Test Helicobacter INFAI za otroke v starosti 3 11 let, 45 mg prašek za peroralno raztopino

Farmakoterapevtska skupina: drugi diagnostiki, oznaka ATC: VO4CX

Za količino 75 mg ¹³C-sečnine, ki se uporabi za dihalni test, farmakodinamični učinki niso opisani. Označena sečnina se po zaužitju razširi v želodčno sluznico. V prisotnosti bakterije Helicobacter pylori se ¹³C-sečnina presnovi z ureazo bakterije Helicobacter pylori.

2H2N(¹³CO)NH2 + 2H2O ^{encim ureaza} 4NH3 + 2 ¹³CO2

Ogljikov dioksid preide v krvne žile. Od tam se v obliki bikarbonata prenese v pljuča in se sprosti v

izdihanem zraku kot ¹³CO2.

V prisotnosti bakterijske ureaze se razmerje med ¹³C in ¹²C-ogljikovimi izotopi znatno spremeni. Delež ^13CO2 ^{v izdihanem zraku je določen s spektrometrično metodo določanja razmerja mase izotopov (IRMS,} isotope ratio mass spectrometry) in predstavljen kot absolutna razlika (vrednost Δδ) med 00-minutnimi in 30-minutnimi vrednostmi.

Ureazo v želodcu proizvaja samo Helicobacter pylori. V želodčni flori so zelo redko našli druge bakterije, ki proizvajajo ureazo.

Mejna točka za razločevanje na Helicobacter pylori negativne in pozitivne bolnike je določena kot Δδ-vrednost 4 ‰. To pomeni, da povečanje Δδ-vrednosti za več kot 4 ‰ pomeni okužbo. V primerjavi z bioptično diagnostiko okužbe s Helicobacter pylori je dihalni test v kliničnih preskušanjih na 168 bolnikih v starosti 3 – 11 let je dosegel občutljivost 98,4 % [90 %-IZ: ≥91,3 %] in specifičnost 98,1 % [90 %-IZ:

≥59,1 %].

V odsotnosti bakterijske ureaze se bo vsa količina zaužite sečnine po absorpciji iz prebavil presnovila enako kot endogena sečnina. Amonijak, ki nastane z bakterijsko hidrolizo (kot je opisano zgoraj), se vključi v presnovo v obliki NH4+.

Zaužita ¹³C-sečnina se presnovi v ogljikov dioksid in amonijak ali se vključi v cikel sečnine v telesu. Povečanje količine ¹³CO2 merimo z izotopno analizo.

Absorpcija in porazdelitev ¹³CO2 sta hitrejši od reakcije ureaze. Torej je razkroj ¹³C-sečnine z bakterijsko

ureazo tista stopnja, ki omejuje hitrost celotnega postopka.

Samo pri bolnikih, ki so pozitivni na Helicobacter pylori, 45 mg označene sečnine povzroči znatno povečanje ¹³CO2 v izdihanem zraku v prvih 30 minutah po zaužitju.

Ne vsebuje pomožnih snovi.

Navedba smiselno ni potrebna.

Rok uporabnosti je 3 leta.

Shranjujte pri temperaturi do 25 °C.

Testni komplet vsebuje naslednje sestavine:

1. Test morate opraviti v prisotnosti usposobljene osebe.

2. Podatke o vsakem bolniku morate zabeležite v priložen podatkovni list. Bolnik naj med izvedbo

   testa počiva oz. miruje.

3. Postopek pričnemo z zbiranjem vzorcev za določitev začetne vrednosti (00-minutne vrednosti):

   • Iz kompleta vzemite slamico in dve epruveti z napisom: "Čas vzorčenja: 00-minutna vrednost".

   • Z epruvete odstranite zamašek, odvijte slamico in jo vstavite v epruveto.

   • Bolnik naj počasi izdihuje skozi slamico, dokler se notranja površina epruvete

     ne zarosi.

   • Medtem ko bolnik neprekinjeno izdihuje, izvlecite slamico in takoj zaprite epruveto s priloženim zamaškom.

   • (Če ostane odprta več kot 30 sekund, bo izid testa morda napačen.)

   • Epruveto držite pokonci in nanjo prilepite etiketo s črtno kodo z napisom "00-minutna vrednost" tako, da so črte v vodoravnem položaju.

4. Po enakem postopku napolnite z izdihanim zrakom še drugo epruveto (oznaka: "Čas vzorčenja: 00-minutna vrednost").

5. Takoj po tem mora bolnik popiti 100 ml 100-% pomarančnega soka.

6. Sledi priprava raztopine:

   • Iz kompleta vzemite lonček z napisom "¹³C-sečnina prašek", ga odprite in do 3/4 napolnite z navadno vodo.

   • Lonček zaprite in ga previdno stresajte, dokler se prašek ne raztopi. Prelijte vsebino v kozarec.

   • Lonček do roba napolnite z vodo še drugič in tretjič in dodajte to vsebino v kozarec (celotna količina vode mora biti približno 30 ml).

7. Raztopino mora bolnik popiti takoj. Zapišite si točen čas zaužitja.

8. Trideset minut po zaužitju testne raztopine zberite vzorca 30-minutnih vrednosti v preostala vsebnika (oznaka: "Čas vzorčenja: 30-minutna vrednost"), kot je opisano v korakih 3 in 4. Za ta vzorca uporabite etiketi s črtno kodo z napisom "30-minutna vrednost".

9. Ustrezno etiketo s črtno kodo nalepite tudi na bolnikov podatkovni list. Na koncu zapečatite paket z

   nalepko.

10. Epruvete morate v originalni ovojnini poslati v usposobljen laboratorij, kjer jih bodo analizirali.

    Podrobnosti testiranja in analize vzorcev izdihanega zraka za laboratorije

    Vzorce izdihanega zraka, zbrane v 10 ml steklenih ali plastičnih epruvetah ali, analiziramo s spektrometrično metodo določanja razmerja mase izotopov (IRMS).

    Analiza razmerja med ¹³C in ¹²C v izdihanem ogljikovem dioksidu je sestavni del diagnostičnega postopka z zdravilom Test Helicobacter INFAI za otroke v starosti 3 – 11 let. Natančnost testa je močno odvisna od kakovosti analize izdihanega zraka. Podroben opis parametrov analize zraka – linearnost, stabilnost (natančnost referenčnega plina), ter natančnost meritev – sta bistvena pogoja za točnost testnih rezultatov. Zagotoviti morate, da bo analizo opravil usposobljen laboratorij. Metoda validirana za opisano rabo je naslednja:

    • Priprava vzorcev za IRMS

      Za določitev razmerja med ¹³C in ¹²C v izdihanem ogljikovem dioksidu z masno spektrometrično analizo, moramo ogljikov dioksid ločiti od zraka in ga vnesti v masni spektrometer. Avtomatski sistem priprave vzorcev za masne spektrometre, namenjen analizi izdihanega zraka, je osnovan na plinsko-kromatografski tehniki ločevanja z neprekinjenim pretokom.

      Vodo odstranimo iz vzorca z vodno zaporo z nafionom ali s plinsko-kromatografskim sistemom, ki loči posamezne pline v plinsko-kromatografski koloni s helijem kot eluentom. Z ionizacijskim detektorjem določimo vrste posameznih plinov, ko ti prehajajo skozi kolono. V masni spektrometer vnesemo frakcijo ogljikovega dioksida, ki jo določimo z zanj značilnim retencijskim časom.

    • Masno spektrometrična analiza

      Za analizo ločenega ogljikovega dioksida se morajo njegove molekule ionizirati in oblikovati v žarek. Molekule se nato pospešijo v električnem polju, odklonijo v magnetnem polju in na koncu detektirajo. Teh pet procesov poteka v analizatorju masnega spektrometra, ki je sestavljen iz treh ločenih delov: vira, cevi in detektorja. Ionizacija, tvorba žarka in pospešek potekajo v viru, magnetni odklon poteka v cevi in detekcija v kolektorju.

    • Dovod vzorca

      Za uvajanje ogljikovega dioksida v analizator je na voljo veliko sistemov za dovod vzorcev. Za analizo izdihanega zraka je ključno razmerje ogljikovega dioksida v vzorcu glede na referenčni standardni plin. To zagotavlja visoko natančnost sistema, kajti vsebina izotopa v ogljikovem dioksidu je izračunana glede na neodvisni standard.

    • Specifikacije za določitev razmerja med ¹³C in ¹²C

Koncept testa izdihanega zraka je zasnovan na uporabi s ¹³C specifično označene sečnine, katere porabo v

presnovi nadzorujemo z merjenjem ¹³CO2 v izdihanem zraku. Masni spektrometer mora imeti naslednje funkcije:

Večkratna ponovitev analize: Vsaj tri zaporedne analize istega vzorca.

Zavarovan dostop: Shranjevanje delovnih parametrov in rezultatov z varovanim

dostopom, da se prepreči poznejše spreminjanje podatkov.

Nastavitev: Razmerje med ¹³C in ¹²C glede na standard PDB (Pee Dee Belemnite)

Zanka za vzorec: < 200 µl

Glavni testi, s katerimi preverimo specifikacije, so linearnost, stabilnost (natančnost referenčnega plina) in natančnost meritev.Vsi masni spektrometri za analizo izdihanega zraka morajo ustrezati naslednjim specifikacijam:

Linearnost: ≤ 0,5 ‰ za vzorce izdihanega zraka v različnih koncentracijah med

1 % in 7 % CO2

Stabilnost: ≤ 0,2 ‰ pri 10 zaporednih pulzih

^{Natančnost meritev:} ≤ 0,3 ‰ pri običajni naravni prisotnosti ¹³C, z uporabo 10 ml

epruvete s 3 % CO2 v izdihanem zraku

Okužba s Helicobacter pylori je prisotna, če razlika ¹³C/¹²C med osnovno vrednostjo in 30-minutno vrednostjo presega 4,0 ‰.

Uporabimo lahko tudi kakšno drugo primerno, validirano metodo, ki jo izvede usposobljen laboratorij.