Acetilsalicilna kislina je indicirana za uporabo pri naslednjih srčnožilnih boleznih

• za zmanjšanje tveganja umrljivosti pri bolnikih s sumom na akutni srčni infarkt

• za zmanjšanje tveganja obolevnosti in umrljivosti pri bolnikih, ki so že preboleli srčni infarkt

• za sekundarno preprečevanje možganske kapi

• za zmanjšanje nevarnosti tranzitornih ishemičnih napadov (TIA) in možganske kapi pri bolnikih s TIA

• za zmanjšanje tveganja obolevnosti in smrti pri bolnikih s stabilno in nestabilno angino pektoris

• za preprečevanje tromboembolije po kirurških ali revaskularizacijskih posegih v/na arterijah (npr. PTCA, CABG, karotidna endarterektomija, arteriovenske premostitve)

• za zmanjšanje tveganja za pojav prvega srčnega infarkta pri ljudeh s srčnožilnimi dejavniki tveganja (sladkorna bolezen, hiperlipidemija, hipertenzija, debelost, kajenje, starost)

za peroralnom uporabo

• akutni srčni infarkt

  Ob sumu na srčni infarkt je treba dati čimprej začetni odmerek acetilsalicilne kisline (najmanj 200 mg do 300 mg). 30 dni po infarktu je treba jemati vzdrževalni odmerek 200 mg do 300 mg vsak dan. Po 30 dneh je treba pretehtati nadaljno zdravljenje za preprečevanje ponovitve srčnega infarkta.

  Če se pri tej indikaciji uporabljajo gastrorezistentne tablete, je treba prvo tableto prežvečiti, da se hitro absorbira.

• za zmanjšanje tveganja obolevnosti in umrljivosti pri bolnikih, ki so že doživeli srčni infarkt 100 do 300 mg na dan

• za sekundarno preprečevanje možganske kapi 100 do 300 mg na dan

• za zmanjšanje nevarnosti tranzitornih ishemičnih napadov (TIA) in možganske kapi pri bolnikih s TIA

  100 do 300 mg na dan

• za zmanjšanje tveganja obolevnosti in smrti pri bolnikih s stabilno in nestabilno angino pektoris 100 do 300 mg na dan

• za preprečevanje tromboembolije po kirurških ali revaskularizacijskih posegih v/na arterijah (npr. PTCA, CABG, karotidna endarterektomija, arteriovenske premostitve)

  100 do 300 mg na dan

• za zmanjšanje nevarnosti prvega srčnega infarkta pri ljudeh s srčnožilnimi dejavniki tveganja 100 mg na dan ali 300 mg vsak drugi dan

  Gastrorezistentne tablete je najbolje vzeti pred jedjo z veliko tekočine.

  Pediatrična populacija

  Učinkovitost zdravila Aspirin protect pri otrocih ni bila dokazana.

  Starejši bolniki

  Prilagajane odmerka pri akutnem in kroničnem zdravljenju ni potrebno.

  Bolniki z okvaro jeter

  Acetilsalicilna kislina se ne sme uporabljati pri bolnikih s hudo okvaro jeter (glejte poglavje 4.3). Acetilsalicilno kislino je treba uporabljati previdno pri bolnikih z blago ali zmerno okvaro jeter (glejte poglavje 4.4).

  Bolniki z okvaro ledvic

  Acetilsalicilna kislina se ne sme uporabljati pri bolnikih s hudo okvaro ledvic (glejte poglavje 4.3). Acetilsalicilno kislino je treba uporabljati previdno pri bolnikih z blago ali zmerno okvaro ledvic (glejte poglavje 4.4).

Acetilsalicilna kislina se ne sme uporabljati

• pri znani alergiji (preobčutljivosti) na acetilsalicilno kislino in druge salicilate ali katerokoli pomožno snov (glejte poglavje 6.1)

• pri bolnikih, ki imajo v anamnezi astmatične napade po jemanju salicilatov oz. snovi s podobnim delovanjem (nesteroidnih antirevmatikov)

• pri akutni razjedi v prebavilih

• pri povečani nagnjenosti h krvavitvam (hemoragična diateza)

• pri hudi okvari ledvic

• pri hudi okvari jeter

• pri hudem srčnem popuščanju

• pri bolnikih, ki jemljejo metotreksat v odmerkih 15 mg/teden ali več (glejte poglavje 4.5)

• zadnje tri mesece nosečnosti (glejte poglavje 4.6)

Acetilsalicilno kislino je treba posebej previdno uporabljati v naslednjih primerih

• v primeru alergije (preobčutljivosti) na druga protivnetna zdravila, antirevmatike ali druge alergenske snovi

• pri bolnikih z razjedami prebavil v anamnezi (kronična ali ponavljajoča se razjeda ali krvavitve iz prebavil v preteklosti)

• ob hkratnem zdravljenju z antikoagulanti (glejte poglavje 4.5)

• pri bolnikih z okvaro ledvic ali bolnikih z motnjami v srčnožilnem obtoku (npr. bolezni ledvičnih žil, kongestivna okvara srca, zmanjšan intravaskularni volumen, večji kirurški posegi, sepsa ali

  večje krvavitve), ker acetilsalicilna kislina lahko dodatno poveča tveganje za okvaro ledvic ali akutno odpoved ledvic

• Pri bolnikih, ki imajo hudo pomanjkanje glukoze-6-fosfat dehidrogenaze, lahko acetilsalicilna kislina povzroči hemolizo ali hemolitično anemijo. Dejavniki, ki lahko povečajo tveganje za hemolizo so npr. visoki odmerki, zvišana telesna temperatura ali akutne okužbe.

• pri okvarah jeter

• Ibuprofen lahko prepreči učinek acetilsalicilne kisline na agregacijo trombocitov. Bolniki, ki redno uporabljajo acetilsalicilno kislino in proti bolečinam jemljejo ibuprofen, se morajo posvetovati z zdravnikom (glejte poglavje 4.5).

• Acetilsalicilna kislina lahko povzroči bronhospazem in sproži astmatičen napad ali druge preobčutljivostne reakcije. Tveganje je večje pri bolnikih z bronhialno astmo, senenim nahodom, nosnimi polipi ali kronično pljučno boleznijo. Enako velja za bolnike, ki so preobčutljivi na druge snovi (npr. kožne reakcije, srbečica, koprivnica).

• Acetilsalicilna kislina lahko zaradi zaviralnega učinka na agregacijo trombocitov, ki traja še več dni po uporabi, poveča nagnjenost h krvavitvam med kirurškim posegom in po njem (tudi pri manjših kirurških posegih, npr. izdrtju zoba). Bolniki se morajo o uporabi acetilsalicilne kisline posvetovati z zdravnikom.

• Majhni odmerki acetilsalicilne kisline zmanjšajo izločanje sečne kisline. To lahko pri bolnikih z zmanjšanim izločanjem sečne kisline povzroči protin.

• Zdravila, ki vsebujejo acetilsalicilno kislino, se ne sme uporabljati pri otrocih in mladostnikih za virusne okužbe (z ali brez zvišane telesne temperature), ne da bi se prej posvetovali z zdravnikom. Pri določenih virusnih boleznih, zlasti influenci A, influenci B in noricah, obstaja tveganje za pojav Reyevega sindroma – zelo redke, a potencialno smrtno nevarne bolezni, ki zahteva takojšnjo medicinsko pomoč. Tveganje se lahko poveča, če se sočasno uporablja acetilsalicilna kislina, vendar vzročna povezanost ni dokazana. Če se pri takšnih boleznih pojavi trdovratno bruhanje, je to lahko znak Reyevega sindroma.

1. Kontraindicirano sočasno zdravljenje

   metotreksat v odmerkih 15 mg/teden ali več

   Hematološka toksičnost metotreksata se ob sočasnem jemanju acetilsalicilne kisline poveča (protivnetna zdravila zmanjšajo ledvični očistek metotreksata, salicilati izpodrivajo metotreksat iz vezavnih mest na plazemskih beljakovinah) (glejte poglavje 4.3).

2. Sočasna zdravljenja, pri katerih je potrebna posebna previdnost

   metotreksat v odmerkih manjših kot 15 mg/teden

   Hematološka toksičnost metotreksata se ob sočasnem jemanju acetilsalicilne kisline poveča (protivnetna zdravila zmanjšajo ledvični očistek metotreksata, salicilati izpodrivajo metotreksat iz vezavnih mest na plazemskih beljakovinah).

   ibuprofen

   Eksperimentalni podatki kažejo, da sočasna uporaba ibuprofena in acetilsalicilne kisline lahko zavre učinek nizkih odmerkov acetilsalicilne kisline na agregacijo trombocitov. Na voljo je malo podatkov in zaradi nezanesljivosti pri ekstrapolaciji ex vivo podatkov na klinične primere, trdni zaključki glede redne uporabe ibuprofena niso možni. Pri občasni uporabi ibuprofena se klinično pomembni učinki ne smatrajo kot verjetni (glejte poglavje 5.1).

   antikoagulanti, trombolitiki, drugi zaviralci agregacije trombocitov, zdravila, ki vplivajo na hemostazo Poveča se nevarnost krvavitve.

   druga nesteroidna protivnetna zdravila hkrati s salicilati v velikih odmerkih

   Zaradi sinergističnega učinka se poveča tveganje za pojav razjed in krvavitev iz prebavil. selektivni zaviralci privzema serotonina

   Zaradi sinergističnega učinka se poveča tveganje za pojav krvavitev iz prebavil.

   digoksin

   Zaradi zmanjšanega izločanja skozi ledvice se poveča plazemska koncentracija digoksina.

   zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, npr. inzulin, sulfonilsečnine

   Veliki odmerki acetilsalicilne kisline povečajo hipoglikemični učinek antidiabetikov zaradi njenega hipoglikemičnega delovanja in izpodrivanja sulfonilsečnin iz vezavnih mest na plazemskih beljakovinah.

   diuretiki hkrati z acetilsalicilno kislino v velikih odmerkih

   Zaradi zmanjšanja sinteze prostaglandinov v ledvicah se zmanjša glomerulna filtracija.

   sistemski glukokortikoidi, razen hidrokortizona, ki se uporablja kot nadomestno zdravljenje pri Addisonovi bolezni

   Kortikosteroidi povečajo izločanje salicilatov, zato se raven salicilatov v krvi med zdravljenjem s kortikosteroidi zniža; po prenehanju zdravljenja s kortikoidi obstaja nevarnost predoziranja salicilatov.

   zaviralci angiotenzinske konvertaze (ACE) hkrati z acetilsalicilno kislino v velikih odmerkih Zmanjšanje glomerulne filtracije zaradi zavrtja vazodilatacijskih prostaglandinov, poleg tega tudi zmanjšan antihipertenzivni učinek.

   valprojska kislina

   Zaradi izpodrivanja iz vezavnih mest na plazemskih beljakovinah se poveča toksičnost valprojske kisline.

   alkohol

   Acetilsalicilna kislina in alkohol delujeta aditivno, kar poveča negativen vpliv na sluznico prebavil in podaljša čas krvavitve.

   zdravila za izločanje sečne kisl ine, npr. benzbromaron, probenecid

   Zmanjša se izločanje sečne kisline (kompetitivno delovanje v ledvičnih tubulih).

Zaviranje sinteze prostaglandinov lahko škodljivo vpliva na nosečnost in/ali embrio/fetalni razvoj. Glede na podatke iz epidemioloških študij se uporaba zaviralcev sinteze prostaglandinov v zgodnji nosečnosti povezuje s povečanim tveganjem za splav, pojav malformacij srca in gastroshiz. Absolutno tveganje za srčnožilne malformacije se poveča z manj kot 1 % na približno 1,5 %. Tveganje se poveča s povečevanjem odmerka in trajanjem zdravljenja. V študijah na živalih je uporaba zaviralcev sinteze prostaglandinov pokazala povečano pred- in poimplantacijsko izgubo in embriofatalno smrtnost. Pri živalih, ki so jim dajali zaviralce sinteze prostaglandinov v obdobju organogeneze, so poročali o povečani incidenci različnih malformacij, tudi srčnožilnih.

V prvem in drugem trimesečju nosečnosti se acetilsalicilne kisline ne sme jemati, razen če je to res potrebno. Če zdravila, ki vsebujejo acetilsalicilno kislino jemljejo ženske, ki želijo zanositi, ali če jih jemljejo med prvim in drugim trimesečjem nosečnosti, mora biti odmerek čim manjši in trajanje zdravljenja čim krajše.

Med tretjim trimesečjem nosečnosti se lahko pri fetusu, ki je bil izpostavljen zaviralcem sinteze prostaglandinov, pojavijo

• kardiopulmonalna toksičnost (prezgodnje zaprtje ductus arteriosusa in pljučna hipertenzija)

• moteno delovanje ledvic, ki lahko privede do odpovedi ledvic z oligohidramnijem (premajhno količino plodovnice)

  oziroma so pri materi in otroku, ki sta bila zaviralcem sinteze prostaglandinov izpostavljena na koncu nosečnosti

  • možne podaljšane krvavitve zaradi antiagregacijskega učinka, ki se lahko pojavi že po zelo majhnih odmerkih oziroma

  • zavrto krčenje maternice, kar povzroči zakasnel in podaljšan porod.

Uporaba acetilsalicilne kisline v odmerkih 100 mg/dan ali več je kontraindicirana v zadnjem trimesečju nosečnosti.

Dojenje

Majhne količine salicilatov in njihovih presnovkov prehajajo v materino mleko.

Ker do sedaj pri novorojenčkih, katerih matere so občasno jemale acetilsalicilno kislino, ni bilo opaziti neželenih učinkov, dojenja običajno ni treba prekiniti. Če matere jemljejo acetilsalicilno kislino redno ali v velikih odmerkih, je treba z dojenjem dovolj zgodaj prenehati.

Zdravilo Aspirin protect nima vpliva na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji.

Spodaj navedeni neželeni učinki temeljijo na spontanih poročilih iz obdobja trženja. Vključene so vse oblike zdravil Aspirin, tudi peroralne oblike za kartkotrajno in dolgotrajno zdravljenje, zato razvrstitev po CIOMS III kategorijah pogostnosti ni primerna.

• posthemoragična anemija¹

• slabokrvnosti zaradi pomanjkanja železa¹ z laboratorijskimi in kliničnimi znaki in simptomi

• hemoliza²

• hemolitična anemija²

• preobčutljivost

• preobčutljivost na zdravila

• alergijski edem, angioedem

• anafilaktične reakcije

• anafilaktični šok z laboratorijskimi in kliničnimi znaki

• cerebralne in intrakranialne krvavitve⁵

• omotica

• krvavitve

• krvavitve pri kirurških posegih

• hematomi

• krvavitve v mišice

• krvavitve iz nosu

• sindrom astme zaradi protibolečinskih zdravil

• rinitis

• kongestija nosne sluznice

• dispepsija

• bolečine v prebavilih

• bolečine v trebuhu

• krvavitve iz dlesni

• vnetje prebavil

• razjede v prebavilih

• krvavitve v prebavilih

• perforacije v prebavilih z laboratorijskimi in kliničnimi znaki in simptomi.

• motnje delovanja jeter

• povečane vrednosti transaminaz

• izpuščaj

• koprivnica

• srbenje

• urogenitalne krvavitve

• okvare ledvic⁴

• akutna odpoved ledvic⁴

1 zaradi krvavitev

2 pri bolnikih s hudim pomanjkanjem glukoze-6-fosfat dehidrogenaze

3 pri hudih alergijskih reakcijah

4 pri bolnikih s predhodnimi okvarami ledvic ali motnjami v srčnožilnem krvnem obtoku

5 največkrat pri bolnikih z neurejeno hipertenzijo in/ali bolnikih, ki jemljejo antihemostatike

Zastrupitev s salicilati (> 100 mg/kg/dan več kot dva dni lahko povzroči zastrupitev) je lahko posledica kronične terapevtske uporabe, zastrupitve ali življenjsko ogrožujoče akutne zastrupitve (prekomernega odmerjanja) zaradi nenamernega zaužitja prevelikega odmerka npr. pri otrocih ali namerne zastrupitve.

Kronična zastrupitev s salicilati je lahko težko prepoznavna, ker so znaki ali simptomi neznačilni. Blaga kronična zastrupitev s salicilati ali salicilizem se običajno pojavi po ponavljajoči se uporabi velikih odmerkov. Kot simptomi se pojavijo omotica, vrtoglavica, zvonjenje v ušesih, gluhost, znojenje, navzea, bruhanje, glavobol, zmedenost, ki so lahko manj izraziti pri uporabi manjših odmerkov. Zvonjenje v ušesih se pojavi pri plazemskih koncentracijah od 150 do

300 mikrogramov/ml. Hudi neželeni učinki se pojavijo pri plazemskih koncentracijah večjih od 300 mikrogramov/ml.

Značilnost akutne zastrupitve je huda motnja v kislinsko-baznem ravnovesju in je odvisna od starosti in stopnje zastrupitve. Pri otrocih se najpogosteje kaže kot metabolna acidoza. Stopnje zastrupitve se ne da predvideti samo iz plazemske koncentracije. Absorpcija acetilsalicilne kisline je lahko zakasnela zaradi počasnejšega praznjenja želodca, čvrstih tvorb v želodcu (netopnih skupkov zdravil) ali kot posledica zaužitja gastrorezistentnih pripravkov. Ukrepi pri zastrupitvi z acetilsalicilno kislino so odvisni od obsega, stopnje in kliničnih simptomov in morajo biti v skladu s standardnimi ukrepi pri zastrupitvah. Običajno se priporoča pospešitev izločanja zdravila kot tudi vzpostavitev elektrolitskega in kislinsko-baznega ravnovesja.

Zaradi zapletenih patofizioloških učinkov pri zastrupitvi s salicilati, so lahko prisotni naslednji znaki in simptomi: