ZEVALIN 1,6 mg/ml komplet za pripravo radiofarmakov za infundiranje

Zdravilo Zevalin je indicirano pri odraslih.

Z [⁹⁰Y] označeno zdravilo Zevalin je indicirano kot konsolidacijsko zdravljenje t.j. za utrjevanje odgovora, ki je bil dosežen z indukcijskim zdravljenjem pri predhodno nezdravljenih bolnikih s folikularnim limfomom. Korist uporabe zdravila Zevalin po zdravljenju z rituksimabom v kombinaciji s kemoterapijo, ni bila potrjena.

Z [⁹⁰Y] označeno zdravilo Zevalin je indicirano za zdravljenje odraslih bolnikov z ne-Hodgkinovim limfomom (NHL) folikularnih celic B CD20+, ki je po rituksimabu recidiviral ali je zanj neodziven.

Zdravilo nima veā dovoljenja za promet

Z [⁹⁰Y] označeno zdravilo Zevalin sme sprejeti, uporabljati in aplicirati le strokovno usposobljeno osebje, ki ga mora pripraviti v skladu z zahtevami za varstvo pred sevanjem in farmacevtsko kakovost (za več podrobnosti glejte tudi poglavja 4.4, 6.6 in 12).

Odmerjanje

Zdravilo Zevalin se mora uporabljati po predhodnem zdravljenju z rituksimabom. Za podrobna navodila glede uporabe glejte povzetek glavnih značilnosti zdravila za rituksimab.

Režim zdravljenja vključuje dve intravenski aplikaciji rituksimaba in eno aplikacijo raztopine z [⁹⁰Y] označenega zdravila Zevalin v naslednjem vrstnem redu:

1. dan: intravenska infuzija 250 mg/m² rituksimaba 7., 8. ali 9. dan:

   • intravenska infuzija 250 mg/m² rituksimaba tik (v 4 urah) pred aplikacijo raztopine z [⁹⁰Y] označenega zdravila Zevalin.

   • 10-minutna intravenska infuzija raztopine z [⁹⁰Y] označenega zdravila Zevalin.

     Ponovna uporaba: Podatki o ponovnem zdravljenju bolnikov z zdravilom Zevalin niso na voljo. Priporočen odmerek radioaktivnosti z [⁹⁰Y] označene raztopine zdravila Zevalin je:

     Zdravljenje relapsnega ali neodzivnega CD20+ folikularnega B–celičnega ne–Hodgkinovega limfoma (NHL) po rituksimabu:

     • bolniki s 150.000 ali več trombociti/mm³: 15 MBq/kg telesne mase

     • bolniki z 100.000 – 150.000 trombociti/mm³: 11 MBq/kg Največji odmerek ne sme preseči 1200 MBq.

       Ponovna uporaba: Podatki o ponovnem zdravljenju bolnikov z [⁹⁰Y] označenim zdravilom Zevalin niso na voljo.

       Konsolidacijska terapija po nastopu remisije pri predhodno nezdravljenih bolnikih s folikularnim limfomom

     • bolniki s 150.000 ali več trombociti/mm³: 15 MBq/kg do največ 1200 MBq

     • za bolnike z manj kot 150.000 trombociti na mm³ glejte poglavje 4.4

     Ponovna uporaba: Podatki o ponovnem zdravljenju bolnikov z [⁹⁰Y] označenim zdravilom Zevalin niso na voljo.

     Posebne skupine bolnikov Pediatrična populacija

     Uporaba zdravila Zevalin se ne priporoča pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 18 let, ker ni na voljo dovolj podatkov o varnosti in učinkovitosti.

     Starejši bolniki

     Na voljo je premalo podatkov o uporabi zdravila Zevalin pri starejših bolnikih (> 65 let). Splošnih razlik v varnosti ali učinkovitosti med to skupino bolnikov in mlajšimi bolniki niso opazili.

     Bolniki z motnjami v delovanju jeter

     Študij varnosti in učinkovitosti pri bolnikih z motnjami v delovanju jeter niso izvedli.

     Zdravilo nima veā dovoljenja za promet

     Bolniki z motnjami v delovanju ledvic

     Študij varnosti in učinkovitosti pri bolnikih z motnjami v delovanju ledvic niso izvedli.

     Način uporabe

     Z [⁹⁰Y] označeno raztopino zdravila Zevalin morate pripraviti v skladu z navodili v poglavju 12. Pred dajanjem zdravila bolniku je treba preveriti odstotek radiooznačenosti pripravljenega z [⁹⁰Y] označenega zdravila Zevalin v skladu s postopki, opisanimi v poglavju 12.

     Če je povprečna radiokemična čistost manj kot 95 %, se pripravka ne sme dati.

     Pripravljeno raztopino je treba dati v obliki počasne intravenske infuzije, ki teče 10 minut. Infuzije se ne sme dati v obliki intravenskega bolusa.

     Zdravilo Zevalin se lahko infundira neposredno z ustavitvijo toka iz infuzijske vrečke in aplikacijo neposredno v linijo. Na liniji med bolnikom in infuzijskim vhodom mora biti nameščen 0,2– ali 0,22– mikronski filter, ki veže beljakovine z nizko molekulsko maso. Po infundiranju zdravila Zevalin je treba linijo sprati z vsaj 10 ml natrijevega klorida 9 mg/ml (0,9 %) v obliki raztopine za injiciranje.

• preobčutljivost na ibritumomab tiuksetan, itrijev klorid ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1;

• preobčutljivost za rituksimab ali druge iz glodavcev pridobljene beljakovine;

• nosečnost in dojenje (glejte poglavje 4.6).

Ker režim zdravljenja z zdravilom Zevalin vključuje uporabo rituksimaba, glejte tudi povzetek glavnih značilnosti zdravila za rituksimab.

Z [⁹⁰Y] označeno zdravilo Zevalin sme uporabljati le strokovno usposobljeno osebje z ustreznim pooblastilom pristojnega organa za uporabo in rokovanje z radioizotopi v določenem kliničnem okolju. Za prejem, pripravo, uporabo, prenos, shranjevanje in odstranjevanje veljajo predpisi in/ali ustrezna dovoljenja/licence lokalnih pristojnih uradnih organov.

Uporabnik mora pri pripravi radiofarmakov upoštevati zahteve varstva pred sevanji kot tudi zahteve glede farmacevtske kakovosti. Upoštevati je treba ustrezne previdnostne ukrepe za zagotavljanje aseptičnih pogojev, ki so v skladu z Dobro proizvodno prakso za zdravila.

Infuzijo se daje pod skrbnim nadzorom izkušenega zdravnika v prostoru, ki je ustrezno opremljen s celotno, takoj dosegljivo opremo za oživljanje (za previdnostne ukrepe v zvezi z radiofarmaki glejte tudi poglavji 4.2 in 12).

Z [⁹⁰Y] označeno zdravilo Zevalin se ne sme dajati bolnikom, pri katerih obstaja nevarnost za življenje ogrožajoče hematološke toksičnosti.

Zdravila Zevalin se ne sme dajati spodaj omenjenim bolnikom, saj varnosti in učinkovitosti niso ugotavljali:

• več kot 25 % kostnega mozga infiltriranega z limfomskimi celicami

• predhodno obsevanje, ki prizadene več kot 25 % delujočega kostnega mozga

• število trombocitov < 100.000/mm³ (monoterapija) in < 150.000/mm³ (konsolidirano zdravljenje)

• število nevtrofilcev < 1.500/mm³

• predhodna presaditev kostnega mozga ali podpora matičnih celic

Zdravilo nima veā dovoljenja za promet

• Hematološka toksičnost

  Posebna previdnost je potrebna glede na zmanjšan kostni mozeg. Pri večini bolnikov povzroči dajanje zdravila Zevalin (po predhodnem zdravljenju z rituksimabom) hudo in dolgo trajajočo citopenijo, ki je večinoma reverzibilna (glejte poglavje 4.8). Zato je treba po zdravljenju z zdravilom Zevalin tedensko nadzirati skupno število krvnih celic in trombocitov, dokler se ravni ne povrnejo ali kakor je klinično indicirano. Tveganje za hematološko toksičnost se lahko zveča po predhodnem zdravljenju s fludarabinom (za podrobnosti glejte poglavje 4.5).

• Zdravljenje z rastnimi faktorji

  Zaradi pravilne ocene rezerve kostnega mozga in možne občutljivosti hitro delečih se mieloičnih celic na sevanje, bolniki ne smejo biti zdravljeni z rastnim faktorjem (npr. G-CSF) 3 tedne pred zdravljenjem z zdravilom Zevalin in še 2 tedna po končanem zdravljenju (glejte tudi poglavje 4.5).

• Humana protitelesa proti antigenom glodavcev

  Bolnike, ki so pred zdravljenjem z zdravilom Zevalin prejemali mišje beljakovine, je treba testirati na prisotnost humanih protiteles proti antigenom glodavcev (HAMA-human anti-mouse antibodies). Pri bolnikih, ki so razvili HAMA, se lahko pri zdravljenju z zdravilom Zevalin ali z drugimi beljakovinami, pridobljenimi iz glodavcev pojavijo alergijske ali preobčutljivostne reakcije.

  Po uporabi zdravila Zevalin je treba bolnike praviloma testirati za prisotnost HAMA pred nadaljevanjem zdravljenja z beljakovinami, pridobljenimi iz glodavcev.

• Reakcije na infuzijo

  Reakcije na infuzijo se lahko pojavijo med ali po zdravljenju z zdravilom Zevalin po predhodnem zdravljenju z zdravilom Rituksimab. Znaki in simptomi reakcij na infuzijo lahko vključujejo omotičnost, kašelj, siljenje na bruhanje, bruhanje, izpuščaj, pruritus, tahikardijo, astenijo, pireksijo in tresavico (glejte poglavje 4.8). V primeru potencialno hude reakcije je treba zdravljenje z infuzijo takoj prekiniti.

• Preobčutljivost

  Preobčutljivostne reakcije po dajanju zdravila Zevalin so opazili pogosto. Resne reakcije vključno z anafilakso se pojavijo pri manj kot 1 % bolnikov (glejte tudi poglavje 4.8). V primeru preobčutljivostnih reakcij je treba infundiranje zdravila Zevalin takoj prenehati. V primeru alergijske reakcije med dajanjem rituksimaba ali zdravila Zevalin morajo biti takoj na razpolago zdravila za zdravljenje preobčutljivostnih reakcij, npr. adrenalin, antihistaminiki in kortikosteroidi.

• Hude reakcije kože in sluznic

  Redko so poročali, da je bilo zdravljenje z zdravilom Zevalin po predhodnem zdravljenju z rituksimabom povezano s pojavom hudih reakcij kože in sluznic, vključno s Stevens-Johnsonovim sindromom, ki je bil v nekaterih primerih smrten. Pojavnost reakcij se je po dneh in mesecih spreminjala. Pri bolnikih s hudimi mukokutanimi reakcijami se mora zdravljenje prekiniti.

• Kontracepcija

  Dolgoročnih študij vpliva na plodnost in sposobnost razmnoževanja pri živalih niso izvedli. Obstaja potencialno tveganje, da lahko ionizirajoče sevanje z [⁹⁰Y] označenega zdravila Zevalin povzroči toksične učinke na ženske in moške spolne žleze. Glede na naravo zdravilne učinkovine morajo ženske v rodni dobi, enako pa tudi moški, med zdravljenjem z zdravilom Zevalin in še do 12 mesecev po tem uporabljati učinkovito kontracepcijo (glejte poglavji 4.6 in 5.2).

• Imunizacija

  Študij varnosti in učinkovitosti imunizacije s katerimkoli cepivom, zlasti z živimi virusnimi vakcinami, po zdravljenju z zdravilom Zevalin niso izvedli. Zaradi možnega tveganja za razvoj virusne okužbe se ne priporoča uporaba živih virusnih cepiv pri bolnikih, ki so pred kratkim prejeli zdravilo Zevalin (glejte poglavje 4.5). Upoštevati je treba možnost, da je po zdravljenju z zdravilom

  Zdravilo nima veā dovoljenja za promet

  Zevalin potencialno omejena sposobnost generiranja primarnega ali anamnestično humoralnega odziva na katerokoli cepivo.

• NHL s prizadetostjo osrednjega živčevja

  Na voljo ni podatkov o bolnikih z limfomom osrednjega živčevja, ker ti bolniki niso bili vključeni v klinične študije. Uporaba zdravila Zevalin zato pri bolnikih z vključitvijo CNS ni priporočljiva.

• Ekstravazacija

  Potrebno je skrbno spremljanje pojava ekstravazacije v času injiciranja zdravila Zevalin, da se prepreči poškodovanje tkiva zaradi sevanja. Če se pojavi kakršenkoli znak ali simptom ekstravazacije, je treba infundiranje takoj ustaviti in ga ponovno začeti v drugi veni.

• Sekundarne maligne bolezni

  Uporaba zdravila Zevalin je povezana z zvečanim tveganjem za sekundarne maligne bolezni, vključno z akutno mieloidno levkemijo (AML) in mielodisplastičnim sindromom (MDS) (glejte tudi poglavje 4.8).

• Pomožne snovi

Končna z [⁹⁰Y] označena raztopina zdravila Zevalin vsebuje do 28 mg natrija na odmerek, odvisno od koncentracije radioaktivnosti. To morajo upoštevati bolniki, ki so na dieti z nadzorovanim vnosom natrija.

Interakcije z drugimi zdravili niso znane. Študij medsebojnega delovanja niso izvedli.

Zdravljenje z rastnim faktorjem kot je G–CSF ni dovoljeno za bolnike 3 tedne pred apliciranjem zdravila Zevalin in še 2 tedna po zaključku zdravljenja (glejte tudi poglavje 4.4).

V kliničnih preskušanjih, kjer so zdravilo Zevalin dajali kot konsolidacijsko zdravljenje po kemoterapiji prvega izbora, so opazili višjo pogostnost hude in podaljšane nevtropenije in trombocitopenije pri bolnikih, ki so prejeli zdravilo Zevalin v roku 4-ih mesecev po kombinirani kemoterapiji s fludarabinom in mitoksantronom in/ali ciklofosfamidom v primerjavi z bolniki, ki so prejemali katerokoli drugo kemoterapijo. Zato se lahko tveganje za hematološko toksičnost zveča, ko se zdravilo Zevalin daje kmalu (manj kot 4 mesece) po zdravljenju s fludarabinom (glejte tudi poglavje 4.4).

Študij varnosti in učinkovitosti imunizacije s katerimkoli cepivom, zlasti z živimi virusnimi cepivi, po zdravljenju z zdravilom Zevalin niso izvedli (glejte tudi poglavje Posebna opozorila in previdnostni ukrepi).

Nosečnost

Vpliva ibritumomab tiuksetana na sposobnost razmnoževanja pri živalih niso raziskovali. Ker je znano, da IgG prehaja skozi placento in zaradi znatnega tveganja, povezanega s sevanjem, se zdravila Zevalin med nosečnostjo ne sme uporabljati (glejte poglavje 4.3).

Pred začetkom zdravljenja pri ženskah je treba izključiti nosečnost.

Vsako žensko, ki ji je izostala menstruacija, je treba obravnavati kot da je noseča, dokler se ne dokaže nasprotno. Razmisliti je treba o drugih možnih načinih zdravljenja, pri katerih ni ionizirajočega sevanja.

Zdravilo nima veā dovoljenja za promet

Ženske v rodni dobi, enako pa tudi moški, morajo med zdravljenjem z zdravilom Zevalin in še do 12 mesecev po tem uporabljati učinkovito kontracepcijo.

Dojenje

Čeprav ni znano ali se ibritumomab tiuksetan pri ljudeh izloča v materino mleko, je znano, da se IgG matere izloča v materino mleko. Ker absorpcijski in imunosupresijski potencial pri dojenčkih nista znana mora ženska prenehati dojiti. Zdravilo Zevalin je treba uporabiti po predhodnem zdravljenju z rituksimabom za katerega se ne priporoča, da ženska med zdravljenjem in še 12 mesecev po zdravljenju doji (za podrobnejše informacije o njegovi uporabi prosimo glejte Povzetek glavnih značilnosti zdravila rituksimab).

Plodnost

Študij na živalih za ugotovitev učinkov zdravila Zevalin na plodnost moških ali žensk niso izvedli. Obstaja potencialno tveganje, da lahko ionizirajoče sevanje z [⁹⁰Y] označenega zdravila Zevalin povzroči toksične učinke na ženske in moške spolne žleze (glejte poglavji 4.4 in 5.2). Bolnike je treba poučiti, da zdravilo lahko vpliva na plodnost in da bodo moški bolniki morda želeli svoja semenčeca shraniti z globokim zamrzovanjem.

Zevalin lahko vpliva na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji, saj se kot pogosto opisan neželeni učinek pojavlja vrtoglavica.

Izpostavljanje ionizirajočemu sevanju je povezano z nastankom raka in možnostjo razvoja genetskih okvar. V vseh primerih je potrebno zagotoviti, da je tveganje zaradi sevanja manj ogrožajoče kot bolezen sama.

Ker se zdravilo Zevalin uporablja po predhodnem zdravljenju z rituksimabom (za podrobnosti glejte poglavje 4.2), glejte tudi informacije o predpisovanju rituksimaba.

Splošni varnostni profil zdravila Zevalin po predhodnem zdravljenju z rituksimabom temelji na podatkih, zbranih na 349 bolnikih z relapsnim ali neodzivnim nizkostopenjskim, folikularnim ne– Hodgkinovim limfomom ali z NHL s transformacijo celic B, preučenih v petih kliničnih preskušanjih, iz podatkov študije z 204 bolniki, ki so prejemali zdravilo Zevalin kot konsolidacijsko zdravljenje po nastopu remisije z zdravljenjem prvega izbora in iz spremljanja po obdobju trženja.

Najpogosteje opazovani neželeni učinki na zdravilo pri bolnikih, ki so prejemali zdravilo Zevalin po predhodnem zdravljenju z rituksimabom so trombocitopenija, levkocitopenija, nevtropenija, anemija, okužbe, pireksija, siljenje na bruhanje, astenija, tresavica, petehije in utrujenost.

Najpogostejši hudi neželeni učinki pri bolnikih, ki so prejemali zdravilo Zevalin po predhodnem zdravljenju z rituksimabom, so:

• hude in trdovratne citopenije (glejte tudi Posebna opozorila in previdnostni ukrepi)

• okužbe

• krvavitev med trombocitopenijo

• hude in trdovratne mukokutane reakcije (glejte tudi Posebna opozorila in previdnostni ukrepi)

• mielodisplastični sindrom / akutna mieloična levkemija

  Za vsakega od naslednjih resnih neželenih učinkov so poročali o smrtnih izidih. Poročila izvirajo iz kliničnih preskušanj ali iz obdobja trženja.

• okužba

• sepsa

• pljučnica

  Zdravilo nima veā dovoljenja za promet

• mielodisplastični sindrom / akutna mieloična levkemija

• anemija

• pancitopenija

• krvavitev med trombocitopenijo

• intrakranialna krvavitev med trombocitopenijo

• mukokutane reakcije, vključno s Stevens–Johnsonovim sindromom

Pogostnost neželenih učinkov, za katere obstaja možnost, da so povezani z uporabo zdravila Zevalin po predhodnem zdravljenju z rituksimabom, je predstavljena v spodnji tabeli. Ti neželeni učinki temeljijo na podatkih za 349 bolnikov z relapsnim ali neodzivnim nizkostopenjskim, folikularnim ne– Hodgkinovim limfomom ali z NHL s transformacijo celic B, preučevanimi v petih kliničnih preskušanjih. Poleg tega so bili v študiji z 204 bolniki, ki so prejemali zdravilo Zevalin kot konsolidacijsko zdravljenje po nastopu remisije z zdravljenjem prvega izbora, opaženi neželeni učinki, označeni z **. Neželeni učinki iz obdobja trženja, za katere pogostnosti ni bilo možno oceniti, so navedeni pod „neznana“.

Neželeni učinki so opredeljeni spodaj po pogostnosti in glede na organske sisteme (MedDRA). Skupine pogostnosti so opredeljene v skladu z naslednjim dogovorom:

(zelo pogosti ≥ 1/10, pogosti ≥ 1/100 do <1/10, občasni ≥ 1/1.000 do <1/100, redki ≥ 1/10.000 do

< 1/1.000; zelo redki < 1/10.000).

V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

Preglednica 1: Neželeni učinki, o katerih so poročali v kliničnih preskušanjih ali v obdobju trženja pri bolnikih, zdravljenih z zdravilom Zevalin po predhodnem zdravljenju z rituksimabom

Zdravilo nima veā dovoljenja za promet

Za opis neke reakcije in njenih sinonimov ter povezanih stanj je uporabljen najprimernejši izraz po klasifikaciji MedDRA.

• Bolezni krvi in limfatičnega sistema

  V kliničnih preskušanjih so zelo pogosto opazili hematološko toksičnost, zaradi katere se omeji odmerek (glejte tudi poglavje Posebna opozorila in previdnostni ukrepi).

  Mediani čas do najnižje točke trombocitov in granulocitov je bil približno 60 dni po začetku zdravljenja. V kliničnih preskušanjih z indikacijo relapsne in neodzivne NHL so poročali o trombocitopeniji 3. stopnje z medianim časom 13 dni in 4. stopnje z medianim časom 21 dni ter nevtropeniji 3. stopnje z medianim časom do okrevanja 8 dni in 4. stopnje z medianim časom do okrevanja 14. dni. Po zdravljenju z zdravilom Zevalin kot konsolidacijsko zdravljenje po nastopu remisije z zdravljenjem prvega izbora je bil mediani čas do okrevanja 20 dni za trombocitopenijo

  3. stopnje in 35 dni za trombocitopenijo 4. stopnje ter 20 dni za nevtropenijo 3. stopnje in 28 dni za nevtropenijo 4. stopnje.

• Infekcijske in parazitske bolezni

  • Podatki, zbrani pri 349 bolnikih z relapsnim ali refraktornim nizkostopenjskim, folikularnim limfomom ali NHL s transformacijo celic, preučevanih v petih preskušanjih:

    Zdravilo nima veā dovoljenja za promet

    V prvih 13 tednih po zdravljenju z zdravilom Zevalin se je pri bolnikih pogosto pojavila okužba. Pogosto so poročali o okužbah 3. in 4. stopnje. Med spremljanjem so se okužbe pojavile pogosto, pri čemer je bila okužba 3. stopnje pogosta in 4. stopnje občasna.

  • Podatki, zbrani od 204 bolnikov, ki so prejemali zdravilo Zevalin kot konsolidacijsko zdravljenje po nastopu remisije z zdravljenjem prvega izbora:

    Okužbe so opazili pogosto.

    Okužbe so lahko bakterijske, glivične in virusne, vključno z reaktivacijo latentnih virusov.

• Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije

  Poročali so o ekstravazaciji s posledično reakcijo na mestu infundiranja, ki vključujejo npr. dermatitis na mestu infundiranja, luščenje kože na mestu infundiranja in razjede na mestu infundiranja.

  Z zdravilom Zevalin povezano sevanje lahko poškoduje tkivo okoli limfoma in povzroči zaplete zaradi oteklega limfoma.

• Bolezni imunskega sistema

  Podatki od 349 bolnikov z relapsnim ali neodzivnim nizkostopenjskim, folikularnim ne– Hodgkinovim limfomom ali z NHL s transformacijo celic B, ki so jih preučevali v petih študijah: Pogosto so opazili preobčutljivostne reakcije po dajanju zdravila Zevalin. Hude preobčutljivostne reakcije (3./4. stopnje) vključno z anafilaksijo so se pojavile pri manj kot 1 % bolnikov (glejte tudi poglavje Posebna opozorila in previdnostni ukrepi).

• Benigne, maligne in neopredeljene novotvorbe (vključno s cistami in polipi)

  • Sekundarne maligne tvorbe

Neodzivni ali relapsni NHL:

O mielodisplastičnem sindromu (MDS)/akutni mieloični levkemiji (AML) so poročali pri enajstih od 211 bolnikov z relapsnim ali neodzivnim NHL, dodeljenih v skupino za zdravljenje z zdravilom Zevalin v štirih študijah.

Konsolidacijsko zdravljenje:

Po končni analizi 204 bolnikov, ki so po kemoterapiji prve izbire prejemali zdravilo Zevalin, označeno z [⁹⁰Y], po okrog 7,5 leta študije, v kateri so raziskovali učinkovitost in varnost konsolidacije z zdravilom Zevalin pri bolnikih z napredovalim stadijem folikularnega limfoma, ki se odzivajo na kemoterapijo prve izbire (študija 4, poglavje 5.1), se je v kraku z zdravilom Zevalin razvila druga primarna maligna bolezen pri 26 bolnikih (12,7 % bolnikov), v kontrolnem kraku pa pri 14 bolnikih (6,8 % bolnikov). Pri sedmih bolnikih (3,4 %, 7/204) so po zdravljenju z zdravilom Zevalin postavili diagnozo MDS/AML, v kontrolnem kraku pa pri enem bolniku (0,5 %, 1/205), ob medianem spremljanju 7,3 leta. Smrti zaradi druge primarne maligne bolezni so vključevale 8 (3,9 %) bolnikov v kraku z zdravilom Zevalin in 3 (1,5 %) bolnikov v kontrolnem kraku. Smrti zaradi MDS/AML so vključevale pet (2,5 %) bolnikov v kraku z zdravilom Zevalin in nobenega bolnika v kontrolnem kraku.

Tveganje za pojav sekundarne mielodisplazije ali levkemije po zdravljenju z alkilirajočimi zdravili je dobro znano.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

Zdravilo nima veā dovoljenja za promet

V kliničnih preskušanjih so dajali odmerke do 19,2 MBq/kg z [⁹⁰Y] označenega zdravila Zevalin. Opažena hematološka toksičnost je bila pričakovana, vključno s 3. ali 4. stopnjo. Bolniki so si od teh toksičnih znakov opomogli, preveliki odmerki pa niso povzročili resnih ali usodnih posledic.

Specifično protisredstvo za preveliko odmerjanje z [⁹⁰Y] označenega zdravila Zevalin ni znano. Zdravljenje temelji na prekinitvi aplikacij zdravila Zevalin in podpornem zdravljenju, ki lahko vključuje tudi rastne faktorje. Če so na razpolago avtologne matične celice, jih je treba uporabiti kot podporo pri obvladovanju hematološke toksičnosti.