Kvelux 300 mg filmsko obložene tablete

Zdravilo Kvelux je indicirano za zdravljenje:

• shizofrenije

• bipolarne motnje:

  • zdravljenje zmernih do hudih maničnih epizod pri bipolarni motnji.

  • zdravljenje velikih depresivnih epizod pri bipolarni motnji.

  • preprečevanje ponavljanja epizod manije ali depresije pri bolnikih z bipolarno motnjo, ki so se v preteklosti odzvali na zdravljenje s kvetiapinom.

Odmerjanje

Za vsako indikacijo obstajajo različne sheme odmerjanja. Zato je treba zagotoviti, da bolniki dobijo

jasne informacije o ustreznem odmerjanju za njihovo bolezen.

Odrasli

Za zdravljenje shizofrenije:

Za zdravljenje shizofrenije se zdravilo Kvelux odmerja dvakrat na dan. Celotni dnevni odmerki za prve štiri dni zdravljenja znašajo: 1. dan 50 mg, 2. dan 100 mg, 3. dan 200 mg in 4. dan 300 mg. Od 4. dneva dalje je treba odmerek titrirati, da dosežemo učinkovit odmerek, ki je običajno 300 do 450 mg na dan. Odvisno od posameznikovega kliničnega odziva na zdravljenje in prenašanja zdravila se lahko odmerek prilagodi v območju od 150 do 750 mg na dan.

Za zdravljenje zmernih do hudih maničnih epizod pri bipolarni motnji:

Za zdravljenje maničnih epizod pri bipolarni motnji se zdravilo Kvelux odmerja dvakrat na dan. Celotni dnevni odmerki za prve štiri dni zdravljenja znašajo: 1. dan 100 mg, 2. dan 200 mg, 3. dan 300 mg in 4. dan 400 mg. Nadaljnje prilagajanje odmerka do 800 mg na dan do 6. dneva mora biti postopno, povečanje odmerka pa naj ne bo večje od 200 mg na dan.

Odvisno od posameznikovega kliničnega odziva na zdravljenje in prenašanja zdravila se lahko odmerek prilagodi v območju od 200 do 800 mg na dan. Običajni učinkoviti odmerek je med 400 in 800 mg na dan.

Za zdravljenje velikih depresivnih epizod pri bipolarni motnji:

Zdravilo Kvelux se odmerja enkrat na dan pred spanjem. Celotni dnevni odmerki za prve štiri dni zdravljenja znašajo: 1. dan 50 mg, 2. dan 100 mg, 3. dan 200 mg in 4. dan 300 mg. Priporočeni dnevni odmerek je 300 mg.

V kliničnih preskušanjih ni bila ugotovljena nikakršna dodatna korist pri skupini, ki je prejemala 600 mg odmerek, v primerjavi s skupino s 300 mg odmerkom (glejte poglavje 5.1). Posameznim bolnikom lahko koristi 600 mg odmerek. Odmerke nad 300 mg mora predpisati zdravnik, ki ima izkušnje z zdravljenjem bipolarne motnje. Pri posameznih bolnikih, če se pojavi toleranca, so v kliničnih preskušanjih ugotovili, da je potrebno razmisliti o zmanjšanju odmerka na minimalno 200 mg.

Za preprečevanje ponovitve pri bipolarni motnji:

Za preprečevanje ponovitve maničnih, mešanih ali depresivnih epizod pri bipolarni motnji morajo bolniki, ki so se pri akutnem zdravljenju bipolarne motnje odzvali na kvetiapin, zdravljenje nadaljevati z enakim odmerkom. Odmerek je mogoče prilagoditi glede na kliničen odziv in glede na prenašanje zdravljenja posameznega bolnika v razponu od 300 do 800 mg kvetiapina na dan, uporabljenega dvakrat dnevno. Pomembno je, da se za vzdrževalno zdravljenje uporablja najmanjši učinkoviti odmerek.

Starejši bolniki

Kot druge antipsihotike moramo tudi zdravilo Kvelux pri starejših uporabljati previdno, zlasti v začetnem obdobju zdravljenja. Odvisno od posameznikovega kliničnega odziva na zdravljenje in prenašanja zdravila bo morda treba odmerek titrirati počasneje in določiti nižji dnevni terapevtski odmerek kot pri mlajših bolnikih. Pri starejših se je v primerjavi z mlajšimi bolniki povprečni plazemski očistek kvetiapina zmanjšal za 30 do 50 %.

Pri bolnikih, starejših od 65 let, ki so imeli epizode depresije v okviru bipolarne motnje, učinkovitost in varnost zdravljenja nista bili ovrednoteni.

Okvara ledvic

Pri bolnikih z okvaro ledvic prilagajanje odmerka ni potrebno.

Okvara jeter

Kvetiapin se v velikem obsegu presnavlja v jetrih, zato je treba zdravilo Kvelux pri bolnikih z znano okvaro jeter uporabljati previdno, posebej v začetnem obdobju zdravljenja. Bolniki z znano okvaro jeter naj zdravljenje začnejo z odmerkom 25 mg na dan. Odvisno od posameznikovega kliničnega odziva in prenašanja zdravila je treba odmerek povečevati v korakih po 25 do 50 mg na dan, dokler ni dosežen učinkovit odmerek.

Pediatrična populacija

Zaradi nezadostnih podatkov pri tej skupini zdravila Kvelux ni priporočljivo uporabljati pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 18 let. Na voljo so dokazi iz s placebom kontroliranih preskušanj, ki so navedeni v poglavjih 4.4, 4.8, 5.1 in 5.2.

Opomba

Za dajanje odmerkov, ki jih s to jakostjo ni mogoče doseči oziroma to ni praktično, so na razpolago oblike kvetiapina z nižjo jakostjo.

Način uporabe

Zdravilo Kvelux se lahko jemlje s hrano ali brez nje.

Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Kontraindicirana je sočasna uporaba z zaviralci citokroma P450 3A4, kot so zaviralci HIV-proteaze, protiglivične učinkovine iz skupine azolov, eritromicin, klaritromicin in nefazodon (glejte poglavje 4.5).

Ker ima kvetiapin več indikacij, je treba njegovi varnostni profil upoštevati glede na diagnozo posameznega bolnika in uporabljeni odmerek.

Pediatrična populacija

Zaradi nezadostnih podatkov pri tej skupini kvetiapina ni priporočljivo uporabljati pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 18 let. Klinična preskušanja s kvetiapinom so pokazala razliko z varnostnim profilom odraslih (glejte poglavje 4.8), določeni neželeni učinki so se pojavili pogosteje pri otrocih in mladostnikih v primerjavi z odraslimi (zvečan apetit, zvečane serumske vrednosti prolaktina, bruhanje, rinitis in sinkopa) ali imajo lahko drugačne posledice na otroke in mladostnike (ekstrapiramidni simptomi in razdražljivost). En neželeni učinek (povečan krvni tlak) pred tem ni bil opažen v študijah pri odraslih. Pri otrocih in mladostnikih so tudi opazili spremembe v delovanju ščitnice.

Poleg tega niso raziskane dolgoročne varnostne posledice glede rasti in dozorevanja po 26. tednu zdravljenja s kvetiapinom. Dolgoročni vpliv na kognitivni in vedenjski razvoj ni znan.

V s placebo kontroliranih kliničnih preskušanjih pri otrocih in mladostnikih je bil kvetiapin povezan s povečano pojavnostjo ekstrapiramidnih simptomov (EPS) v primerjavi s placebom pri bolnikih, ki so bili zdravljeni zaradi shizofrenije, bipolarne manije in bipolarne depresije (glejte poglavje 4.8).

Samomor/samomorilne misli ali klinično poslabšanje

Depresija pri bipolarni motnji je povezana z večjim tveganjem za pojav samomorilnih misli, samopoškodovanja in samomorilnosti (s samomorom povezani dogodki). Takšno tveganje obstaja vse dokler ne pride do znatnega izboljšanja zdravstvenega stanja. Ker se prvih nekaj tednov zdravljenja ali dlje zdravstveno stanje morda še ne bo izboljšalo, je treba bolnike skrbno

nadzorovati vse dokler ne pride do izboljšanja. Splošne klinične izkušnje kažejo, da se tveganje za samomor v zgodnji fazi izboljšanja lahko poveča.

Dodatno morajo zdravniki po nenadnem prenehanju zdravljenja s kvetiapinom pretehtati tveganje za s samomorom povezane dogodke zaradi že znanih faktorjev tveganja pri bolezni, ki jo zdravimo.

Druga psihiatrična stanja, za katera se predpisuje kvetiapin, so lahko povezana tudi s povečanjem tveganja za dogodke, povezane s samomorom. Ta stanja so lahko dodatno prisotna poleg velikih depresivnih epizod. Zato je treba pri zdravljenju drugih psihiatričnih motenj upoštevati enake previdnostne ukrepe kot pri zdravljenju velikih depresivnih epizod.

Znano je, da je tveganje za pojav samomorilnih misli oz. za poskus samomora večje pri bolnikih z anamnezo dogodkov, povezanih s samomorom, in bolnikih, pri katerih je pred začetkom zdravljenja v veliki meri prisotno samomorilno razmišljanje. Take bolnike je treba med zdravljenjem natančno spremljati. Metaanaliza s placebom nadzorovanih kliničnih preskušanj antidepresivov pri odraslih bolnikih s psihiatričnimi motnjami je pokazala, da pri bolnikih, mlajših od 25 let, pri uporabi antidepresivov obstaja večje tveganje za pojav samomorilnega vedenja kot pri uporabi placeba.

Med zdravljenjem, še posebej po uvedbi zdravljenja in pri vsaki spremembi odmerka, je treba bolnike skrbno nadzirati. Še posebej skrbno je treba nadzirati bolnike z velikim tveganjem. Bolnike (in skrbnike bolnikov) je treba opozoriti, da morajo biti pozorni na kakršno koli klinično poslabšanje, samomorilno vedenje ali razmišljanje in na neobičajne vedenjske spremembe. Če se pojavijo taki simptomi, se morajo nemudoma posvetovati z zdravnikom.

V kratkotrajnih, s placebom kontroliranih kliničnih študijah bolnikov z epizodami velike depresije pri bipolarni motnji so ugotovili večje tveganje s samomorom povezanih dogodkov pri mladih odraslih bolnikih (mlajših od 25 let), ki so prejemali kvetiapin (3,0 %), kot pri tistih, ki so prejemali placebo (0

%). Populacijska retrospektivna študija o uporabi kvetiapina za zdravljenje bolnikov s hudo depresivno motnjo je pokazala povečano tveganje za samopoškodovanje in samomor pri bolnikih, starih od 25 do 64 let, ki v anamnezi niso imeli samopoškodovanja med uporabo kvetiapina z drugimi antidepresivi.

Presnovno tveganje

Glede na ugotovljeno tveganje za poslabšanje presnovnega stanja, vključno s spremembami telesne mase, glukoze v krvi (glejte Hiperglikemija) in maščob v krvi, ki so ga opažali v kliničnih študijah, je treba bolnikove presnovne parametre oceniti ob uvedbi zdravljenja, njihove spremembe pa redno kontrolirati ves čas zdravljenja. Poslabšanje teh parametrov je treba obravnavati, kot je klinično ustrezno (glejte tudi poglavje 4.8).

Ekstrapiramidni simptomi

V kliničnih, s placebom kontroliranih preskušanjih pri odraslih bolnikih je bil kvetiapin med zdravljenjem velikih depresivnih epizod pri bipolarni motnji povezan z večjo pojavnostjo ekstrapiramidnih simptomov (EPS) kot placebo (glejte poglavji 4.8 in 5.1).

Uporabo kvetiapina je spremljal pojav akatizije, za katero sta značilna subjektivno neprijeten ali zoprn nemir ter potreba po gibanju, pogosto hkrati z bolnikovo nezmožnostjo, da bi stal ali sedel pri miru. Pojav akatizije je najverjetnejši v prvih tednih zdravljenja. Bolnikom, ki se jim pojavijo ti simptomi, lahko povečanje odmerka škoduje.

Zapoznela diskinezija

Če se pojavijo znaki in simptomi zapoznele diskinezije, je potrebno razmisliti o zmanjšanju odmerka ali prekinitvi uporabe kvetiapina. Simptomi zapoznele diskinezije se lahko poslabšajo ali celo pojavijo po prenehanju zdravljenja (glejte poglavje 4.8).

Zaspanost in omotica

Zdravljenje s kvetiapinom so spremljali zaspanost in podobni simptomi, kot je na primer sedacija (glejte poglavje 4.8). V kliničnih preskušanjih pri zdravljenju bolnikov z bipolarno depresijo se je zaspanost običajno pojavila v prvih treh dneh zdravljenja in je bila po izrazitosti pretežno blaga do zmerna. Pri bolnikih, pri katerih pride do pojava zelo izrazite zaspanosti, so lahko potrebni pogostejši stiki, najmanj dva tedna po pojavu zaspanosti ali dokler ne pride do izboljšanja simptomov. Morda bo potrebno razmisliti tudi o prekinitvi zdravljenja.

Ortostatska hipotenzija

Zdravljenje s kvetiapinom je bilo povezano z ortostatsko hipotenzijo in spremljajočo omotico (glejte poglavje 4.8), ki se po navadi pojavi med uvodnim obdobjem prilagajanja odmerka, tako kot zaspanost. To lahko poveča pojavljanje naključnih poškodb (padci), zlasti pri starejših. Zato je treba bolnikom naročiti, naj bodo previdni, dokler ne spoznajo možnih učinkov zdravila.

Kvetiapin je treba uporabljati previdno pri bolnikih z znano srčno-žilno boleznijo, z možgansko-žilno boleznijo ali pri drugih stanjih, ki povečajo nagnjenost k hipotenziji. V primeru pojava ortostatske hipotenzije je treba razmisliti o zmanjšanju ali o bolj postopnem prilagajanju odmerka, posebno pri bolnikih, pri katerih je prisotno obolenje srca in ožilja.

Sindrom apneje med spanjem

Pri bolnikih, ki so se zdravili s kvetiapinom so poročali o sindromu apneje med spanjem. Pri bolnikih, ki sočasno prejemajo zaviralce osrednjega živčnega sistema in imajo v anamnezi ali pri njih obstaja tveganje zanjo, kot so na primer bolniki s prekomerno telesno maso/močno prekomerno telesno maso ali so moškega spola, je treba kvetiapin uporabljati previdno.

Konvulzije

V nadzorovanih kliničnih preskušanjih se pogostnost pojavljanja konvulzij med bolniki, ki so se zdravili s kvetiapinom, in tistimi, ki so prejemali placebo, ni razlikovala. Podatkov o pogostnosti napadov pri bolnikih z anamnezo konvulzivne motnje ni na voljo. Enako kot velja za druge antipsihotike, je pri zdravljenju bolnikov s konvulzijami v anamnezi priporočljiva previdnost (glejte poglavje 4.8).

Nevroleptični maligni sindrom

Pojav nevroleptičnega malignega sindroma povezujejo z antipsihotičnim zdravljenjem, vključno z uporabo kvetiapina (glejte poglavje 4.8). Klinični znaki sindroma so hipertermija, spremenjen psihični status, mišična togost, avtonomna nestabilnost in povečane vrednosti kreatin fosfokinaze. V takem primeru moramo prekiniti dajanje kvetiapina in poskrbeti za ustrezno zdravljenje.

Serotoninski sindrom

Sočasna uporaba zdravila Kvelux in drugih serotonergičnih zdravil, kot so zaviralci MAO, selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI), zaviralci ponovnega privzema serotonina in noradrenalina (SNRI) ali triciklični antidepresivi, lahko povzroči serotoninski sindrom, ki lahko ogrozi življenje (glejte poglavje 4.5).

Če je sočasno zdravljenje z drugimi serotoninergičnimi zdravili klinično upravičeno, se priporoča skrbno opazovanje bolnika, zlasti med začetkom zdravljenja in povečanjem odmerka.

Simptomi serotoninskega sindroma lahko vključujejo spremembe duševnega stanja, avtonomno nestabilnost, živčno-mišične motnje in/ali gastrointestinalne simptome.

Če obstaja sum na serotoninski sindrom, je treba glede na resnost simptomov razmisliti o zmanjšanju odmerka ali prekinitvi zdravljenja.

Huda nevtropenija in agranulocitoza

Pri kliničnih preskušanjih kvetiapina so poročali o hudi nevtropeniji (število nevtrofilcev < 0,5 x 10⁹/l). Večina primerov hude nevtropenije se je pojavila v nekaj mesecih po začetku zdravljenja s kvetiapinom. Očitne povezave z odmerkom ni bilo. V obdobju po prihodu zdravila na trg so se nekateri primeri končali s smrtjo. Možni dejavniki tveganja za pojav nevtropenije so predobstoječe majhno število belih krvnih celic (WBC) in z zdravili povzročena nevtropenija v anamnezi. Vendar

so se nekateri primeri pojavili tudi pri bolnikih brez obstoječih dejavnikov tveganja. Pri bolnikih, pri katerih število nevtrofilcev znaša < 1,0 x 10⁹/l, je treba z dajanjem kvetiapina prenehati. Pri bolnikih je treba biti pozoren na pojav znakov in simptomov okužbe in spremljati število nevtrofilcev (dokler njihovo število ne preseže 1,5 x 10⁹/l) (glejte poglavje 5.1).

Pri bolnikih z okužbo ali zvišano telesno temperaturo, še posebej v odsotnosti očitnih predispozicijskih dejavnikov, je treba pomisliti na nevtropenijo in jo ustrezno klinično obvladovati.

Bolnikom je treba naročiti, da morajo nemudoma obvestiti zdravnika, če se jim kadar koli med zdravljenjem z zdravilom Kvelux pojavijo znaki ali simptomi, ki bi lahko bili posledica agranulocitoze ali okužbe (npr. zvišana telesna temperatura, šibkost, letargija ali vnetje žrela). Takšnim bolnikom je treba takoj določiti število belih krvnih celic in absolutno število nevtrofilcev, zlasti če nimajo predispozicijskih dejavnikov.

Antiholinergični (muskarinski) učinki

Norkvetiapin, aktivni presnovek kvetiapina ima zmerno do močno afiniteto za več podtipov muskarinskih receptorjev. To prispeva k neželenim učinkom, ki odražajo antiholinergične učinke pri uporabi kvetiapina v skladu s priporočenimi odmerki, pri sočasni uporabi z drugimi zdravili, ki imajo antiholinergične učinke in pri ugotovitvi prekomernega odmerka.

Kvetiapin je treba uporabljati previdno pri bolnikih, ki prejemajo zdravila, ki imajo antiholinergične (muskarinske) učinke. Kvetiapin je treba uporabljati previdno pri bolnikih s trenutno diagnozo ali pri bolnikih, ki imajo v anamnezi urinsko retenco, klinično pomembno hipertrofijo prostate, obstrukcijo črevesja ali povezana stanja, zvišan očesni pritisk ali glavkom zaprtega zakotja (glejte poglavja 4.5, 4.8, 5.1 in 4.9).

Medsebojna delovanja Glejte poglavje 4.5.

Sočasna uporaba kvetiapina in močnih induktorjev jetrnih encimov, kot sta karbamazepin ali fenitoin, močno zniža plazemsko koncentracijo kvetiapina, kar bi lahko vplivalo na učinkovitost zdravljenja s kvetiapinom. Pri bolnikih, ki prejemajo induktorje jetrnih encimov, se sme zdravljenje s kvetiapinom pričeti le, če zdravnik oceni, da koristi zdravljenja s kvetiapinom odtehtajo tveganje prekinitve zdravljenja z induktorjem jetrnih encimov. Pomembno je, da se vsaka sprememba v zdravljenju z induktorjem jetrnih encimov uvede postopoma, in da se, če je treba, lahko to zdravilo zamenja z zdravilom, ki ne inducira jetrnih encimov (npr. z natrijevim valproatom).

Telesna masa

Poročali so o povečanju telesne mase pri bolnikih, ki so se zdravili s kvetiapinom; bolnike pa je treba nadzorovati in jih obravnavati kot je klinično primerno, kot tudi v skladu s smernicami, ki se uporabljajo za antipsihotično zdravljenje (glejte poglavji 4.8 in 5.1).

Hiperglikemija

Redko so poročali o hiperglikemiji in/ali pojavu ali poslabšanju sladkorne bolezni, ki je bila včasih povezana s ketoacidozo ali komo, vključno z nekaterimi smrtnimi primeri (glejte poglavje 4.8). V nekaterih primerih so poročali o predhodnem povečanju telesne mase, kar je lahko predispozicijski dejavnik. Priporočljiv je ustrezen kliničen nadzor v skladu s smernicami, ki se uporabljajo za antipsihotično zdravljenje. Bolnike, ki se zdravijo s katerim koli antipsihotičnim zdravilom, vključno s kvetiapinom, je treba spremljati glede pojavljanja znakov in simptomov hiperglikemije (kot so polidipsija, poliurija, polifagija in oslabelost), bolnike s sladkorno boleznijo ali z dejavniki tveganja za sladkorno bolezen pa je treba redno nadzorovati glede poslabšanja nadzora glukoze. Redno je treba preverjati telesno maso.

Lipidi

V kliničnih preskušanjih s kvetiapinom so opažali povečanje koncentracij trigliceridov, LDL in celokupnega holesterola ter zmanjšanje HDL (glejte poglavje 4.8). Spremembe koncentracij lipidov je treba ustrezno klinično zdraviti.

Podaljšanje QT intervala

V kliničnih preskušanjih in pri uporabi skladno z navodili v »Povzetku glavnih značilnosti zdravila« kvetiapin ni bil povezan s persistentnim podaljšanjem absolutnih QT intervalov. V obdobju trženja so poročali o podaljšanju QT intervala pri jemanju terapevtskih odmerkov kvetiapina (glejte poglavje 4.8) in pri prevelikem odmerjanju (glejte poglavje 4.9). Kot pri drugih antipsihotikih je potrebna previdnost, kadar se kvetiapin predpisuje bolnikom z obolenji srca in ožilja ali bolnikom s podaljšanjem QT intervala v družinski anamnezi. Previdnost je potrebna tudi, kadar se kvetiapin predpisuje skupaj z zdravili, za katera je znano, da podaljšujejo QT interval, ali sočasno z antipsihotiki, še zlasti pri starejših, pri bolnikih s prirojenim sindromom podaljšanega QT intervala, bolnikih s kongestivnim srčnim popuščanjem, hipertrofijo srca, hipokaliemijo ali hipomagneziemijo (glejte poglavje 4.5).

Kardiomiopatija in miokarditis

V kliničnih preskušanjih in med obdobjem po prihodu zdravila na trg so poročali o kardiomiopatiji in miokarditisu (glejte poglavje 4.8). Pri bolnikih s sumom na kardiomiopatijo ali miokarditis je treba razmisliti o prekinitvi zdravljenja s kvetiapinom.

Hudi kožni neželeni učinki

Pri zdravljenju s kvetiapinom so zelo redko poročali o hudih kožnih neželenih učinkih (Severe cutaneous adverse reactions - SCARs), vključno s Stevens-Johnsonovim sindromom (SJS), toksično epidermalno nekrolizo (TEN), akutno generalizirano eksantematozno pustulozo (AGEP), multiformnim eritemom (EM) in reakcijo na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (Drug Reaction with Eosinophilia and Systemic Symptoms – DRESS), ki so lahko življenje ogrožajoči ali povzročijo smrt.

SCARs se običajno kažejo z enim ali več od naslednjih simptomov: obsežen kožni izpuščaj, ki je lahko srbeč ali povezan s pustulami, eksfoliativni dermatitis, zvišana telesna temperatura, limfadenopatija in možna eozinofilija ali nevtrofilija. Večina teh neželenih učinkov se je pojavila v 4 tednih po začetku zdravljenja s kvetiapinom, nekatere reakcije DRESS so se pojavile v 6 tednih po začetku zdravljenja s kvetiapinom. Če se pojavijo znaki in simptomi, ki kažejo na navedene hude kožne neželene učinke, je treba zdravljenje s kvetiapinom takoj prekiniti in razmisliti o alternativnem zdravljenju.

Odtegnitev

Po nenadni prekinitvi jemanja kvetiapina so opisovali akutne odtegnitvene simptome, kot so nespečnost, navzea, glavobol, driska, bruhanje, omotica in razdražljivost. Priporočljivo je postopno opuščanje jemanja zdravila v obdobju najmanj enega do dveh tednov (glejte poglavje 4.8).

Starejši bolniki s psihozo, povezano z demenco

Kvetiapin ni odobren za zdravljenje bolnikov s psihozo, povezano z demenco.

V randomiziranih, s placebom nadzorovanih preskušanjih z nekaterimi atipičnimi antipsihotiki so pri bolnikih z demenco opazili približno 3-kratno povečanje tveganja za pojav možganskožilnih neželenih dogodkov. Mehanizem za to povečano tveganje ni poznan. Povečanega tveganja ne moremo izključiti za druge antipsihotike ali druge skupine bolnikov. Kvetiapin je treba previdno uporabljati pri bolnikih z dejavniki tveganja za možgansko kap.

V metaanalizi atipičnih antipsihotikov so poročali o povečanem tveganju za smrt pri starejših bolnikih s psihozo, povezano z demenco, v primerjavi z uporabo placeba. V dveh 10-tedenskih s placebom nadzorovanih študijah v isti populaciji bolnikov (n = 710, povprečna starost 83 let, razpon 56–99 let) je bila pogostnost smrtnosti pri bolnikih, ki so se zdravili s kvetiapinom, 5,5 % v primerjavi s 3,2 % v skupini s placebom. Bolniki, vključeni v ta preskušanja, so umrli zaradi različnih vzrokov, ki so bili v skladu s pričakovanji za to populacijo.

Starejši bolniki s Parkinsonovo boleznijo (PB)/parkinsonizmom

Populacijska retrospektivna študija o uporabi kvetiapina za zdravljenje bolnikov s hudo depresivno motnjo je pokazala povečano tveganje za smrt med uporabo kvetiapina pri bolnikih, starejših od 65

let. Te povezave ni bilo, ko so bolnike s PB izključili iz analize. Pri predpisovanju kvetiapina starejšim bolnikom s PB je potrebna previdnost.

Disfagija

Pri uporabi kvetiapina so poročali o disfagiji (glejte poglavje 4.8). Kvetiapin moramo uporabljati previdno pri bolnikih s tveganjem za aspiracijsko pljučnico.

Zaprtost in črevesna zapora

Zaprtost predstavlja dejavnik tveganja za pojav črevesne zapore. Pri uporabi kvetiapina so poročali o zaprtosti in črevesni zapori (glejte poglavje 4.8). To vključuje tudi poročila o smrtnih primerih pri bolnikih, ki so bili izpostavljeni večjim tveganjem za pojav črevesne zapore, vključno s tistimi, ki so prejemali več drugih zdravil, ki zmanjšujejo črevesno gibljivost in, ki so ali niso imeli simptomov zaprtosti. Bolnike z zaporo črevesa/ileusom je treba obravnavati s skrbnim nadzorom in nujnim zdravljenjem.

Venska tromboembolija (VTE)

Pri zdravljenju z antipsihotičnimi zdravili so poročali o primerih venske tromboembolije (VTE). Ker imajo bolniki, zdravljeni z antipsihotiki, pogosto pridobljene dejavnike tveganja za VTE, je treba pred in med zdravljenjem s kvetiapinom prepoznati vse možne dejavnike tveganja za VTE ter uvesti ustrezne preventivne ukrepe.

Pankreatitis

Med kliničnim preskušanjem in v obdobju zbiranja izkušenj po prihodu zdravila na trg so poročali o pankreatitisu. V poročilih iz obdobja po prihodu zdravila na trg, je imelo veliko bolnikov dejavnike, za katere je znano, da so povezani s pankreatitisom, kot so na primer zvišani trigliceridi (glejte poglavje 4.8), žolčni kamni in uživanje alkohola, čeprav k vsem primerom niso prispevali dejavniki tveganja.

Dodatni podatki

Podatki o uporabi kvetiapina skupaj z divalproeksom ali litijem pri akutnih zmernih do hudih maničnih epizodah so omejeni; vendar pa so bolniki kombinirano zdravljenje dobro prenašali (glejte poglavji 4.8 in 5.1). Podatki so pokazali aditiven učinek v tretjem tednu.

Nepravilna uporaba in zloraba

Poročali so o primerih nepravilne uporabe in zlorabe. Pri predpisovanju kvetiapina bolnikom, ki imajo v anamnezi zlorabo alkohola ali zdravil, je lahko potrebna previdnost.

Zdravilo Kvelux vsebuje natrij, laktozo

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol natrija (23 mg) na filmsko obloženo tableto, kar v bistvu pomeni 'brez natrija'.

Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, odsotnostjo encima laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

Zaradi primarnih učinkov kvetiapina na osrednji živčni sistem moramo biti previdni pri uporabi kvetiapina v kombinaciji z drugimi zdravili s centralnim delovanjem in uživanjem alkohola.

Kvetiapin je treba uporabljati previdno v kombinaciji s serotoninergičnimi zdravili, kot so zaviralci MAO, selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI), zaviralci ponovnega privzema serotonina in noradrenalina (SNRI) ali triciklični antidepresivi, saj obstaja večje tveganje serotoninskega sindroma, ki lahko ogrozi življenje (glejte poglavje 4.4).

Pri bolnikih, ki prejemajo druga zdravila z antiholinergičnimi (muskarinskimi) učinki je potrebna previdnost (glejte poglavje 4.4).

Citokrom P450 (CYP) 3A4 je encim, ki je primarno odgovoren za presnovo kvetiapina, ki poteka s posredovanjem citokroma P450. V študiji medsebojnega delovanja na zdravih prostovoljcih je sočasna uporaba kvetiapina (odmerek 25 mg) in ketokonazola, zaviralca CYP3A4, povzročila pet-do osemkratno povečanje vrednosti AUC kvetiapina. Sočasna uporaba kvetiapina z zaviralci CYP3A4 je zato kontraindicirana. Prav tako ni priporočljivo uživanje soka grenivke med zdravljenjem s kvetiapinom.

V preskušanju z večkratnimi odmerki za oceno farmakokinetike kvetiapina, uporabljenega pred in med zdravljenjem s karbamazepinom (znanim induktorjem jetrnih encimov), je sočasna uporaba karbamazepina pomembno povečala očistek kvetiapina. To povečanje očistka je zmanjšalo sistemsko izpostavljenost kvetiapinu (izmerjeno z AUC) v povprečju na 13 % izpostavljenosti, opažene pri uporabi kvetiapina samega; pri nekaterih bolnikih pa so opazili še večji učinek. Kot posledica tega medsebojnega delovanja se znižajo plazemske koncentracije, kar lahko vpliva na učinkovitost zdravljenja s kvetiapinom. Sočasna uporaba kvetiapina in fenitoina (še enega induktorja mikrosomalnih encimov) je povzročila zelo izrazito povečanje očistka kvetiapina, za približno 450 %. Pri bolnikih, ki prejemajo induktorje jetrnih encimov, se sme pričeti zdravljenje s kvetiapinom le, če zdravnik oceni, da koristi zdravljenja s kvetiapinom odtehtajo tveganje povezano s prenehanjem zdravljenja z induktorjem jetrnih encimov. Pomembno je, da je vsaka sprememba v zdravljenju z induktorjem jetrnih encimov postopna, in če je potrebno, se lahko induktor nadomesti z zdravilom, ki ne inducira jetrnih encimov (na primer natrijev valproat) (glejte poglavje 4.4).

Pri sočasnem jemanju kvetiapina in antidepresiva imipramina (znanega zaviralca CYP2D6) ali fluoksetina (znanega zaviralca CYP3A4 in CYP2D6) se farmakokinetika kvetiapina ni bistveno spremenila.

Pri sočasnem jemanju kvetiapina in antipsihotika risperidona ali haloperidola se farmakokinetika kvetiapina ni bistveno spremenila. Pri sočasni uporabi kvetiapina in tioridazina se očistek kvetiapina poveča za približno 70 %.

Pri sočasnem jemanju kvetiapina in cimetidina se farmakokinetika kvetiapina ni spremenila. Farmakokinetika litija se pri sočasni uporabi s kvetiapinom ni spremenila.

V 6-tedenski, randomizirani študiji litija in kvetiapina s podaljšanim sproščanjem v primerjavi s placebom in kvetiapinom s podaljšanim sproščanjem pri odraslih bolnikih z akutno manijo, je bila pojavnost ekstrapiramidno povezanih dogodkov (zlasti tremorja), zaspanosti in povečanja telesne mase pri skupini z litijem večja kot pri skupini s placebom (glejte poglavje 5.1).

Med sočasno uporabo natrijevega valproata in kvetiapina se farmakokinetika ni klinično pomembno spremenila. Retrospektivna študija na otrocih in mladostnikih, ki so prejeli valproat, kvetiapin ali oboje, je pokazala višjo pojavnost levkopenije in nevtropenije v skupini, ki je prejemala kombinirano zdravljenje, v primerjavi s skupino, ki je bila deležna monoterapije.

Formalne študije medsebojnega delovanja z zdravili, ki se običajno uporabljajo za zdravljenje bolezni srca in ožilja, niso bile izvedene.

Kadar se kvetiapin uporablja sočasno z drugimi zdravili, za katera je znano, da povzročajo motnje v ravnovesju elektrolitov, ali ki lahko podaljšajo QT interval, je potrebna previdnost.

Poročali so o lažno pozitivnih rezultatih encimskih preiskav (EIA) za določanje metadona in tricikličnih antidepresivov pri bolnikih, ki so prejemali kvetiapin. Priporoča se potrditev rezultatov encimskih preiskav s primerno kromatografsko tehniko.

Nosečnost

Prvo trimesečje

Zmeren obseg objavljenih podatkov o izpostavljenih nosečnostih (med 300-1000 izidov nosečnosti), vključno s posameznimi poročili in nekaj opazovalnimi študijami, ne kaže povečanega tveganja za pojav malformacij zaradi zdravljenja. Kljub temu dokončnega sklepa, na podlagi vseh podatkov, ki so na voljo, ni mogoče narediti. Študije na živalih so pokazale vpliv na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Kvetiapin se sme zato med nosečnostjo uporabljati le, če koristi zdravljenja odtehtajo možna tveganja.

Tretje trimesečje

Novorojenčki žensk, ki so v zadnjem trimesečju jemale antipsihotike (vključno s kvetiapinom) so izpostavljeni tveganju za pojav neželenih učinkov, kot so ekstrapiramidalni in/ali odtegnitveni simptomi. Ti simptomi se lahko razlikujejo glede resnosti in časa trajanja po porodu. Poročali so o agitaciji, hipertoniji, hipotoniji, tremorju, somnolenci, respiratorni stiski ali motnjah hranjenja. Zato je treba novorojenčke skrbno spremljati.

Dojenje

Na podlagi zelo omejenih poročil o izločanju kvetiapina v materino mleko, je bilo izločanje kvetiapina pri terapevtskih odmerkih nedosledno. Zaradi pomanjkanja zanesljivih podatkov, se je o prekinitvi dojenja ali o prekinitvi zdravljenja s kvetiapinom potrebno odločiti upoštevajoč koristi dojenja za otroka ali koristi zdravljenja za mater.

Plodnost

Učinki kvetiapina na plodnost pri človeku niso bili ovrednoteni. Pri podganah so opazili učinke, povezane s povišanimi koncentracijami prolaktina, čeprav ti niso neposredno pomembni za človeka (glejte poglavje 5.3).

Zaradi primarnih učinkov na osrednji živčni sistem lahko kvetiapin vpliva na opravljanje aktivnosti, ki zahtevajo miselno zbranost. Bolnikom zato svetujemo, da ne upravljajo vozil ali strojev, dokler ni znana njihova individualna občutljivost na kvetiapin.

Povzetek varnostnega profila

Neželeni učinki kvetiapina, o katerih so poročali najpogosteje (≥10 %), so zaspanost, omotica, glavobol, suha usta, odtegnitveni simptomi, zvišanje serumskih trigliceridov, zvišanje vrednosti celokupnega holesterola (predvsem LDL holesterola), zmanjšanje HDL holesterola, povečanje telesne mase, znižan hemoglobin in ekstrapiramidni simptomi.

Tabelarični prikaz neželenih učinkov

Pogostnost pojavljanja neželenih učinkov, povezanih z zdravljenjem s kvetiapinom, je navedena v spodnji tabeli (Tabela 1) v skladu z obliko, ki jo priporoča Council for International Organizations of Medical Sciences (delovna skupina CIOMS III, 1995).

Tabela 1: Pogostnost pojavljanja neželenih učinkov, povezanih z zdravljenjem s kvetiapinom

Pri ovrednotenju neželenih učinkov so uporabljene naslednje ocene pogostnosti: Zelo pogosti: (≥1/10)

Pogosti: (≥1/100 do <1/10)

Občasni: (≥1/1.000 do <1/100)

Redki: (≥1/10.000 do <1/1.000)

Zelo redki: (<1/10.000)

Neznana: (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov)

1. Glejte poglavje 4.4.

2. Lahko se pojavi zaspanost, običajno v prvih dveh tednih zdravljenja in navadno izgine z nadaljnjim jemanjem kvetiapina.

3. Pri nekaterih bolnikih, ki so jemali kvetiapin, so opazili asimptomatsko zvišanje (premik od normalnih ravni do > 3x ULN kadarkoli) ravni serumskih transaminaz (ALT, AST) ali gama-GT. Tekom nadaljnjega zdravljenja s kvetiapinom so se vrednosti običajno zopet znižale.

4. Kot drugi antipsihotiki, ki delujejo zaviralno na adrenergične receptorje alfa1, lahko tudi kvetiapin povzroči ortostatsko hipotenzijo, povezano z omotico, s tahikardijo in pri nekaterih bolnikih tudi s sinkopo, še posebno v začetnem obdobju titracije odmerkov (glejte poglavje 4.4).

5. Pogostnost teh neželenih učinkov je bila izračunana samo na osnovi postmarketinških podatkov.

6. Na tešče izmerjena raven glukoze v krvi ≥ 126 mg/dl (≥ 7,0 mmol/l) oziroma raven glukoze v krvi, ki ni bila izmerjena na tešče, ≥ 200 mg/dl (≥ 11,1 mmol/l) v vsaj enem primeru.

7. Povečanje pogostnosti pojavljanja disfagije ob jemanju kvetiapina v primerjavi s placebom so opazili le v kliničnih preskušanjih pri bipolarni depresiji.

8. Telesna masa se je povečala za več kot 7 % glede na začetno maso. Pojavlja se predvsem v prvih tednih zdravljenja pri odraslih.

9. V akutnih, s placebom kontroliranih kliničnih preskušanjih monoterapije, kjer so ocenjevali simptome po prenehanju jemanja zdravila, so najbolj pogosto opazili naslednje odtegnitvene simptome: nespečnost, navzea, glavobol, driska, bruhanje, omotica in razdražljivost. Pogostnost pojavljanja teh neželenih učinkov se je znatno zmanjšala en teden po prenehanju jemanja zdravila.

10. Trigliceridi ≥ 200 mg/dl (≥ 2,258 mmol/l) (bolniki ≥ 18 let) ali ≥ 150 mg/dl (≥ 1,694 mmol/l) (bolniki <18 let) v vsaj enem primeru.

11. Holesterol ≥ 240 mg/dl (≥ 6,2064 mmol/l) (bolniki ≥ 18 let) ali ≥ 200 mg/dl (≥ 5,172 mmol/l) (bolniki ≥ 18 let) v vsaj enem primeru. Zvečanje LDL holesterola ≥ 30 mg/dl (≥ 0,769 mmol/l) je bilo zelo pogosto opaženo. Povprečna sprememba med bolniki, ki so imeli zvečanje, je bila 41,7 mg/dl (≥ 1,07 mmol/l).

12. Glejte besedilo v nadaljevanju.

13. Trombociti ≤ 100 x 10⁹/l v vsaj enem primeru.

14. Na osnovi poročil kliničnih preskušanj o neželenih dogodkih povišanje kreatin fosfokinaze v krvi ni povezano z nevroleptičnim malignim sindromom.

15. Koncentracije prolaktina (bolniki > 18 let): moški > 20 µg/l (> 869,56 pmol/l), ženske vedno > 30 µg/l (> 1304,34 pmol/l).

16. Lahko povzroči padce.

17. HDL holesterol: moški < 40 mg/dl (1,025 mmol/l); ženske < 50 mg/dl (1,282 mmol/l) kadarkoli.

18. Pogostnost bolnikov s spremembo Q-Tc iz < 450 msec na ≥ 450 msec z ≥ 30 msec povečanjem. V s placebom kontroliranih preskušanjih s kvetiapinom ni bila opažena razlika v povprečni spremembi in pogostnosti bolnikov, ki so imeli klinično pomembno spremembo, med bolniki, ki so prejemali kvetiapin, in tistimi, ki so prejemali placebo.

19. Premik z >132 mmol/l na ≤ 132 mmol/l ob najmanj eni priložnosti.

20. Med zdravljenjem ali kmalu po prenehanju zdravljenja s kvetiepinom so bili opaženi primeri razmišljanja o samomoru in samomorilnega vedenja (glejte poglavji 4.4 in 5.1).

21. Glejte poglavje 5.1.

22. Znižanje hemoglobina na ≤ 13 g/dl (8,07 mmol/l) pri moških, ≤ 12 g/dl (7,45 mmol/) pri ženskah se je vsaj enkrat pojavilo pri 11 % bolnikov, ki so prejemali kvetiapin v vseh preskušanjih, vključno z odprtimi deli preskušanj. Pri teh bolnikih je bilo povprečno največje znižanje hemoglobina kadar koli -1,50 g/dl.

23. O tem so pogosto poročali v primeru tahikardije, omotičnosti, ortostatske hipotenzije in/ali obstoječe bolezni srca/dihal.

24. Na podlagi premikov od normalne izhodiščne vrednosti do potencialno klinično pomembne vrednosti kadar koli po izhodiščni vrednosti v vseh preskušanjih. Premiki celokupnega T4, prostega T4, celokupnega T3 in prostega T3 so opredeljeni kot < 0,8 x LLN (pmol/l) in premik TSH je > 5 mIU/l kadarkoli.

25. Na podlagi pogostejšega bruhanja pri starejših bolnikih (≥ 65 let).

26. Na podlagi premika nevtrofilcev od >=1,5 x 10⁹/l v izhodišču na <0,5 x 10⁹/l kadar koli med zdravljenjem in na podlagi bolnikov s hudo nevtropenijo (<0.5 x 10⁹/L) in okužbo med vsemi kliničnimi preskušanji s kvetiapinom (glejte poglavje 4.4).

27. Na podlagi premikov od normalne izhodiščne vrednosti do potencialno klinično pomembne vrednosti kadar koli po izhodiščni vrednosti v vseh preskušanjih. Premiki eozinofilcev so opredeljeni kot >1 x 10⁹ celic/l kadar koli.

28. Na podlagi premikov od normalne izhodiščne vrednosti do potencialno klinično pomembne vrednosti kadar koli po izhodiščni vrednosti v vseh preskušanjih. Premiki belih krvnih celic so opredeljeni kot ≤ 3 x 10⁹ celic/l kadar koli.

29. Na podlagi poročil o neželenih učinkih metabolnega sindroma iz vseh kliničnih preskušanj kvetiapina.

30. Pri nekaterih bolnikih so v več študijah opazili poslabšanje več kot enega od presnovnih dejavnikov teže, glukoze v krvi in lipidov (glejte poglavje 4.4).

31. Glejte poglavje 4.6.

32. Lahko se pojavi pri ali blizu začetka zdravljenja in je povezan s hipotenzijo in/ali sinkopo. Pogostnost bradikardije in podobnih dogodkov je osnovana na poročilih o neželenih dogodkih iz vseh kliničnih preskušanj.

33. Na podlagi ene retrospektivne nerandomizirane epidemiološke študije.

Pri uporabi antipsihotikov so poročali o primerih podaljšanja QT intervala, ventrikularne aritmije, nenadnih nepojasnjenih smrtih, o primerih srčnega zastoja in torsades de pointes, pri čemer ti učinki veljajo za značilne za to skupino zdravil.

V povezavi z zdravljenjem s kvetiapinom so poročali o hudih kožnih neželenih učinkih (SCAR), vključno s Stevens-Johnsonovim sindromom (SJS), toksično epidermalno nekrolizo (TEN) in kožnim izpuščajem z eozinofilijo in sistemskimi simptomi kot posledica zdravljenja z zdravilom (sindrom DRESS).

Pediatrična populacija

Enaki neželeni učinki, ki so opisani zgoraj za odrasle, veljajo tudi za otroke in mladostnike. Spodaj so v tabeli (tabela 2) navedeni neželeni učinki, ki se pojavijo pogosteje pri otrocih in mladostnikih (starih od 10 –17 let) kot pri odraslih ali pa neželeni učinki niso bili opaženi pri odraslih.

Tabela 2: Neželeni učinki pri otrocih in mladostnikih, povezani z zdravljenjem s kvetiapinom, ki se pojavljajo z večjo pogostnostjo kot pri odraslih ali pri odraslih niso bili ugotovljeni

Pri ovrednotenju neželenih učinkov so uporabljene naslednje ocene pogostnosti: Zelo pogosti: (≥1/10)

Pogosti: (≥1/100 do <1/10)

Občasni: (≥1/1.000 do <1/100)

Redki: (≥1/10.000 do <1/1.000)

Zelo redki: (<1/10.000)

Neznana: (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov)

1. Koncentracije prolaktina (bolniki > 18 let): moški > 20 µg/l (> 869,56 pmol/l), ženske vedno > 26 µg/l (> 1130,428 pmol/l). Manj kot 1 % bolnikov je imelo nivo prolaktina >100 ug/l.

2. Na osnovi sprememb nad klinično signifikantnimi mejami (posodobljeno po kriterijih Nacionalnega inštituta za zdravje (NIH)) ali povečanju > 20 mm Hg sistoličnega ali >10 mm Hg diastoličnega krvnega tlaka, kadar koli v dveh kratkotrajnih (3-6 tednov) s placebom kontroliranih preskušanjih pri otrocih in mladostnikih.

3. Opozorilo: pogostnost je skladna z opaženo pri odraslih, vendar je lahko povezana z različnimi kliničnimi zapleti pri otrocih in mladostnikih v primerjavi z odraslimi.

4. Glejte poglavje 5.1.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke,

Sektor za farmakovigilanco, Nacionalni center za farmakovigilanco, Slovenčeva ulica 22,

SI-1000 Ljubljana,

Tel: +386 (0)8 2000 500,

Faks: +386 (0)8 2000 510,

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si, spletna stran: www.jazmp.si

Simptomi

Na splošno so bili opisani znaki in simptomi kot posledica pretiranih znanih farmakoloških učinkov zdravila, tj. zaspanost in sedacija, tahikardija, hipotenzija in antiholinergični učinki.

Preveliko odmerjanje lahko privede do podaljšanja QT intervala, krčev, statusa epilepticusa, rabdomiolize, dihalne stiske, zastajanja urina, zmedenosti, delirija in/ali agitacije, kome in smrti.

Bolniki z obstoječo hudo srčno-žilno boleznijo so lahko izpostavljeni povečanemu tveganju za pojavljanje učinkov, ki so posledica prevelikega odmerjanja (glejte poglavje 4.4 Ortostatska hipotenzija).

Zdravljenje

Specifičnega antidota za kvetiapin ni. V primerih hudih znakov je treba upoštevati možnost, da je bolnik zaužil več zdravil hkrati. Priporočljivi so ukrepi intenzivne nege, vključno z vzpostavitvijo in ohranjanjem prehodnosti dihalnih poti, z zagotavljanjem ustrezne oksigenacije in ventilacije ter s spremljanjem in podporo delovanja srčno-žilnega sistema.

Na podlagi objavljene literature se lahko bolniki z delirijem in agitacijo in nedvomnim antikolinergičnim sindromom zdravijo s fizostigminom v odmerku 1-2 mg (pod stalnim EKG nadzorom). To ni priporočeno kot standardno zdravljenje, zaradi morebitnega negativnega vpliva fizostigmina na srčno prevodnost. Fizostigmin se lahko uporabi le, če ni EKG aberacij. Ne uporabljajte fizostigmina v primeru aritmij, katerih koli stopenj srčnega zastoja ali QRS-širitev.

Čeprav možnosti preprečevanja absorpcije pri prevelikem odmerjanju niso preučevali, lahko pri hudi zastrupitvi izvedemo izpiranje želodca, ki ga je po možnosti treba opraviti v eni uri po zaužitju. Potrebno je razmisliti o uporabi aktivnega oglja.

V primeru prevelikega odmerjanja kvetiapina je treba refraktorno hipotenzijo zdraviti z ustreznimi ukrepi, kot so intravenske tekočine in/ali simpatikomimetiki. Izogibati se je treba uporabi epinefrina in dopamina, saj lahko stimulacija receptorjev beta zaradi alfa blokade, ki jo inducira kvetiapin, poslabša hipotenzijo.

Dokler bolnik ne okreva, je treba nadaljevati s skrbnim zdravniškim nadzorom in pozornim spremljanjem.