravila PALEXIA SR niso sistematično ovrednotili pri bolnikih s konvulzivno motnjo; takšni bolniki niso bili vključeni v klinična preskušanja. Toda tako kot druge analgetike z mi-opioidnim agonističnim delovanjem, tudi zdravila PALEXIA SR ni priporočljivo uporabljati pri bolnikih, ki imajo v anamnezi konvulzivne motnje ali kakšno drugo stanje, ki bi povečevalo tveganje za pojav konvulzij. Poleg tega lahko tapentadol poveča tveganje za nastanek konvulzij pri bolnikih, ki jemljejo druga zdravila, ki

znižajo prag za nastanek konvulzij (glejte poglavje 4.5).

Okvara ledvic

Zdravilo PALEXIA SR ni raziskano v kontroliranih preskušanjih učinkovitosti pri bolnikih s hudo

okvaro ledvic, zato ga v tej populaciji ni priporočljivo uporabljati (glejte poglavji 4.2 in 5.2).

Okvara jeter

Pri preiskovancih z blago okvaro jeter je bila sistemska izpostavljenost 2-krat večja, pri tistih z zmerno okvaro jeter pa 4,5-krat večja kot pri preiskovancih z normalnim delovanjem jeter. Zdravilo PALEXIA SR je treba pri bolnikih z zmerno okvaro jeter uporabljati previdno (glejte poglavji 4.2 in 5.2), zlasti pri uvedbi zdravljenja.

Zdravilo PALEXIA SR ni raziskano pri bolnikih s hudo okvaro jeter, zato ga v tej populaciji ni

priporočljivo uporabljati (glejte poglavji 4.2 in 5.2).

Uporaba v primeru bolezni trebušne slinavke/žolčnika in žolčevodov

Učinkovine, ki delujejo kot agonisti mi-opioidnih receptorjev, lahko povzročijo spazem Oddijevega sfinktra. Zdravilo PALEXIA SR je treba pri bolnikih z boleznijo žolčnika ali žolčevodov in tudi z akutnim pankreatitisom uporabljati previdno.

S spanjem povezane motnje dihanja

Opioidi lahko povzročajo s spanjem povezane motnje dihanja, vključno s centralno apnejo v spanju

(CSA - central sleep apnea) in s spanjem povezano hipoksemijo. Uporaba opioidov lahko poveča

tveganje za CSA v odvisnosti od odmerka. Pri bolnikih, pri katerih so prisotni znaki CSA, razmislite o

zmanjšanju skupnega odmerka opioidov.

Mešani agonisti/antagonisti opioidnih receptorjev

V primeru kombinirane uporabe zdravila PALEXIA SR z mešanimi agonisti/antagonisti mi-opioidnih receptorjev (npr. s pentazocinom, nalbufinom) ali delnimi agonisti mi-opioidnih receptorjev (npr. z buprenorfinom) je potrebna previdnost. Pri bolnikih, ki se zdravijo od odvisnosti od opioidov z buprenorfinom, je treba razmisliti o alternativnih možnostih zdravljenja (npr. o začasni ukinitvi zdravljenja z buprenorfinom) v primeru, če je za zdravljenje akutnega bolečinskega stanja potrebna uporaba čistega mi-opioidnega agonista (npr. tapentadola). V primeru kombinirane uporabe z buprenorfinom, so poročali o potrebnih višjih odmerkih čistega agonista mi-opioidnih receptorjev,

zato je v takih primerih potrebno skrbno spremljanje neželenih učinkov npr. depresije dihanja.

Tablete s podaljšanim sproščanjem PALEXIA SR vsebujejo laktozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, odsotnostjo encima laktaze ali malabsorbcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

Pediatrična populacija

Ista opozorila in previdnostni ukrepi za zdravilo PALEXIA SR veljajo za otroke, z naslednjimi dodatnimi pomisleki:

Zdravilo PALEXIA SR ni bilo raziskano pri otrocih, mlajših od 6 let (glejte poglavji 4.1 in 4.2), zato

uporaba pri tej populaciji ni priporočljiva.

Zdravilo PALEXIA SR ni bilo sistematično ovrednoteno pri otrocih in mladostnikih z debelostjo, zato

je treba pediatrične bolnike z debelostjo temeljito spremljati in se ne sme preseči največjega priporočenega odmerka.

Zdravilo PALEXIA SR ni bilo raziskano pri otrocih in mladostnikih z okvaro ledvic ali jeter, zato

uporaba pri tej populaciji ni priporočljiva (glejte poglavji 4.2 in 5.2).

Zdravila z delovanjem na osrednje živčevje/zaviralci centralnega živčnega sistema (CŽS), vključno z alkoholom in mamili, ki so zaviralci CŽS

Sočasna uporaba zdravila PALEXIA SR s sedativnimi zdravili, kot so benzodiazepini ali drugi respiratorni zaviralci ali zaviralci osrednjega živčnega sistema (drugi opioidi, antitusiki ali zdravljenje z nadomestnimi zdravili, barbiturati, antipsihotiki, H1-antihistaminiki, alkohol), povečuje tveganje za sedacijo, respiratorno depresijo, komo in smrt zaradi dodatnega zaviralnega učinka na osrednji živčni sistem. Če je predvideno kombinirano zdravljenje z zdravilom PALEXIA SR in respiratornim zaviralcem ali zaviralcem osrednjega živčnega sistema, je treba razmisliti o zmanjšanju odmerka

enega ali obeh zdravil in omejiti čas trajanja sočasne uporabe (glejte poglavje 4.4). Sočasna uporaba opioidov in gabapentinoidov (gabapentina in pregabalina) zvečuje tveganje za preveliko odmerjanje opioidov, respiratorno depresijo in smrt.

Mešani agonisti/antagonisti opioidnih receptorjev

V primeru kombinirane uporabe zdravila PALEXIA SR z mešanimi agonisti/antagonisti mi-opioidnih receptorjev (npr. s pentazocinom, nalbufinom) ali delnimi agonisti mi-opioidnih receptorjev (npr. z buprenorfinom) je potrebna previdnost (glejte tudi poglavje 4.4).

Zdravilo PALEXIA SR lahko povzroči nastanek konvulzij in poveča potencial selektivnih zaviralcev ponovnega privzema serotonina (SSRI), zaviralcev ponovnega privzema serotonina in noradrenalina (SNRI), tricikličnih antidepresivov, antipsihotikov in drugih zdravil, ki znižalo prag za nastanek konvulzij.

Poročali so o serotoninskem sindromu pri časovno povezani terapevtski uporabi tapentadola v

kombinaciji s serotoninergičnimi zdravili, kot so selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina

(SSRI), zaviralci ponovnega privzema serotonina in noradrenalina (SNRI) in triciklični antidepresivi. Serotoninski sindrom je možen ob pojavu enega od naslednjih znakov:

• Spontani mišični krči

• Inducirani ali okularni mišični krči z agitacijo ali diaforezo

• Tremor in hiperrefleksija

• Hipertonija in telesna temperatura višja od 38 °C in inducirani okularni mišični krči.

Z ukinitvijo serotoninergičnega zdravila se stanje običajno hitro izboljša. Zdravljenje je odvisno od narave in resnosti simptomov.

Glavna pot izločanja tapentadola je konjugacija z glukuronsko kislino, ki poteka z uridin-difosfattransferazo (UGT), predvsem z izooblikami UGT1A6, UGT1A9 in UGT2B7. Zato lahko sočasna uporaba z močnimi zaviralci teh izoencimov (npr. ketokonazolom, flukonazolom, meklofenaminsko kislino) poveča sistemsko izpostavljenost tapentadolu (glejte poglavje 5.2).

Pri bolnikih, zdravljenih s tapentadolom, je potrebna previdnost v primeru uvedbe ali prenehanja uporabe zdravil, ki so močni induktorji encimov (npr. rifampicina, fenobarbitala, šentjanževke (Hypericum perforatum)); to namreč lahko zmanjša učinkovitost tapentadola (po uvedbi) ali poveča tveganje neželenih učinkov (po prenehanju).

Zdravljenju z zdravilom PALEXIA SR se je treba izogniti pri bolnikih, ki prejemajo ali so v zadnjih 14 dneh prejemali zaviralce monoaminooksidaze (MAO). Obstaja namreč možnost aditivnih učinkov na sinaptično koncentracijo noradrenalina, kar lahko povzroči neželene srčnožilne učinke, npr. hipertenzivno krizo.

Sočasna uporaba zdravila PALEXIA SR z antiholinergiki ali zdravili z antiholinergičnim delovanjem (npr. tricikličnimi antidepresivi, antihistaminiki, antipsihotiki, mišičnimi relaksanti, antiparkinsoniki) lahko poveča antiholinergične neželene učinke.

Nosečnost

Podatkov o uporabi pri nosečnicah je zelo malo.

Študije na živalih niso pokazale teratogenih učinkov. Pri odmerkih, ki povzročijo čezmerne farmakološke učinke (mi-opioidne učinke na osrednje živčevje pri odmerkih, ki so večji od terapevtskih), so opazili upočasnjen razvoj in embriotoksičnost. Učinke na postnatalni razvoj so zabeležili že pri odmerku brez opaženega učinka na mater (NOAEL) (glejte poglavje 5.3).

Pri dolgotrajnem jemanju opioidov med nosečnostjo je izpostavljen tudi plod. Posledično se lahko pri novorojenčku pojavi neonatalni odtegnitveni sindrom (NOWS – neonatal opioid withdrawal syndrome). Neonatalni opioidni odtegnitveni sindrom je lahko življenje ogrožajoč, če ga ne

prepoznamo in zdravimo. Antidot za novorojenčka mora biti na voljo.

Zdravilo PALEXIA SR naj bi med nosečnostjo uporabljali le, če možne koristi upravičujejo možno

tveganje za plod.

Porod

Vpliv tapentadola na porod pri človeku ni znan. Zdravila PALEXIA SR ni priporočljivo uporabljati pri ženskah tik pred porodom ali med njim. Zaradi agonističnega delovanja tapentadola na mi-opioidne receptorje, je treba novorojenčke mater, ki so jemale tapentadol, spremljati zaradi možnosti pojava depresije dihanja.

Dojenje

Podatkov o izločanju tapentadola v materino mleko pri človeku ni. Na podlagi študij pri podganjih mladičih, dojenih pri samicah, ki so prejemale tapentadol, sklepajo, da se tapentadol izloča v materino mleko (glejte poglavje 5.3). Zato tveganja za dojenega otroka ni mogoče izključiti. Zdravila PALEXIA SR se ne sme uporabljati med obdobjem dojenja.

Plodnost

Na voljo ni podatkov o vplivu zdravila PALEXIA SR na plodnost pri ljudeh. V študijah plodnosti in zgodnjega razvoja zarodka pri podganah (samcih in samicah) niso opazili nobenih učinkov na reproduktivne parametre (glejte poglavje 5.3).

PALEXIA SR lahko močno vpliva na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji, ker lahko neugodno vpliva na delovanje osrednjega živčevja (glejte poglavje 4.8). To je treba pričakovati zlasti na začetku zdravljenja, po spremembi odmerka, pa tudi pri sočasnem pitju alkohola ali jemanju pomirjeval (glejte poglavje 4.4). Bolniki naj se posvetujejo z zdravnikom ali smejo voziti in upravljati s stroji.

V kliničnih preskušanjih zdravila PALEXIA SR, v katerih so ga bolniki dobivali do 1 leto, so po nenadnem prenehanju redko ugotovili odtegnitvene simptome; če pa so se pojavili, so bili na splošno blagi. Kljub temu mora biti zdravnik nanje pozoren (glejte poglavje 4.2) in mora bolnika ustrezno zdraviti, če se pojavijo.

Znano je, da bolnike s kronično bolečino spremlja večje tveganje samomorilnega mišljenja in

samomorov. Poleg tega so ugotovili, da so učinkovine z izraženim vplivom na monoaminergični

sistem povezane s povečanim tveganjem samomorilnosti pri bolnikih z depresijo, posebno na začetku zdravljenja. Podatki iz kliničnih preskušanj in poročil v obdobju trženja ne dokazujejo povečanega tovrstnega tveganja pri tapentadolu.

Odvisnost od zdravila

Ponavljajoča uporaba zdravila PALEXIA SR lahko vodi v razvoj odvisnosti od zdravila, tudi pri terapevtskih odmerkih. Tveganje za razvoj odvisnosti od zdravila se lahko razlikuje glede na posamezne dejavnike tveganja pri bolniku, odmerjanje in trajanje zdravljenja z opioidi (glejte poglavje 4.4).

Pediatrična populacija

Pričakuje se, da bodo pogostnost, vrsta in resnost neželenih učinkov pri otrocih in mladostnikih, zdravljenih z zdravilom PALEXIA SR, enaki kot pri odraslih, zdravljenih z zdravilom PALEXIA SR. V zaključenem pediatričnem preskušanju za nobeno od starostnih podskupin niso zaznali nobene nove varnostne težave. Na voljo so omejeni podatki iz kliničnih preskušanj o odtegnitvenih simptomih pri

otrocih, ki uporabljajo tapentadol s podaljšanim sproščanjem.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Simptomi

Izkušenj pri ljudeh s prevelikim odmerjanjem tapentadola je malo. Predklinični podatki kažejo, da je mogoče v primeru zastrupitve s tapentadolom pričakovati podobne simptome, kot se pojavijo pri

drugih centralno delujočih analgetikih, ki delujejo kot agonisti mi-opioidnih receptorjev. Načeloma so med temi simptomi (glede na klinične ugotovitve) predvsem mioza, bruhanje, srčnožilni kolaps, motnje zavesti vse do kome, konvulzije in depresija dihanja vse do zastoja dihanja, kar lahko povzroči smrt.

Zdravljenje

Zdravljenje prevelikega odmerjanja mora biti osredotočeno na zdravljenje simptomov mi-opioidnega agonističnega delovanja. Kadar obstaja sum na preveliko odmerjanje tapentadola, je treba pozornost najprej nameniti ponovni vzpostavitvi dihalnih poti in uvedbi asistirane ali nadzorovane ventilacije. Čisti antagonisti opioidnih receptorjev, npr. nalokson, so specifični antidoti proti depresiji dihanja, ki je posledica prevelikega odmerjanja opioidov. Depresija dihanja po prevelikem odmerjanju lahko traja dalj časa kot delovanje antagonista opioidnih receptorjev. Dajanje antagonista opioidnih receptorjev ni

nadomestilo za stalno spremljanje dihalnih poti, dihanja in obtoka po prevelikem odmerjanju opioidov. Če je odziv na antagoniste opioidnih receptorjev premajhen ali le kratkotrajen, je treba uporabiti dodaten odmerek antagonista (npr. naloksona) v skladu s priporočili proizvajalca zdravila.

Za odstranitev neabsorbirane učinkovine pride v poštev gastrointestinalna dekontaminacija.

Gastrointestinalna dekontaminacija z aktivnim ogljem ali izpiranjem želodca pride v poštev v 2 urah po zaužitju. Pred poskusom gastrointestinalne dekontaminacije je treba poskrbeti za zavarovanje dihalnih poti.