Rokuronijev bromid B. Braun 10 mg/ml raztopina za injiciranje/infundiranje

Rokuronijev bromid je indiciran pri odraslih in pediatričnih bolnikih (od donošenih novorojenčkov do mladostnikov, 0 do < 18 let), kot dodatek splošni anesteziji za olajšanje trahealne intubacije med indukcijo z zaporedjem rutinskih postopkov in za relaksacijo skeletnih mišic med operacijo.

Pri odraslih je rokuronijev bromid indiciran tudi za olajšanje trahealne intubacije med indukcijo s hitrim zaporedjem postopkov in kot dodatek za kratkoročno uporabo na oddelku za intenzivno nego (OIN) za olajšanje intubacije in mehanske ventilacije.

Glejte tudi poglavji 4.2 in 5.1.

Odmerjanje

Kot pri drugih zaviralcih živčno-mišičnega prenosa (imenovani tudi živčno-mišični relaksanti ali blokatorji) je treba odmerek rokuronijevega bromida individualno prilagoditi vsakemu bolniku. Pri določanju odmerka je treba upoštevati metodo anestezije in predvideno trajanje operacije, metodo sedacije in predvideno trajanje mehanske ventilacije, možno interakcijo z drugimi zdravili, ki se uporabljajo sočasno, kakor tudi stanje bolnika. Za oceno zavore živčno-mišičnega prenosa in popuščanja je priporočljiva uporaba ustrezne tehnike živčno-mišičnega spremljanja.

Kirurški posegi

Inhalacijski anestetiki okrepijo učinke zavore živčno-mišičnega prenosa rokuronijevega bromida. Ta okrepitev postane klinično pomembna med anestezijo, ko hlapljive učinkovine dosežejo določeno tkivno koncentracijo. Zaradi tega je med dolgo trajajočimi posegi (daljšimi od 1 ure) pod inhalacijsko anestezijo potrebna prilagoditev z dajanjem manjših vzdrževalnih odmerkov v manj pogostih intervalih ali z uporabo manjših hitrosti infundiranja rokuronijevega bromida.

Odrasli

Pri odraslih bolnikih lahko naslednja priporočila o odmerjanju služijo kot splošne smernice za trahealno intubacijo in mišično relaksacijo pri kratkotrajnih do dolgotrajnih kirurških posegih ter za uporabo na oddelku za intenzivno nego.

To zdravilo je samo za enkratno uporabo.

Trahealna intubacija

Standardni odmerek za intubacijo med rutinsko anestezijo je 0,6 mg rokuronijevega bromida na kg telesne mase, s čimer se doseže ustrezne pogoje za intubacijo v 60 sekundah pri skoraj vseh bolnikih. Odmerek 1,0 mg rokuronijevega bromida na kg telesne mase se priporoča za olajšanje pogojev trahealne intubacije med indukcijo anestezije s hitrim zaporedjem postopkov, kar omogoča vzpostavitev ustreznih pogojev za intubacijo v 60 sekundah pri skoraj vseh bolnikih. Če se za indukcijo anestezije s hitrim zaporedjem postopkov uporabi odmerek 0,6 mg rokuronijevega bromida na kg telesne mase, je priporočljivo bolnika intubirati 90 sekund po dajanju rokuronijevega bromida.

Vzdrževalno odmerjanje

Priporočeni vzdrževalni odmerek je 0,15 mg rokuronijevega bromida na kg telesne mase. Pri dolgotrajni inhalacijski anesteziji ga je treba zmanjšati na 0,075–0,1 mg rokuronijevega bromida na kg telesne mase.

Najbolje je, da se vzdrževalni odmerki dajejo takrat, ko se moč mišične kontrakcije povrne na 25 % kontrolne vrednosti ali kadar so prisotni 2 do 3 odzivi na niz štirih stimulacij (train-of-four stimulation).

Neprekinjena infuzija

Kadar se rokuronijev bromid daje z neprekinjeno infuzijo, je priporočljivo dati začetni odmerek 0,6 mg rokuronijevega bromida na kg telesne mase in nadaljevati z dajanjem v infuziji, ko začne zavora živčno-mišičnega prenosa popuščati. Hitrost infundiranja je treba prilagajati tako, da bo

ohranjen odziv mišične kontrakcije na 10 % kontrolne vrednosti ali da se vzdržujeta 1 do 2 odziva na

niz štirih stimulacij.

Pri odraslih v intravenski anesteziji je za vzdrževanje takšnih stopenj zavore živčno-mišičnega prenosa potrebna hitrost infundiranja od 0,3 do 0,6 mg/kg/h. Pri inhalacijski anesteziji je hitrost infundiranja od 0,3 do 0,4 mg/kg/h.

Neprekinjeno spremljanje zavore živčno-mišičnega prenosa je bistvenega pomena, saj se zahteve glede hitrosti infundiranja razlikujejo glede na posameznega bolnika ter uporabljene anestetične metode.

Odmerjanje pri nosečnicah

Pri bolnicah, pri katerih bo narejen carski rez, je priporočljiva samo uporaba odmerka 0,6 mg rokuronijevega bromida na kg telesne mase, saj odmerka 1,0 mg/kg pri tej skupini bolnic niso proučili. Prekinitev zavore živčno-mišičnega prenosa, ki je bila sprožena z živčno-mišičnimi relaksanti, je lahko onemogočena ali nezadovoljiva pri bolnicah, ki zaradi nosečnostne toksemije dobivajo magnezijeve soli, saj magnezijeve soli okrepijo zavoro živčno-mišičnega prenosa. Zato je treba pri teh bolnicah zmanjšati odmerjanje rokuronija in ga titrirati do mišične kontrakcije.

Pediatrična populacija

Pri novorojenčkih (od 0 do 27 dni), dojenčkih (od 28 dni do 2 meseca), malčkih (od 3 mesecev do 23 mesecev), otrocih (od 2 do 11 let) in mladostnikih (od 12 do ≤ 17 let) sta priporočeni odmerek za intubacijo med rutinsko anestezijo in vzdrževalni odmerek podobna kot pri odraslih.

Vendar pa je trajanje učinka posameznega odmerka za intubacijo daljše pri novorojenčkih in dojenčkih kot pri otrocih (glejte poglavje 5.1).

Za neprekinjeno infuzijo pri pediatričnih bolnikih so hitrosti infundiranja, razen pri otrocih, enake kot pri odraslih. Pri otrocih so lahko potrebne večje hitrosti infundiranja.

Zato so pri otrocih priporočene enake začetne hitrosti infundiranja kot pri odraslih, potem pa jih je treba prilagajati tako, da bo ohranjen odziv mišične kontrakcije na 10 % kontrolne vrednosti ali da se vzdržujeta 1 do 2 odziva na niz štirih stimulacij med posegom.

Izkušnje z rokuronijevim bromidom za indukcijo s hitrim zaporedjem postopkov pri pediatričnih bolnikih je malo. Zato se uporaba rokuronijevega bromida ne priporoča za olajšanje pogojev trahealne intubacije med indukcijo s hitrim zaporedjem postopkov pri pediatričnih bolnikih.

Odmerjanje pri starejših bolnikih in bolnikih z boleznimi jeter oz. žolčnega trakta in/ali ledvično odpovedjo

Standardni odmerek za intubacijo pri starejših bolnikih in bolnikih z boleznimi jeter oz. žolčnega trakta in/ali ledvično odpovedjo med rutinsko anestezijo je 0,6 mg rokuronijevega bromida na kg telesne mase. Pri bolnikih, pri katerih je predvideno podaljšano trajanje delovanja, je treba razmisliti o odmerku 0,6 mg na kg telesne mase za indukcijo anestezije s hitrim zaporedjem postopkov, kljub temu pa se primerni pogoji za intubacijo lahko vzpostavijo šele 90 sekund po dajanju rokuronijevega bromida. Ne glede na uporabljeno tehniko anestezije je za te bolnike priporočen vzdrževalni odmerek 0,075–0,1 mg rokuronijevega bromida na kg telesne mase, priporočena hitrost infundiranja pa je 0,3–0,4 mg/kg/h (glejte tudi Neprekinjena infuzija).

Odmerjanje pri bolnikih s prekomerno telesno maso in debelih bolnikih

Kadar se zdravilo uporablja pri bolnikih s prekomerno telesno maso ali pri debelih bolnikih (opredeljeni kot bolniki s telesno maso, ki presega idealno telesno maso za 30 % ali več), je treba odmerke zmanjšati na osnovi puste telesne mase.

Postopki intenzivne nege

Trahealna intubacija

Za trahealno intubacijo je treba uporabljati enake odmerke, kot so opisani zgoraj pri kirurških posegih.

Način uporabe

intravenska uporaba

Rokuronijev bromid se daje intravensko (i.v.) v obliki bolusne injekcije ali neprekinjene infuzije (za več informacij glejte tudi poglavje 6.6).

Rokuronijev bromid je kontraindiciran pri bolnikih s preobčutljivostjo na rokuronij ali bromidni ion ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Rokuronijev bromid sme dajati samo izkušeno osebje, ki je seznanjeno z uporabo živčno-mišičnih relaksantov. Primerni prostori in osebje za endotrahealno intubacijo in umetno predihavanje morajo biti na voljo za takojšnjo uporabo.

Rokuronijev bromid povzroča paralizo respiratornih mišic, zato je za bolnike, ki se jih zdravi s to učinkovino, obvezna dihalna podpora, dokler se ponovno ne vzpostavi zadovoljivo spontano dihanje. Kot pri vseh živčno-mišičnih relaksantih je tudi pri tem pomembno, da se predvidi težave z intubacijo, še posebej kadar se ga uporablja pri tehniki indukcije s hitrim zaporedjem postopkov.

Kot pri drugih živčno-mišičnih relaksantih so tudi pri rokuroniju poročali o rezidualni relaksaciji. Da bi preprečili zaplete, ki nastanejo kot posledica rezidualne relaksacije, se priporoča, da se bolnika ekstubirate šele, ko zavora živčno-mišičnega prenosa dovolj popusti. Upoštevati je treba tudi druge dejavnike, ki bi lahko povzročili rezidualno relaksacijo po ekstubaciji v pooperativnem obdobju (na primer medsebojno delovanje zdravil ali stanje bolnika). Če se ne uporablja v okviru standardne klinične prakse, je treba razmisliti o uporabi učinkovine za izničenje učinka (na primer sugamadeksa ali zaviralcev acetilholinesteraze), še posebej v primerih, ko je verjetnost za rezidualno relaksacijo večja.

Pred odhodom iz operacijske dvorane po dajanju anestezije se je treba nujno prepričati, da bolnik

spontano, globoko in redno diha.

Po uporabi živčno-mišičnih relaksantov se lahko pojavijo anafilaktične reakcije (glejte zgoraj). Vedno je treba izvajati previdnostne ukrepe za obvladanje takšnih reakcij. Previdnostne ukrepe je treba izvajati zlasti v primeru, da je bolnik že kdaj imel anafilaktično reakcijo na živčno-mišične relaksante, saj so poročali o navzkrižnih alergijskih reakcijah na živčno-mišične relaksante.

Odmerki, večji od 0,9 mg rokuronijevega bromida na kg telesne mase, lahko povečajo srčni utrip, kar lahko nevtralizira učinek bradikardije, ki ga povzročijo drugi anestetiki ali vagalna stimulacija.

Hipertenzivna kriza pri bolnikih s feokromocitomom

Podatki iz obdobja trženja so pokazali primere hipertenzivne krize, ki so časovno povezani z uporabo rokuronija pri bolnikih z diagnosticiranim ali latentnim feokromocitomom. Zato je treba pri teh bolnikih rokuronij uporabljati previdno.

Na splošno so po dolgotrajni uporabi mišičnih relaksantov na oddelku intenzivne nege opazili podaljšano paralizo in/ali šibkost skeletnih mišic. Da bi lahko preprečili morebitno podaljšanje zavore živčno-mišičnega prenosa in/ali preveliko odmerjanje, je v času uporabe mišičnih relaksantov zelo priporočljivo nadzor živčno-mišičnega prenosa. Poleg tega morajo bolniki prejemati ustrezno analgezijo in sedacijo. Nadalje je treba mišične relaksante titrirati tako, da se doseže učinek pri posameznem bolniku. To morajo izvajati ali nadzorovati izkušeni klinični zdravniki, ki so seznanjeni z učinki in ustreznimi tehnikami živčno-mišičnega spremljanja.

Po dolgotrajni sočasni uporabi nedepolarizirajočih živčno-mišičnih relaksantov in kortikosteroidov v enotah intenzivne terapije so poročali o miopatiji. Trajanje sočasnega dajanja mora biti čim krajše (glejte poglavje 4.5).

Če se za intubacijo uporablja suksametonij, se sme rokuronij dajati šele, ko bolnik klinično okreva od

zavore živčno-mišičnega prenosa, povzročenega s suksametonijem.

Na farmakokinetiko in/ali farmakodinamiko rokuronijevega bromida lahko vplivajo naslednja stanja:

Bolezni jeter oz. žolčnega trakta in/ali ledvična odpoved

Rokuronijev bromid se izloča z urinom in žolčem. Zato ga je treba pri bolnikih s klinično pomembnimi boleznimi jeter in/ali žolčnika in/ali ledvično odpovedjo uporabljati previdno. Pri teh skupinah bolnikov so pri odmerku 0,6 mg rokuronijevega bromida na kg telesne mase opazili podaljšano delovanje.

Podaljšan cirkulacijski čas

Stanja, povezana s podaljšanim cirkulacijskim časom, kot so bolezni srca in ožilja, starost in prisotnost edemov, ki povzročajo večji volumen porazdelitve, lahko prispevajo k počasnejšemu učinkovanju.

Zaradi zmanjšanega plazemskega očistka je lahko podaljšano tudi trajanje delovanja.

Živčno-mišične bolezni

Kot druge živčno-mišične relaksante je treba tudi rokuronijev bromid uporabljati izjemno previdno pri bolnikih z živčno-mišično boleznijo ali po poliomielitisu, saj se v teh primerih odziv na živčno-mišične relaksante lahko pomembno spremeni. Obseg in smer te spremembe sta lahko zelo različna.

Pri bolnikih z miastenijo gravis ali miastenijskim (Eaton-Lambertovim) sindromom imajo lahko majhni odmerki rokuronijevega bromida močne učinke, zato je treba rokuronijev bromid titrirati v skladu z odzivom.

Hipotermija

Pri operaciji pod hipotermičnimi pogoji se učinek zavore živčno-mišičnega prenosa rokuronijevega

bromida poveča, trajanje pa podaljša.

Debelost

Pri debelih bolnikih se tako kot pri drugih živčno-mišičnih relaksantih lahko tudi pri rokuronijevem bromidu pojavita podaljšano trajanje in podaljšano spontano okrevanje, kadar so dani odmerki izračunani glede na dejansko telesno maso.

Opekline

Znano je, da se pri bolnikih z opeklinami razvije odpornost na nedepolarizirajoče živčno-mišične

relaksante. Priporočljivo je, da se odmerek titrira glede na odziv.

Stanja, ki lahko povečajo učinke rokuronijevega bromida

Hipokaliemija (npr. po hudem bruhanju, driski ali zdravljenju z diuretiki), hipermagneziemija, hipokalciemija (po masivnih transfuzijah), hipoproteinemija, dehidracija, acidoza, hiperkapnija in kaheksija.

Hude elektrolitske motnje, spremenjeno vrednost pH krvi ali dehidracijo je zato treba korigirati, kadar

je le mogoče.

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na odmerek, kar v bistvu pomeni ‘brez natrija’.

Za naslednja zdravila se je izkazalo, da vplivajo na obseg in/ali trajanje učinkovanja nedepolarizirajočih živčno-mišičnih relaksantov:

Vpliv drugih zdravil na rokuronijev bromid Povečan učinek:

• halogenirani hlapni anestetiki okrepijo zavoro živčno-mišičnega prenosa rokuronijevega bromida. Ta

  učinek se opazi šele pri vzdrževalnem odmerjanju (glejte poglavje 4.2). Tudi izničenje učinka

  zavore z zaviralci acetilholinesteraze je lahko zavrto;

• veliki odmerki naslednjih učinkovin: tiopental, metoheksital, ketamin, fentanil, gamahidroksibutirat, etomidat in propofol;

• po intubaciji s suksametonijem (glejte poglavje 4.4);

• dolgotrajna sočasna uporaba kortikosteroidov in rokuronija na oddelku za intenzivno nego lahko povzroči podaljšano trajanje zavore živčno-mišičnega prenosa ali miopatijo (glejte poglavji 4.4 in 4.8).

  Druga zdravila:

  • antibiotiki: aminoglikozidi, linkozamidi (npr. linkomicin in klindamicin), polipeptidni

    antibiotiki, acilamino-penicilinski antibiotiki, tetraciklini, veliki odmerki metronidazola;

  • diuretiki, kinidin in njegov izomer kinin, protamin, antagonisti adrenergičnih receptorjev, magnezijeve soli, zaviralci kalcijevih kanalčkov in litijeve soli, lokalni anestetiki (lidokain i.v., bupivakain epiduralno) in akutna uporaba fenitoina ali antagonistov adrenergičnih receptorjev beta.

    O ponovni relaksaciji so poročali po pooperativni uporabi aminoglikozida, linkozamida, polipeptidnih

    in acilamino-penicilinskih antibiotikov, kinidina, kinina in magnezijevih soli (glejte poglavje 4.4).

    Zmanjšan učinek:

    • neostigmin, edrofonij, piridostigmin, derivati aminopiridina;

    • predhodna kronična uporaba fenitoina ali karbamazepina;

    • zaviralci proteaze.

  Spremenljiv učinek:

• Uporaba drugih nedepolarizirajočih živčno-mišičnih relaksantov skupaj z rokuronijevim bromidom lahko povzroči zmanjšanje ali okrepitev zavore živčno-mišičnega prenosa, odvisno od vrstnega reda uporabe in uporabljenega živčno-mišičnega relaksanta.

• Kadar se po rokuronijevem bromidu daje suksametonij, se lahko poveča ali zmanjša učinek

  zavore živčno-mišičnega prenosa rokuronijevega bromida.

  Učinek rokuronija na druga zdravila

  V kombinaciji z lidokainom lahko povzroči hitrejši začetek delovanja lidokaina.

  Pediatrična populacija

  Formalnih študij medsebojnega delovanja niso izvedli. Zgoraj omenjene interakcije za odrasle in njihova posebna opozorila in previdnostne ukrepe (glejte poglavje 4.4) je treba upoštevati tudi pri pediatričnih bolnikih.

Nosečnost

Podatkov o uporabi rokuronijevega bromida pri nosečnicah je malo. Študije na živalih ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Rokuronijev bromid se lahko da nosečnicam samo v primeru, da je to nujno potrebno in če lečeči zdravnik presodi, da so koristi večje od tveganj.

Carski rez

Pri bolnicah s carskim rezom se rokuronijev bromid lahko uporabi kot del tehnike indukcije s hitrim zaporedjem postopkov, v kolikor ni pričakovati nobenih težav z intubacijo in se da zadosten odmerek anestetika ali po olajšanju intubacijie s suksametonijem. Dokazano je, da je rokuronijev bromid v odmerku 0,6 mg/kg telesne mase varen za uporabo med carskim rezom. Zdravilo ne vpliva na oceno po Apgarju, mišični tonus ploda ali na kardiorespiratorno adaptacijo.

Iz krvnih vzorcev popkovine je razvidno, da pride samo do omejenega prenosa rokuronijevega bromida prek placente, kar ne vodi v opazne klinične neželene učinke pri novorojenčku.

Opomba 1: odmerki 1,0 mg/kg so bili raziskani med indukcijo anestezije s hitrim zaporedjem postopkov, vendar ne pri bolnicah s carskim rezom.

Opomba 2: prekinitev zavore živčno-mišičnega prenosa, ki je bila sprožena z živčno-mišičnimi relaksanti, je lahko zavrta ali nezadovoljiva pri bolnicah, ki zaradi nosečnostne toksemije dobivajo magnezijeve soli, saj magnezijeve soli okrepijo zavoro živčno-mišičnega prenosa. Zato je treba pri teh bolnicah zmanjšati odmerjanje rokuronijevega bromida in ga titrirati do mišične kontrakcije.

Dojenje

Ni znano, ali se rokuronijev bromid/presnovki izločajo v materino mleko. Pri drugih zdravilih v tem razredu je bilo dokazano majhno izločanje v materino mleko in majhna resorpcija pri dojenem otroku. Študije na živalih so pokazale izločanje nepomembnih koncentracij rokuronijevega bromida v materinem mleku.

Odločiti se je treba med prenehanjem dojenja in prekinitev/prenehanje zdravljenja z rokuronijevim

bromidom, pri čemer je treba pretehtati prednosti dojenja za otroka in prednosti zdravljenja za mater.

Plodnost

Podatkov o vplivu rokuronijevega bromida na plodnost ni.

Rokuronijev bromid ima pomemben vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Upravljanje potencialno nevarnih strojev ali vožnja avtomobila v prvih 24 urah po polnem okrevanju od učinka zavore živčno-mišičnega prenosa rokuronijevega bromida ni priporočljivo. Ker se rokuronijev bromid

uporablja kot dodatek k splošni anesteziji, je treba za ambulantne bolnike upoštevati običajne previdnostne ukrepe po splošni anesteziji.

Pogostnost neželenih učinkov je razvrščena v naslednje kategorije:

Pogostnosti so ocenjene na podlagi poročil o nadzoru po začetku trženja zdravila in podatkov iz splošne literature.

Podatki iz časa trženja zdravila ne morejo dati natančne slike o pogostnosti. Zato je bila pogostnost poročanja razdeljena v tri namesto pet kategorij.

Najpogostejši neželeni učinki so bolečina in/ali reakcije na mestu injiciranja, spremembe vitalnih znakov in podaljšana zavora živčno-mišičnega prenosa. V okviru izkušenj po začetku trženja so najpogosteje poročali o neželenih učinkih v obliki anafilaktičnih in anafilaktoidnih reakcij ter s tem povezanih simptomih. Glejte tudi pojasnila spodaj.

Bolezni imunskega sistema

Zelo redki:

• preobčutljivost

• anafilaktična reakcija*

• anafilaktoidna reakcija*

• anafilaktični šok

• anafilaktoidni šok

  Bolezni živčevja

  Zelo redki:

• flakcidna paraliza

  Očesne bolezni

  Neznana:

• midriaza, nereaktivne zenice (v zvezi z morebitnim povečanjem prepustnosti ali ogroženo

  integriteto krvno-možganske pregrade (KMP))

  Srčne bolezni

  Občasni/redki:

• tahikardija

  Neznana:

• Kounisov sindrom

  Žilne bolezni

  Občasni/redki:

• hipotenzija

  Zelo redki:

• cirkulatorni kolaps in šok

• pordelost

  Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora

  Zelo redki:

• bronhospazem

  Neznana

• apneja

• respiratorna odpoved

  Bolezni kože in podkožja

  Zelo redki:

• izpuščaj, eritematozni izpuščaj

• angionevrotični edem

• urtikarija

• srbečica

• eksantem

  Bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva ter bolezni kosti

  Zelo redki:

• skeletna mišična šibkost (po dolgotrajni uporabi na OIN)

• steroidna miopatija (po dolgotrajni uporabi na OIN) (glejte poglavje 4.4.)

  Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije

  Zelo redki:

• obrazni edem

  Občasni/redki:

• neučinkovito zdravilo

• zmanjšan učinek zdravila ali terapevtski odziv

• povečan učinek zdravila ali terapevtski odziv

• bolečine na mestu injiciranja in/ali lokalne reakcije*

  Preiskave

  Zelo redki:

• povečana koncentracija histamina*

  Poškodbe, zastrupitve in zapleti pri posegih

  Zelo redki:

• zaplet dihalne poti med anestezijo

  Občasni/redki:

• podaljšana zavora živčno-mišičnega prenosa*

• zakasnjeno okrevanje po anesteziji

Pediatrična populacija

Metaanaliza 11 kliničnih študij pri pediatričnih bolnikih (n = 704) z rokuronijevim bromidom (do

1 mg/kg) je pokazala tahikardijo kot neželeni učinek, ki se pojavlja s pogostnostjo 1,4 %.

*Podatki o posameznih neželenih učinkih

Anafilaksa

Poročali so o hudih anafilaktičnih/anafilaktoidnih reakcijah na živčno-mišične relaksante, vključno z rokuronijevim bromidom, vendar so te zelo redke. Anafilaktične/anafilaktoidne reakcije so: bronhospazem, srčnožilne spremembe (npr. hipotenzija, tahikardija, cirkultorni kolaps – šok) ter kožne spremembe (npr. angioedem, urtikarija). Te reakcije so bile v nekaterih primerih smrtne. Zaradi možne resnosti teh reakcij je treba vedno predpostavljati, da se lahko pojavijo, in uvesti potrebne previdnostne ukrepe.

V poročilih iz obdobja trženja so opazili preobčutljivost tako na rokuronij kot na kompleks rokuronij-sugamadeks.

Lokalne reakcije na mestu injiciranja

Poročali so o bolečini ob injiciranju med indukcijo anestezije s hitrim zaporedjem postopkov, še posebej pri bolnikih, ki še niso povsem izgubili zavesti, in zlasti kadar je bil kot indukcijsko sredstvo uporabljen propofol. V kliničnih študijah se je bolečina po injekcijah pojavila pri 16 % bolnikov, pri katerih je bil za indukcijo anestezije s hitrim zaporedjem postopkov uporabljen propofol, in pri manj kot 0,5 % bolnikov, pri katerih sta bila za indukcijo anestezije s hitrim zaporedjem postopkov uporabljena fentanil in tiopental.

Povečana koncentracija histamina

Znano je, da lahko živčno-mišični relaksanti spodbudijo lokalno in sistemsko sproščanje histamina, zato je treba med njihovo uporabo vedno upoštevati možnost, da se bosta na mestu injiciranja pojavila srbečica in eritematozna reakcija in/ali da bo prišlo do generaliziranih histaminoidnih (anafilaktoidnih) reakcij (glejte anafilaktične reakcije zgoraj).

V kliničnih študijah so opazili samo rahlo povečanje srednje vrednosti histamina v plazmi po hitrem dajanju bolusnih injekcij od 0,3 do 0,9 mg rokuronijevega bromida na kg telesne mase.

Podaljšana zavora živčno-mišičnega prenosa

Najpogostejša neželena reakcija na učinkovino iz razreda nedepolarizirajočih relaksantov je podaljšanje farmakološkega delovanja učinkovine preko potrebnega časa. Lahko se pojavijo različne reakcije, od šibkosti skeletnih mišic do močne in podaljšane paralize skeletnih mišic, ki povzroči respiratorno insuficienco ali apnejo.

Miopatija

O miopatiji so poročali po uporabi različnih živčno-mišičnih relaksantov v kombinaciji s kortikosteroidi na oddelku za intenzivno nego (glejte poglavje 4.4).

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Simptomi

Glavni simptom prevelikega odmerjanja je podaljšanje zavore živčno-mišičnega prenosa.

Pri študijah na živalih se je huda depresija srčno-žilne funkcije, ki končno privede do srčne odpovedi, pojavila šele po dajanju kumulativnega odmerka 750 × ED90 (135 mg rokuronijevega bromida na kg telesne mase).

Ukrepi

V primeru prevelikega odmerjanja in podaljšane zavore živčno-mišičnega prenosa je treba bolniku še naprej zagotavljati dihalno podporo in sedacijo. Za odpravo zavore živčno-mišičnega prenosa sta na voljo dve možnosti: (1) Pri odraslih se lahko za prekinitev močne (globoke) zavore uporabi sugamadeks. Potreben odmerek sugamadeksa je odvisen od stopnje zavore živčno-mišičnega prenosa.

(2) Ko se začne spontano popuščanje relaksacije, se lahko uporabi zaviralec acetilholinesteraze (npr.

neostigmin, edrofonij, piridostigmin) ali sugamadeks v ustreznih odmerkih. Kadar z uporabo zaviralca acetilholinesteraze ni mogoče prekiniti živčno-mišičnih učinkov rokuronijevega bromida, je treba nadaljevati s predihavanjem, dokler se ponovno ne vzpostavi spontano dihanje. Ponovljeni odmerki zaviralca acetilholinesteraze so lahko nevarni.