Rapibloc 300 mg prašek za raztopino za infundiranje

Landiolol je pri odraslih indiciran za:

• Supraventrikularno tahikardijo in za hitro uravnavanje frekvence prekatov pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo ali atrijsko undulacijo perioperativno, postoperativno ali v drugih okoliščinah, ko je zaželeno kratkotrajno uravnavanje frekvence prekatov s kratkodelujočim zdravilom.

• Nekompenzacijsko sinusno tahikardijo, če hitra srčna frekvenca po zdravnikovi presoji zahteva

  specifično ukrepanje.

  Landiolol ni namenjen za kronično uporabo.

Odmerjanje

Landiolol je namenjen za intravensko uporabo v nadzorovanih okoliščinah. Landiolol sme dati le

dobro usposobljen zdravstveni delavec. Odmerjanje landiolola je treba titrirati individualno.

Infundiranje se običajno začne s hitrostjo 10–40 mikrogramov/kg/min, pri kateri se učinek upočasnitve srčnega utripa vzpostavi v 10–20 min.

Če je zaželen hiter nastop upočasnitve srčnega utripa (v 2–4 min), se lahko uporabi izbirni polnilni odmerek 100 mikrogramov/kg/min, ki se daje 1 min in mu sledi neprekinjeno intravensko infundiranje 10–40 mikrogramov/kg/min.

Pri bolnikih z motnjami delovanja srca in septičnim šokom je treba uporabljati manjše začetne odmerke. Navodila za odmerjanje so v razdelku »Posebne skupine bolnikov« in integrirani shemi odmerjanja.

Največji odmerek: Vzdrževalni odmerek se lahko v omejenem časovnem obdobju poveča na največ 80 mikrogramov/kg/min (glejte poglavje 5.2), če bolnikovo srčno-žilno stanje zahteva in dopušča takšno povečanje odmerka, ter če se največji dnevni odmerek ne preseže.

Največji priporočeni dnevni odmerek landiololijevega klorida je 57,6 mg/kg/dan (npr. 24-urna infuzija v odmerjanju 40 mikrogramov/kg/min).

Z infundiranjem landiolola, daljšim od 24 ur za odmerke >10 μg/kg/min, ni veliko izkušenj.

Formula za pretvarjanje neprekinjene intravenske infuzije: mikrogrami/kg/min v ml/h (Rapibloc 300 mg/50 ml = 6 mg/ml):

Ciljni odmerek (mikrogrami/kg/min) x telesna masa (kg)/100 = hitrost infundiranja (ml/h) Preglednica pretvorbe (primer):

Izbirno dajanje bolusa pri hemodinamsko stabilnih bolnikih:

Formula za pretvorbo iz 100 mikrogramov/kg/min v ml/h (Rapibloc 300 mg/50 ml = 6 mg/ml):

Hitrost infundiranja polnilnega odmerka (ml/h) v trajanju 1 min = telesna masa (kg)

(Primer: hitrost infundiranja polnilnega odmerka 70 ml/h v trajanju 1 min za bolnika z maso 70 kg)

V primeru neželenih učinkov (glejte poglavje 4.8) je treba odmerek landiolola zmanjšati ali infundiranje prekiniti, bolnik pa mora biti deležen ustrezne zdravstvene obravnave, če je potrebna. V primeru hipotenzije ali bradikardije je mogoče dajanje landiolola začeti znova z manjšim odmerkom, ko se krvni tlak ali srčna frekvenca vrneta na sprejemljivo raven. Pri bolnikih z nizkim krvnim tlakom je posebna pozornost potrebna med prilagajanjem odmerjanja in med vzdrževalnim infundiranjem.

Prehod na drugo zdravilo: Ko je frekvenca srca ustrezno nadzorovana in je klinično stanje stabilno, je mogoče opraviti prehod na druga zdravila (na primer na peroralne antiaritmike).

Če zdravnik landiolol nadomesti z drugim zdravilom, mora skrbno upoštevati označevanje in odmerjanje tega drugega zdravila. Pri prehodu na drugo zdravilo je odmerek landiolola mogoče zmanjšati takole:

• V prvi uri po uporabi prvega odmerka drugega zdravila je treba hitrost infundiranja landiolola

  zmanjšati za polovico (zmanjšati za 50 %).

• Po uporabi drugega odmerka drugega zdravila je treba preveriti bolnikov odziv. Če se

zadovoljiv nadzor ohrani vsaj eno uro, je mogoče infundiranje landiolola prekiniti.

Posebne skupine bolnikov

Starejša populacija (≥ 65 let) Prilagajanje odmerka ni potrebno. Ledvična okvara

Prilagajanje odmerka ni potrebno (glejte poglavji 4.4 in 5.2).

Jetrna okvara

Podatki o zdravljenju pri bolnikih z jetrno okvaro so omejeni (glejte poglavje 5.2). Pri bolnikih s katero koli stopnjo okvare jeter mora biti odmerjanje previdno in priporočljivo je začeti z najmanjšim odmerkom.

Bolezni srca

Pri bolnikih z oslabljenim delovanjem levega prekata (LVEF < 40 %, CI < 2,5 l/min/m², NYHA 3–4), npr. po operaciji srca, med ishemijo ali v septičnem stanju, so bili za doseganje nadzora srčne frekvence uporabljeni manjši odmerki, od 1 mikrograma/kg/min naprej, ki so jih med natančnim spremljanjem krvnega tlaka postopoma povečali na največ 10 mikrogramov/kg/min. Ob natančnem hemodinamskem spremljanju je mogoče razmisliti o nadaljnjem povečanju odmerka, če je to potrebno in ga bolnik glede na njegovo kardiovaskularno stanje prenaša.

Septični šok

Pri bolnikih s septičnim šokom so bili za doseganje nadzora srčne frekvence uporabljeni manjši odmerki, od 1 mikrograma/kg/min do največ 40 mikrogramov/kg/min. Odmerek so povečevali v intervalih po 1 mikrogram/kg/min, z najkrajšim intervalom po 20 minut, ob natančnem spremljanju krvnega tlaka.

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost landiolola pri otrocih, starih 0 do 18 let, še nista bili dokazani. Trenutno

razpoložljivi podatki so opisani v poglavju 5.2, vendar priporočil o odmerjanju ni mogoče dati.

Način uporabe

Zdravilo Rapibloc je treba pred uporabo rekonstituirati (za navodila glejte poglavje 6.6) in ga uporabiti takoj po odprtju (glejte poglavji 4.4 in 6.3).

Zdravila Rapibloc ne smemo mešati z drugimi zdravili, razen s tistimi, ki so omenjena v poglavju 6.6.

Landiolol je treba dajati intravensko po centralni ali periferni liniji ter se ga ne sme dajati po isti intravenski liniji kot druga zdravila (glejte poglavje 6.6).

V nasprotju z drugimi antagonisti adrenergičnih receptorjev beta se po nenadnem prenehanju stalnega 24-urnega infundiranja landiolola ni pojavila odtegnitvena tahikardija. Kljub temu je treba bolnike natančno nadzirati ob prenehanju dajanja landiolola.

• Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

• Huda bradikardija (manj kot 50 utripov na minuto).

• Bolezen sinusnega vozla.

• Hude motnje prevajanja skozi atrioventrikularni (AV) vozel (brez srčnega spodbujevalnika):

  AV blok 2. ali 3. stopnje.

• Kardiogeni šok.

• Huda hipotenzija.

• Dekompenzirano srčno popuščanje, kadar domnevno ni povezano z motnjami srčnega ritma.

• Pljučna hipertenzija.

• Nezdravljen feokromocitom.

• Akuten napad astme.

• Huda metabolična acidoza, ki je ni mogoče korigirati.

Zdravilo Rapibloc je treba pred uporabo rekonstituirati in ga uporabiti takoj po odprtju (glejte poglavje 6).

Najpogosteje opaženi neželeni učinek je hipotenzija, ki po zmanjšanju odmerka ali prenehanju dajanja

zdravila hitro mine.

Nadzor

Vsem bolnikom, ki prejemajo landiolol, je priporočljivo stalno kontrolirati krvni tlak in EKG.

Sindrom preekscitacije

Uporabi antagonistov adrenergičnih receptorjev beta se je treba izogibati pri bolnikih, ki imajo sindrom preekscitacije v kombinaciji z atrijsko fibrilacijo. Pri takšnih bolnikih lahko blokada adrenergičnih receptorjev beta atrioventrikularnega vozla poveča prevajanje skozi akcesorno pot in sproži ventrikularno fibrilacijo.

Srčni blok prve stopnje

Zaradi negativnega vpliva na atrioventrikularni čas prevajanja je treba antagoniste adrenergičnih receptorjev beta pri bolnikih s srčnim blokom prve stopnje uporabljati previdno (glejte tudi poglavje 4.3).

Prinzmetalova angina pektoris

Zaradi neovirane vazokonstrikcije koronarnih arterij, ki jo uravnavajo adrenergični receptorji alfa, lahko antagonisti adrenergičnih receptorjev beta povečajo število in trajanje napadov angine pektoris pri bolnikih s Prinzmetalovo angino pektoris (vazospastična angina pektoris). Pri teh bolnikih se neselektivnih antagonistov adrenergičnih receptorjev beta ne sme uporabljati, selektivne antagoniste adrenergičnih receptorjev beta-1 pa je dovoljeno uporabljati le skrajno previdno.

Srčno popuščanje in hemodinamsko oslabljeni bolniki

Landiolol je treba za nadzor ventrikularnega odziva pri bolnikih s supraventrikularnimi motnjami srčnega ritma uporabljati previdno, če ima bolnik (že obstoječe) srčno popuščanje, če je hemodinamsko oslabljen ali če jemlje kakšna druga zdravila, ki zmanjšujejo kar koli ali vse od naslednjega: periferni upor, miokardno polnitev, krčljivost miokarda ali širjenje električnih impulzov v miokardu. Prednosti morebitnega nadzora hitrosti je treba uravnotežiti glede na nevarnost nadaljnjega zmanjševanja krčljivosti miokarda. Pri prvem znaku ali simptomu nadaljnjega poslabšanja se odmerek ne sme povečati in po potrebi se dajanje landiolola prekine, bolniki pa morajo biti deležni ustrezne zdravstvene obravnave.

Sočasna uporaba

Bolnikom z motnjami atrioventrikularnega prevajanja landiolola ni priporočljivo dajati sočasno z

verapamilom ali diltiazemom (glejte poglavje 4.5).

Sladkorni bolniki

Landiolol je treba previdno uporabljati pri sladkornih bolnikih in v primeru hipoglikemije. Resnost

hipoglikemije je večja pri antagonistih adrenergičnih receptorjev beta, ki so manj kardioselektivni.

Antagonisti adrenergičnih receptorjev beta lahko prikrijejo prodromske simptome hipoglikemije, npr.

tahikardijo, ne vplivajo pa nujno na omotico in znojenje.

Ledvična okvara

Glavni presnovek landiolola (M1) se izloča skozi ledvice in se pri bolnikih z okvaro ledvic verjetno kopiči.

Presnovek landiolola (M1) sicer niti v odmerkih, 200-krat večjih od odmerka matičnega zdravila, ne deluje kot antagonist adrenergičnih receptorjev beta, vendar je treba landiolol pri bolnikih z okvarjenim delovanjem ledvic kljub temu uporabljati previdno.

Rezultati klinične študije kažejo, da pri dajanju landiolola bolnikom, ki so na nadomestnem zdravljenju ledvic, niso potrebni posebni previdnostni ukrepi.

Feokromocitom

Pri bolnikih s feokromocitomom je treba landiolol uporabljati previdno in le po predhodnem zdravljenju z antagonisti adrenergičnih receptorjev alfa (glejte tudi poglavje 4.3).

Bronhospazmična bolezen

Bolniki z bronhospazmično boleznijo praviloma ne smejo prejemati antagonistov adrenergičnih receptorjev beta. Zaradi velike relativne -selektivnosti za receptorje beta-1in možnosti titriranja je landiolol pri takšnih bolnikih mogoče uporabljati, toda previdno. Landiolol je treba skrbno titrirati, da bi dosegli čim manjši še učinkoviti odmerek. V primeru bronhospazma je treba infundiranje takoj prekiniti in po potrebi uporabiti agoniste receptorjev beta-2. Če bolnik že prejema kakšno zdravilo, ki stimulira adrenergične receptorje beta-2, utegne biti potrebna ponovna ocena odmerka takšnega zdravila.

Motnje perifernega krvnega obtoka

Pri bolnikih z motnjami perifernega krvnega obtoka (Raynaudova bolezen ali sindrom, intermitentna klavdikacija) je treba antagoniste adrenergičnih receptorjev beta uporabljati zelo previdno, ker se jim te motnje lahko poslabšajo.

Antagonisti adrenergičnih receptorjev beta lahko povečajo občutljivost za alergene in stopnjujejo resnost anafilaktičnih reakcij. Bolniki, ki uporabljajo antagoniste adrenergičnih receptorjev beta, so lahko neodzivni na običajne odmerke adrenalina, ki se uporabljajo za zdravljenje anafilaktičnih reakcij (glejte tudi poglavje 4.5).

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol natrija (23 mg) na vialo, kar v bistvu pomeni "brez natrija".

Zaviralci kalcijevih kanalčkov

Zaviralci kalcijevih kanalčkov, na primer dihidropiridinski derivati (npr. nifedipin), lahko povečajo tveganje za hipotenzijo. Pri bolnikih z insuficienco srca sočasno zdravljenje z antagonisti adrenergičnih receptorjev beta lahko povzroči srčno popuščanje. Priporočljiva sta skrbno titriranje landiolola in ustrezen hemodinamski nadzor.

Antiaritmiki

Dajanje landiolola je treba previdno titrirati, če je uporabljen sočasno z verapamilom, diltiazemom, antiaritmiki I. skupine, amiodaronom ali pripravki digitalisa, ker lahko sočasna uporaba prekomerno zavre delovanje srca in/ali povzroči motnje atrioventrikularnega prevajanja.

Landiolola se ne sme uporabljati sočasno z verapamilom ali diltiazemom pri bolnikih z nepravilnostmi atrioventrikularnega prevajanja (glejte poglavje 4.4).

Antidiabetiki

Sočasna uporaba landiolola in insulina ali peroralnih antidiabetikov lahko vpliva na njihov učinek na znižanje krvnega sladkorja. V primeru sočasne uporabe teh zdravil je treba pozornost nameniti koncentraciji krvnega sladkorja, ker lahko blokada adrenergičnih receptorjev beta prikrije znake hipoglikemije, npr. tahikardijo.

Zdravila, ki se uporabljajo med anestezijo

Nadaljevanje uporabe antagonistov adrenergičnih receptorjev beta med indukcijo narkoze, intubacijo

in končevanjem narkoze zmanjša tveganje za motnje srčnega ritma.

Če je stanje bolnikovega znotrajžilnega volumna negotovo, ali če so sočasno z landiololom uporabljeni antihipertenzivi (vključno z drugimi antagonisti adrenergičnih receptorjev beta), je refleksna tahikardija lahko oslabljena in poveča se tveganje za hipotenzijo.

Hipotenzivni učinki inhalacijskih anestetikov se lahko v prisotnosti landiolola povečajo. Odmerjanje enega ali drugega zdravila je mogoče prilagoditi, kot je potrebno, da se ohrani želena hemodinamika.

Dajanje landiolola je treba previdno titrirati, če je uporabljen sočasno z anestetiki, ki imajo učinek upočasnitve srčnega utripa, substrati esteraz (npr. suksametonijevim kloridom) ali zaviralci holinesteraze (npr. neostigminom), ker lahko sočasna uporaba povzroči močnejši učinek upočasnitve srčnega utripa ali podaljša trajanje delovanja landiolola.

Študija s človeško plazmo in vitro je pokazala, da lahko sočasna uporaba suksametonija poveča največjo koncentracijo landiololijevega klorida v krvi za približno 20 %. Antagonistično zavrtje lahko tudi podaljša trajanje živčnomišične blokade s suksametonijevim kloridom.

Nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID)

NSAID (nesteroidna protivnetna zdravila) lahko zmanjšajo hipotenzivni učinek antagonistov

adrenergičnih receptorjev beta.

Posebna previdnost je potrebna pri sočasni uporabi floktafenina z antagonisti adrenergičnih

receptorjev beta.

Zdravila z antihipertenzivnimi učinki (vključno z antidepresivi, antipsihotiki ipd.)

Sočasna uporaba landiolola z tricikličnimi antidepresivi, barbiturati, fenotiazini ali antihipertenzivi lahko povzroči večje znižanje krvnega tlaka. Odmerjanje landiolola je treba skrbno prilagoditi, da bi preprečili nepričakovano hipotenzijo. Pri uporabi amisulprida je potrebna posebna previdnost.

Kombinacija landiolola z ganglijskimi zaviralci lahko poveča hipotenzivni učinek.

Simpatikomimetična zdravila

Sočasna uporaba simpatikomimetičnih zdravil, ki delujejo beta-agonistično, lahko izniči učinke landiolola. Odmerek enega ali drugega zdravila je lahko potrebno prilagoditi glede na bolnikov odziv, ali pa razmisliti o uporabi drugega zdravila.

Zdravila, ki znižajo vrednosti kateholamina

Zdravila, ki znižajo vrednosti kateholamina, ali antisimpatikotonična zdravila (npr. reserpin, klonidin, deksmedetomidin) imajo lahko med sočasno uporabo z landiololom aditiven učinek. Bolnike, ki sočasno prejemajo takšna zdravila, je treba natančno nadzirati glede znakov hipotenzije ali izrazite bradikardije.

Sočasna uporaba klonidina in antagonistov adrenergičnih receptorjev beta poveča tveganje za ponovitev hipertenzije ("rebound"). Po 24-urni uporabi landiolola sicer niso opažali ponovitve hipertenzivnega učinka, vendar pa takšnega učinka ni mogoče izključiti, če je landiolol uporabljen v kombinaciji s klonidinom.

Heparin

Če so bolnikom med srčno-žilnimi operacijami med infundiranjem landiolola dali heparin intravensko, se je koncentracija landiolola v plazmi zmanjšala za 50 %, ob tem se je pojavilo s heparinom povzročeno znižanje krvnega tlaka in podaljšanje časa landiolola v obtoku. Srčna frekvenca se v teh okoliščinah ni spremenila.

Medsebojno delovanje z drugimi zdravili

Pri bolnikih, ki jemljejo antagoniste adrenergičnih receptorjev beta, so lahko anafilaktične reakcije, ki jih povzročijo druga zdravila, resnejše. Ti bolniki so lahko odporni na zdravljenje z adrenalinom v normalnem odmerku, učinkovito pa je intravensko injiciranje glukagona (glejte tudi poglavje 4.4).

Možnost za medsebojno delovanje landiololovih presnovkov M1 in M2 s sočasno uporabljenimi zdravili ni znana. Farmakodinamični učinki teh presnovkov ne veljajo za klinično pomembne (glejte poglavje 5.2).

Nosečnost

Podatki o uporabi landiolola pri nosečnicah so omejeni. V edini s placebom nadzorovani klinični študiji pri 32 bolnicah, pri katerih je bil načrtovan carski rez, je 200 mikrogramov/kg landiolola, danega ob indukciji anestezije, omililo hemodinamski odziv, ki ga je povzročila trahealna intubacija. O neželenih učinkih niso poročali. Med bolnicami, ki so prejemale landiolol, ter bolnicami, ki ga niso prejemale, niso opazili razlik v oceni po Apgarjevi lestvici pri plodu pri 1 min in 5 min. Zaradi visoke beta-1 selektivnosti landiolol ni vplival na maternične kontrakcije. Študije na živalih ne kažejo klinično pomembnih učinkov, kar zadeva toksične vplive na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3).

Iz previdnosti se je uporabi landiolola med nosečnostjo bolje izogniti.

Glede na farmakološko delovanje antagonistov adrenergičnih receptorjev beta je treba v poznejšem obdobju nosečnosti upoštevati neželene učinke na plod in novorojenčka (zlasti hipoglikemijo, hipotenzijo in bradikardijo).

Če je zdravljenje z landiololom potrebno, je treba nadzirati utero-placentni krvni pretok in plodovo

rast. Novorojenčka je treba natančno nadzirati.

Dojenje

Ni znano, ali se landiolol ali njegovi presnovki izločajo v materino mleko. Farmakokinetični podatki, ki so na voljo pri živalih, so pokazali izločanje landiolola v materinem mleku. Tveganja za dojene otroke ni mogoče izključiti. Odločiti se je treba bodisi za prenehanje dojenja bodisi za prenehanje/prekinitev zdravljenja z landiololom, upoštevaje koristi dojenja za otroka in koristi zdravljenja za žensko.

Plodnost

Študije na živalih niso pokazale vpliva landiolola na plodnost (glejte poglavje 5.3).

Podatek ni potreben.

1. Povzetek varnostnega profila

   Najpogosteje opažena neželena učinka landiolola, opisana v kliničnih preskušanjih (2.382 bolnikov) in v študijah izida zdravljenja/uporabe po prihodu zdravila na trg (1.257 bolnikov), sta hipotenzija in bradikardija (od ≥ 1 do < 10 %).

   Neželeni učinki so navedeni v spodnji preglednici po organskih sistemih in pogostnosti; zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000) in neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

2. Tabelarični pregled neželenih učinkov

   Infekcijske in parazitske bolezni	občasni: pljučnica*redki: mediastinitis*
   Bolezni krvi inlimfatičnega sistema	občasni: trombocitopenija*
   Presnovne in prehranske motnje	občasni: hiponatriemija*redki: hiperglikemija
   Bolezni živčevja	občasni: cerebralna ishemija*, glavobolredki: možganski infarkt, cerebrovaskularni insult, konvulzije
   Bolezni srca	pogosti: bradikardijaobčasni: atrijska fibrilacija, srčni zastoj*, sinusni zastoj, tahikardija* redki: miokardni infarkt*, ventrikularna tahikardija*, sindrom nizkega minutnega volumna srca*, atrioventrikularni blok*, desnokračni blok*,supraventrikularne ekstrasistole, ventrikularne ekstrasistole
   Žilne bolezni	pogosti: hipotenzijaobčasni: hipertenzija*redki: šok*, vročinski oblivi*
   Bolezni dihal, prsnegakoša in mediastinalnegaprostora	občasni: pljučni edemredki: astma*, dihalna stiska*, bolezni dihal*, bronhospazem, dispneja*, hipoksija*
   Bolezni prebavil	občasni: bruhanje, slabostredki: nelagodje v trebuhu, izcedek iz ust, ustni zadah
   Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov	občasni: bolezni jeter*, hiperbilirubinemija*
   Bolezni kože in podkožja	redki: eritem, hladen znoj*
   Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva	redki: mišični krči
   Bolezni sečil	redki: ledvična odpoved*, akutna ledvična okvara, oligurija
   Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije	redki: pireksija*, mrzlica*, nelagodje v prsih*, bolečina na mestu aplikacije neznana: bolečina na mestu aplikacije, reakcija na mestu injiciranja, občutljivost na pritisk
   Preiskave	pogosti: znižan krvni tlakobčasni: nenormalne vrednosti alanin-aminotransferaze (ALT/GPT)*, nenormalne vrednosti aspartat-aminotransferaze (AST/GOT)*, zvišane vrednosti transferaze, nenormalno število eritrocitov*, nenormalna vrednost hemoglobina*, nenormalen hematokrit*, nenormalno število trombocitov,nenormalne vrednosti laktat-dehidrogenaze v krvi, nenormalne vrednosti

   sečnine v krvi*, zvišane vrednosti kreatinina v krvi*, nenormalne vrednosti kreatin-fosfokinaze v krvi*, nenormalne vrednosti celokupnih beljakovin*, nenormalne vrednosti albumina v krvi*, nenormalne vrednosti kalija v krvi*, nenormalna vrednost holesterola v krvi*, nenormalno število levkocitov* redki: depresija segmenta ST na elektrokardiogramu, inverzija vala T na elektrokardiogramu*, podaljšan kompleks QRS na elektrokardiogramu, zvišanje pljučnega arterijskega tlaka*, znižanje PO2*, zvišane vrednosti sečnine v urinu*, nenormalno število nevtrofilcev, nenormalne vrednosti alkalne fosfataze v krvi*, nenormalna levkocitna alkalna fosfataza, nenormalne vrednosti prostih maščobnih kislin, nenormalna koncentracija klorida v krvi, glukoza v urinu*, nenormalne vrednosti trigliceridov v krvi*,prisotnost beljakovin v urinu*

   * pogostnost temelji na zbirni analizi 42 študij (tj. nadzorovanih s placebom, z aktivno učinkovino ali z nezdravljeno skupino, kot tudi nenadzorovanih študij), v katerih je bilo 2.264 bolnikov zdravljenih z landiololom.

3. Opis izbranih neželenih učinkov

   V študijah izida zdravljenja/uporabe landiolola v obdobju trženja zdravila so hipotenzijo opažali pri 0,8 % in bradikardijo pri 0,7 % (od 1.257) bolnikov. Vsi primeri hipotenzije in bradikardije, povezani z uporabo landiolola so v opisanih študijah minili ali so se izboljšali brez ukrepanja oziroma v nekaj minutah po prenehanju dajanja landiolola in/ali dodatnih zdravil.

   Resni neželeni učinki na podlagi kliničnih študij/raziskav uporabe v obdobju trženja zdravila: Pri enem bolniku s hudo krvavitvijo so v kliničnem preskušanju med perioperativno uporabo poročali o šoku zaradi prekomerne hipotenzije (učinek je minil v 10 minutah po prenehanju dajanja landiolola, prostaglandina in izoflurana). Zapleti kot so zastoj srca, popolni AV blok, sinusni zastoj in huda bradikardija, opisani v zvezi z uporabo landiolola v kliničnih preskušanjih in med spremljanjem po prihodu zdravila na trg, so se pojavili predvsem pri starejših bolnikih oziroma pri bolnikih s hipertenzijo ali boleznimi srca.

   Ukrepi, potrebni v primeru teh specifičnih neželenih učinkov, so opisani v poglavju 4.2.

4. Druge posebne skupine bolnikov

V študiji LANDI-SEP pri bolnikih s sepso so neželeni učinki, povezani z landiololom, vključevali hipotenzijo (5 dogodkov pri 5/98 [5,1 %] bolnikov), bradikardijo (3 dogodki pri 2/98 [2,0 %] bolnikov) ali zmanjšanje srčne frekvence (1 dogodek pri 1/98 [1,0 %] bolnikov), motnje srčnega delovanja (1 dogodek pri 1/98 [1,0 %] bolnikov), sindrom nizkega minutnega volumna srca (1 dogodek pri 1/98 [1,0 %] bolnikov), povečano vrednost jetrnih encimov (1 dogodek pri 1/98 [1,0 %] bolnikov), povečano vrednost mlečne kisline v krvi (1 dogodek pri 1/98 [1,0 %] bolnikov) in poliurijo (1 dogodek pri 1/98 [1,0 %] bolnikov).

Podatki o varnosti uporabe landiolola pri starejših osebah so omejeni. Upoštevati je treba negotovosti v zvezi z varnostnim profilom, saj so lahko neželeni učinki tudi posledica sočasne uporabe drugih zdravil ali anestezije.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

V primeru prevelikega odmerjanja se lahko pojavijo huda hipotenzija, huda bradikardija, AV blok, srčna insuficienca, kardiogeni šok, zastoj srca, bronhospazem, respiratorna insuficienca, izguba zavesti do kome, konvulzije, navzea, bruhanje, hipoglikemija, hiperkaliemija.

V primeru prevelikega odmerjanja je treba dajanje landiolola nemudoma prekiniti.

Čas, ki je potreben, da simptomi po prevelikem odmerjanju izginejo, je odvisen od količine uporabljenega landiolola. Čeprav zmanjšanje srčne frekvence zaradi landiolola po koncu uporabe hitro izgine, lahko to traja več kakor 30 minut dlje kot po prenehanju uporabe terapevtskih odmerkov.

Potrebna je lahko umetna ventilacija. Na podlagi opaženih kliničnih učinkov je treba razmisliti o naslednjih splošnih ukrepih:

• Bradikardija: Intravensko je treba dati atropin ali drugo antiholinergično zdravilo, nato pa stimulant beta-1-adrenergičnih receptorjev (dobutamin itn.). Če bradikardije ni mogoče ustrezno obvladati, je lahko potreben srčni spodbujevalnik.

• Bronhospazem: Bolniku je treba dati inhalacijske simpatikomimetike adrenergičnih receptorjev beta-2 za nebulator. Če takšno zdravljenje ne zadošča, pride v poštev intravenska uporaba simpatikomimetikov adrenergičnih receptorjev beta-2 ali aminofilina.

• Simptomatska hipotenzija: Bolnik mora dobiti tekočino in/ali zdravila za zvišanje krvnega

  pritiska intravensko.

• Srčno-žilna depresija ali kardiogeni šok: Uporabiti je mogoče diuretike (v primeru pljučnega edema) ali simpatikomimetike. Odmerek simpatikomimetikov (odvisno od simptomov, npr. dobutamin, dopamin, noradrenalin, adrenalin, itn.) je odvisen od terapevtskega učinka. Če je potrebno nadaljnje zdravljenje, je treba intravensko dati atropin, inotropna zdravila in kalcijeve ione.