Ivagalmin 6 mg trde kapsule
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
- △
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Ivagalmin 6 mg
Simptomatsko zdravljenje blage do zmerno težke Alzheimerjeve demence.
Simptomatsko zdravljenje blage do zmerno težke demence pri bolnikih z idiopatsko Parkinsonovo boleznijo.
Zdravljenje mora uvesti in nadzorovati zdravnik, ki je izkušen v diagnostiki in zdravljenju Alzheimerjeve demence ali demence, povezane s Parkinsonovo boleznijo.
Diagnozo je treba postaviti v skladu s trenutno veljavnimi smernicami. Zdravljenje z rivastigminom se sme začeti le, če je na voljo negovalec, ki bo redno spremljal bolnikovo jemanje zdravila.
Zdravilo Ivagalmin mora bolnik jemati dvakrat na dan, z jutranjim in večernim obrokom. Kapsule mora pogoltniti cele.
Začetni odmerek
1,5 mg dvakrat na dan.
Titriranje odmerka
Začetni odmerek je 1,5 mg dvakrat na dan. Če bolnik ta odmerek po najmanj dveh tednih zdravljenja dobro prenaša, lahko odmerek povečamo na 3 mg dvakrat na dan. Tudi poznejše povečanje odmerka na 4,5 mg in nato na 6 mg dvakrat na dan mora temeljiti na dobrem prenašanju trenutnega odmerka in lahko pride v poštev po najmanj dveh tednih zdravljenja s tem odmerkom.
Če med zdravljenjem opazimo neželene učinke (npr. navzeo, bruhanje, bolečine v trebuhu ali izgubo teka), hujšanje ali poslabšanje ekstrapiramidnih simptomov (npr. tremorja) pri bolnikih z demenco v povezavi s Parkinsonovo boleznijo, se utegnejo le-ti odzvati na opustitev enega ali več odmerkov. Če neželeni učinki vztrajajo, moramo dnevni odmerek začasno zmanjšati na odmerek, ki ga je bolnik pred tem še dobro prenašal, oziroma prekiniti zdravljenje.
Vzdrževalni odmerek
Učinkoviti odmerek je 3 do 6 mg dvakrat na dan. Za doseganje največje terapevtske koristi moramo bolnike vzdrževati na največjem odmerku, ki ga še dobro prenašajo. Priporočeni največji dnevni odmerek je 6 mg dvakrat na dan.
Vzdrževalno zdravljenje lahko nadaljujemo, dokler terapevtske koristi za bolnika še obstajajo. Zato moramo klinično koristnost rivastigmina redno ponovno ocenjevati, posebno pri bolnikih, zdravljenih z odmerki, ki so manjši od 3 mg dvakrat na dan. Če se po treh mesecih zdravljenja z vzdrževalnim odmerkom slabšanje simptomov demence ne spremeni v bolnikovo korist, je treba zdravljenje ukiniti. O ukinitvi razmislimo tudi, kadar ni več prisotnih znakov terapevtskega učinka.
Individualnega odziva na rivastigmin ne moremo predvideti. Vendar pa so boljši terapevtski učinek opazili pri tistih bolnikih s Parkinsonovo boleznijo, ki so imeli zmerno demenco. Prav tako so boljši učinek opazili pri tistih bolnikih s Parkinsonovo boleznijo, ki so imeli vidne halucinacije (glejte poglavje 5.1).
Terapevtskega učinka niso proučevali v s placebom nadzorovanih preskušanjih daljših od 6 mesecev. Ponoven začetek zdravljenja
Če je zdravljenje prekinjeno za več kot nekaj dni, ga moramo ponovno začeti z odmerkom 1,5 mg
dvakrat dnevno. Nato moramo opraviti titriranje odmerka, kot je opisano zgoraj.
Okvare ledvic in jeter
Zaradi povečane izpostavljenosti zdravilu pri ledvičnih in blagih do zmernih jetrnih okvarah se moramo natančno ravnati po priporočilih, naj se odmerjanje titrira glede na individualno prenašanje (glejte poglavje 5.2).
Uporabe zdravila pri bolnikih s težko jetrno okvaro niso proučili (glejte poglavje 4.3).
Otroci
Uporaba zdravila Ivagalmin pri otrocih ni priporočljiva.
Uporaba tega zdravila je kontraindicirana pri bolnikih, ki imajo
-
znano preobčutljivost za zdravilno učinkovino, druge derivate karbamata ali katerokoli pomožno snov, uporabljeno v pripravku,
-
težko jetrno okvaro, ker zdravila pri tej skupini niso proučili.
Pojavnost in resnost neželenih učinkov se na splošno povečujeta z večanjem odmerkov. Če zdravljenje
prekinemo za več kot nekaj dni, ga moramo spet začeti z odmerkom 1,5 mg dvakrat dnevno, da zmanjšamo možnost neželenih učinkov (na primer bruhanja).
Titriranje odmerka: v kratkem času po povečanju odmerka so opazili neželene učinke (npr.
hipertenzijo in halucinacije pri bolnikih z Alzheimerjevo demenco in poslabšanje ekstrapiramidnih simptomov, še posebej tremor, pri bolnikih z demenco v povezavi s Parkinsonovo boleznijo). Le-ti se utegnejo odzvati na zmanjšanje odmerka. V drugih primerih so zdravilo Ivagalmin ukinili (glejte poglavje 4.8).
Prebavne motnje, na primer navzea in bruhanje, se lahko pojavijo predvsem na začetku zdravljenja in/ali ob povečanju odmerka. Ti neželeni učinki se pojavljajo pogosteje pri ženskah. Bolniki z
Alzheimerjevo boleznijo včasih hujšajo. Izgubo telesne mase pri teh bolnikih povezujejo z zaviralci holinesteraze, vključno z rivastigminom. Med zdravljenjem moramo spremljati bolnikovo telesno maso.
V primeru hudega bruhanja, povezanega z zdravljenjem z rivastigminom, je treba ustrezno prilagoditi odmerek, kot je priporočeno v poglavju 4.2. V nekaterih primerih je bilo hudo bruhanje povezano z rupturo požiralnika (glejte poglavje 4.8). Taki dogodki se očitno pojavijo predvsem po povečevanju odmerka ali pri visokih odmerkih rivastigmina.
Previdnost je potrebna pri uporabi rivastigmina pri bolnikih s sindromom bolnega sinusnega vozla ali prevodnimi motnjami (sinuatrialni blok, atrioventrikularni blok) (glejte poglavje 4.8).
Rivastigmin lahko povzroči povečano izločanje želodčne kisline. Pri zdravljenju bolnikov z aktivnimi razjedami želodca ali dvanajstnika ali bolnikov z nagnjenostjo k tem boleznim je potrebna previdnost.
Pri predpisovanju zaviralcev holinesteraze bolnikom z astmo ali obstruktivno pljučno boleznijo v anamnezi je potrebna previdnost.
Holinomimetiki lahko povzročijo ali poslabšajo zaporo sečnih poti in epileptične napade. Pri zdravljenju bolnikov, nagnjenih k takim boleznim, je potrebna previdnost.
Uporabe rivastigmina pri bolnikih s težko demenco pri Alzheimerjevi bolezni ali demenco, povezano s Parkinsonovo boleznijo, z drugimi vrstami demence ali drugimi vrstami spominskih okvar (na primer starostnega kognitivnega upada) niso raziskali, zato uporaba pri teh skupinah bolnikov ni
priporočljiva.
Podobno kot drugi holinomimetiki lahko rivastigmin povzroči poslabšanje ali pojav ekstrapiramidnih simptomov. Pri bolnikih z demenco v povezavi s Parkinsonovo boleznijo so opazili poslabšanje (ki vključuje bradikinezijo, diskinezijo in motnje hoje) in povečano pojavnost in intenzivnost tremorja (glejte poglavje 4.8). Zaradi teh težav so v nekaterih primerih prekinili zdravljenje z rivastigminom (npr. z rivastigminom 1,7 % prekinitev zaradi tremorja, v primerjavi z 0 % pri placebu). Ob takih
neželenih učinkih je priporočljivo klinično spremljanje.
Kot zaviralec holinesteraze, lahko rivastigmin močno poveča učinke mišičnih relaksantov tipa sukcinilholina med anestezijo. Pri izbiri sredstva za anestezijo je priporočena previdnost. Če je potrebno, velja razmisliti o morebitni spremembi odmerka ali začasni prekinitvi zdravljenja.
Z vidika njegovih farmakodinamičnih učinkov se rivastigmin ne sme uporabljati sočasno z drugimi holinomimetičnimi učinkovinami. Rivastigmin lahko moti delovanje antiholinergičnih zdravil.
Med rivastigminom in digoksinom, varfarinom, diazepamom ali fluoksetinom v študijah na zdravih prostovoljcih niso opazili farmakokinetičnega medsebojnega delovanja. Na podaljšanje
protrombinskega časa, ki ga povzroči varfarin, dajanje rivastigmina ne vpliva. Pri sočasni uporabi digoksina in rivastigmina niso opazili neželenih učinkov na srčno prevodnost.
Glede na njegovo presnovo se zdi presnovno medsebojno delovanje z drugimi zdravili malo verjetno, čeprav lahko rivastigmin zavre presnovo drugih učinkovin, v katero je vključena butirilholinesteraza.
Za rivastigmin ni na voljo kliničnih podatkov o nosečnicah, ki so bile izpostavljene zdravilu. Pri podganah in kuncih niso opazili nikakršnega vpliva na sposobnost razmnoževanja ali razvoj zarodka, razen v odmerkih, povezanih s toksičnostjo za mater. V perinatalnih in postnatalnih študijah pri podganah so opazili podaljšano obdobje brejosti. Rivastigmin se ne sme uporabljati med nosečnostjo, razen če je to nujno potrebno.
Pri živalih se rivastigmin izloča v mleko. Ni znano, ali rivastigmin prehaja tudi v človeško mleko. Zato naj matere, ki jemljejo rivastigmin, ne dojijo.
Alzheimerjeva bolezen lahko povzroči postopno zmanjšanje sposobnosti upravljanja motornih vozil ali zmanjša sposobnost uporabe strojev. Nadalje lahko rivastigmin povzroči vrtoglavico in zaspanost, predvsem na začetku zdravljenja ali ob povečanju odmerka. Posledično ima rivastigmin blag ali zmeren vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji. Zato mora lečeči zdravnik pri
bolnikih z demenco, ki jemljejo rivastigmin, redno ocenjevati sposobnost za upravljanje motornih vozil ali zapletenih strojev.
Najpogosteje so poročali o gastrointestinalnih neželenih učinkih, ki vključujejo navzeo (38 %) in bruhanje (23 %), posebno med titriranjem odmerka. V kliničnih študijah so bile bolnice dovzetnejše za gastrointestinalne neželene učinke in za izgubljanje telesne mase kot bolniki.
Neželene učinke, navedene v spodnji preglednici 1, so zbrali pri bolnikih z Alzheimerjevo demenco, ki so bili zdravljeni z zdravilom Ivagalmin.
Neželeni učinki so razvrščeni po skupinah glede na pogostnost, najpogostejši najprej, po naslednjem dogovoru: zelo pogosti (≥1/10); pogosti (≥1/100 do <1/10); občasni (≥1/1.000 do <1/100); redki (≥1/10.000 do <1/1.000); zelo redki (<1/10.000) in pogostnost neznana (ni mogoče oceniti iz
razpoložljivih podatkov).
Preglednica 1
| Infekcijske in parazitske bolezni | |
| zelo redko | okužba sečil |
| Psihiatrične motnje | |
| pogosto | agitacija |
| pogosto | zmedenost |
| občasno | nespečnost |
| občasno | depresija |
| zelo redko | halucinacije |
| Bolezni živčevja | |
| zelo pogostopogosto | vrtoglavicaglavobol |
| pogosto pogosto občasno redkozelo redko | somnolenca tremor sinkopaepileptični napadiekstrapiramidni simptomi (vključno s poslabšanjem Parkinsonove bolezni) |
| Srčne bolezni | |
| redkozelo redko | angina pektorissrčne aritmije (npr. bradikardija, atrioventrikularni blok, atrijska fibrilacija in tahikardija) |
| Žilne bolezni | |
| zelo redko | hipertenzija |
| Bolezni prebavil | |
| zelo pogosto zelo pogosto zelo pogosto pogosto redkozelo redko zelo redkopogostnost neznana | navzea bruhanje driskabolečine v trebuhu in dispepsija razjede želodca in dvanajstnika krvavitev v prebavila pankreatitisv nekaterih primerih je bilo hudo bruhanje povezano z rupturo požiralnika (glejte poglavje 4.4) |
| Presnovne in prehranske motnje | |
| zelo pogosto | anoreksija |
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | |
| občasno | zvišani jetrni funkcijski testi |
| Bolezni kože in podkožja | |
| pogostoredko | povečano potenjeizpuščaji |
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | |
| pogosto pogostoobčasno | utrujenost in astenija splošno slabo počutjenezgodni padec |
| Preiskave | |
| pogosto | izguba telesne mase |
Pri uporabi transdermalnih obližev z rivastigminom so dodatno opažali še naslednje neželene učinke: tesnobo, delirij, povišano telesno temperaturo (pogosto).
V Preglednici 2 so prikazani neželeni učinki, o katerih so poročali pri bolnikih z demenco, povezano s Parkinsonovo boleznijo, ki so bili zdravljeni z zdravilom Ivagalmin.
Preglednica 2
| Psihiatrične motnje | |
| pogosto | nespečnost |
| pogostopogosto | tesnobanemir |
| Bolezni živčevja | |
| zelo pogosto pogosto pogosto pogosto pogosto pogosto pogostoobčasno | tremor vrtoglavica somnolenca glavobolposlabšanje Parkinsonove bolezni bradikinezijadiskinezija distonija |
| Srčne bolezni | |
| pogostoobčasno občasno | bradikardija atrijska fibrilacijaatrioventrikularni blok |
| Bolezni prebavil | |
| zelo pogosto zelo pogosto pogosto pogostopogosto | navzea bruhanje driskabolečine v trebuhu in dispepsija čezmerno izločanje sline |
| Bolezni kože in podkožja | |
| pogosto | povečano potenje |
| Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva | |
| pogosto | mišična togost |
| Presnovne in prehranske motnje | |
| pogostopogosto | anoreksijadehidracija |
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | |
| pogostopogosto | utrujenost in astenijamotnje hoje |
Preglednica 3 navaja število in delež bolnikov iz specifične 24-tedenske klinične študije z rivastigminom, izpeljane pri bolnikih z demenco, povezano s Parkinsonovo boleznijo, z vnaprej opredeljenimi neželenimi dogodki, ki lahko odražajo poslabšanje simptomov Parkinsonove bolezni.
Preglednica 3
| Vnaprej opredeljeni neželeni dogodki, ki lahko odražajo poslabšanje simptomov Parkinsonove bolezni pri bolnikih z demenco, povezano s Parkinsonovo boleznijo | rivastigmin n (%) | Placebo n (%) |
| vsi proučevani bolnikivsi bolniki z vnaprej opredeljenimi neželenimi dogodki (AE- adverse event) | 362 (100)99 (27,3) | 179 (100)28 (15,6) |
| tremor | 37 (10,2) | 7 (3,9) |
| padec | 21 (5,8) | 11 (6,1) |
| Parkinsonova bolezen (poslabšanje) | 12 (3,3) | 2 (1,1) |
| čezmerno izločanje sline | 5 (1,4) | 0 |
| diskinezija | 5 (1,4) | 1 (0,6) |
| parkinsonizem | 8 (2,2) | 1 (0,6) |
| hipokinezija | 1 (0,3) | 0 |
| gibalne motnje | 1 (0,3) | 0 |
| bradikinezija | 9 (2,5) | 3 (1,7) |
| distonija | 3 (0,8) | 1 (0,6) |
| nenormalnosti hoje | 5 (1,4) | 0 |
| mišična togost | 1 (0,3) | 0 |
| motnje ravnotežja | 3 (0,8) | 2 (1,1) |
| otrdelost mišic in skeleta | 3 (0,8) | 0 |
| rigor | 1 (0,3) | 0 |
| motorične motnje | 1 (0,3) | 0 |
Simptomi
Večina primerov nenamernega prevelikega odmerjanja ni bila povezana z nikakršnimi kliničnimi znaki ali simptomi in skoraj vsi ti bolniki so nadaljevali zdravljenje z rivastigminom. Kadar so se simptomi pojavili, so vključevali navzeo, bruhanje in drisko, hipertenzijo ali halucinacije. Zaradi znanega vagotoničnega učinka holinesteraznih zaviralcev na srčni utrip se lahko pojavita tudi
bradikardija in/ali sinkopa. V enem primeru je bolnik zaužil 46 mg; po konservativnem zdravljenju je v 24 urah povsem okreval.
Zdravljenje
Ker ima rivastigmin plazemski razpolovni čas okrog 1 ure in trajanje zaviranja acetilholinesteraze okrog 9 ur, priporočamo, da v primeru asimptomatičnega prevelikega odmerka bolnik v naslednjih 24 urah ne prejme nadaljnjih odmerkov rivastigmina. Pri prevelikem odmerku, ki ga spremljata huda navzea in bruhanje, pridejo v poštev antiemetiki. Pri drugih neželenih učinkih se uporabljajo
simptomatski zdravilni ukrepi, če je potrebno.
Pri izjemno prevelikem odmerku lahko uporabimo atropin. Priporočamo začetni odmerek 0,03 mg/kg atropinijevega sulfata intravensko, nadaljnji odmerki pa naj temeljijo na kliničnem odzivu. Uporabe skopolamina kot protistrupa ne priporočamo.
Farmakološke lastnosti - Ivagalmin 6 mg
Farmakoterapevtska skupina: antiholinesteraze, oznaka ATC: N06DA03
Rivastigmin je zaviralec acetilholinesteraze in butirilholinesteraze karbamatne vrste, za katerega velja,
da izboljšuje holinergični živčni prenos tako, da upočasnjuje razgradnjo acetilholina, ki ga sproščajo funkcionalno intaktni holinergični nevroni. Zato bi lahko rivastigmin izboljšal stanje holinergično posredovanega upada kognitivnih funkcij pri demenci, povezani z Alzheimerjevo boleznijo in s Parkinsonovo boleznijo.
Rivastigmin medsebojno reagira s svojima tarčnima encimoma tako, da z njima oblikuje kovalentno vezan kompleks, ki encima začasno inaktivira. Pri zdravih mladih moških peroralni odmerek 3 mg
zmanjša aktivnost acetilholinesteraze (AChE) v cerebrospinalni tekočini (CSF) za približno 40 % v uri in pol po zaužitju. Aktivnost encima se vrne na izhodiščno raven okrog 9 ur po dosegu največjega zaviralnega učinka. Pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo je bila stopnja inhibicije AChE v CSF z rivastigminom odvisna od odmerka do največjega preizkušanega odmerka 6 mg, danega dvakrat dnevno. Inhibicija aktivnosti butirilholinesteraze v CSF pri 14 bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo, zdravljenih z rivastigminom, je bila podobna kot inhibicija AChE.
Klinične študije pri Alzheimerjevi demenci
Učinkovitost rivastigmina so ugotavljali z uporabo treh neodvisnih, področno specifičnih metod ocenjevanja v rednih časovnih presledkih med šestmesečnimi obdobji zdravljenja. Med njimi so
ADAS-Cog (merilo za kognicijo, ki temelji na storilnosti), CIBIC-Plus (celostno globalno ocenjevanje bolnika, ki ga opravlja zdravnik in ki zajema tudi podatke, ki jih daje/-jo negovalec/-ci) in PDS (negovalčeva ocena vsakodnevnih aktivnosti, na primer osebne higiene, hranjenja, oblačenja,
gospodinjskih opravil, na primer nakupovanja, ohranjanje zmožnosti orientacije v okolju, pa tudi ukvarjanje z denarnimi zadevami itn.).
Proučevani bolniki so imeli rezultate MMSE (Mini-Mental State Examination – kratek preizkus spoznavnih sposobnosti) med 10 in 24.
Rezultati bolnikov, ki so se klinično pomembno odzvali na zdravljenje, združeni iz dveh študij prilagojenih odmerkov od treh ključnih 26-tedenskih multicentričnih študij pri bolnikih z blago do zmerno težko Alzheimerjevo demenco, so podani v spodnji preglednici 4. Klinično pomembno
izboljšanje v teh študijah je bilo opredeljeno a priori kot izboljšanje pri ADAS-Cog za vsaj 4 točke, izboljšanje pri CIBIC-Plus ali vsaj desetodstotno izboljšanje pri PDS.
Poleg tega je v isti preglednici podana post-hoc opredelitev odziva. Sekundarna opredelitev odziva je zahtevala izboljšanje pri ADAS-Cog za najmanj 4 točke in nobenega poslabšanja pri CIBIC-Plus ter PDS. Povprečni dejanski dnevni odmerek za bolnike z odzivom na zdravljenje po navedeni opredelitvi je bil 9,3 mg v skupini s 6–12 mg. Pomembno je omeniti, da se lestvice, ki se uporabljajo pri tej
indikaciji, razlikujejo in neposredne primerjave rezultatov za različne zdravilne učinkovine niso možne.
Preglednica 4
| Bolniki s klinično pomembnim odzivom (%) | ||||
| Namen zdraviti | Zadnje opazovanje prenesenonaprej | |||
| Merilo odziva | rivastigmin6–12 mg N=473 | placeboN=472 | rivastigmin6–12 mg N=379 | placebo N=444 |
| ADAS-Cog: izboljšanje zavsaj 4 točke | 21*** | 12 | 25*** | 12 |
| CIBIC-Plus: izboljšanje | 29*** | 18 | 32*** | 19 |
| PDS: izboljšanje za najmanj10% | 26*** | 17 | 30*** | 18 |
| Izboljšanje za vsaj 4 točke pri ADAS-Cog brezposlabšanja pri CIBIC-Plus in PDS | 10* | 6 | 12** | 6 |
*p<0,05, **p<0,01, ***p<0,001
Klinične študije pri demenci, povezani s Parkinsonovo boleznijo
Učinkovitost rivastigmina pri demenci, povezani s Parkinsonovo boleznijo, so pokazali v 24-tedenski multicentrični, dvojno slepi, s placebom kontrolirani osnovni študiji in njeni 24-tedenski odprti
podaljšani fazi. Bolniki, vključeni v to študijo, so imeli rezultat MMSE (Mini-Mental State Examination – kratek preizkus spoznavnih sposobnosti) med 10 in 24. Učinkovitost so dokazali z uporabo dveh neodvisnih lestvic, s katerima so bolnike ocenjevali v rednih presledkih med 6-
mesečnim obdobjem zdravljenja, kot kaže preglednica 5 spodaj: ADAS-Cog, merilo za kognicijo, in globalno merilo ADCS-CGIC (Alzheimer’s Disease Cooperative Study-Clinician’s Global Impression of Change /Kooperativna študija Alzheimerjeve bolezni-globalni klinični vtis sprememb).
Preglednica 5
| Demenca, povezana s Parkinsonovo boleznijo | ADAS-Cogrivastigmin | ADAS-Cogplacebo | ADCS CGICrivastigmin | ADCS-CGICplacebo |
| Skupina ITT + RDO | (n=329) | (n=161) | (n=329) | (n=165) |
| Povprečje ob izhodišču ± SD | 23,8 ± 10,2 | 24,3 ± 10,5 | ni podatka | ni podatka |
| Povprečna sprememba po 24 tednih ± SD | 2,1 ± 8,2 | -0,7 ± 7,5 | 3,8 ± 1,4 | 4,3 ± 1,5 |
| Prilagojena razlika zaradizdravljenja | 2,881 | ni podatka | ||
| Vrednost p proti placebu | <0,0011 | 0,0072 | ||
| Skupina ITT - LOCF | (n=287) | (n=154) | (n=289) | (n=158) |
| Povprečje ob izhodišču ± SD | 24,0 ± 10,3 | 24,5 ± 10,6 | ni podatka | ni podatka |
| Povprečna sprememba po 24 tednih ± SD | 2,5 ± 8,4 | -0,8 ± 7,5 | 3,7 ± 1,4 | 4,3 ± 1,5 |
| Prilagojena razlika zaradizdravljenja | 3,541 | ni podatka | ||
| Vrednost p proti placebu | <0,0011 | <0,0012 | ||
1 Temelji na ANCOVA z zdravljenjem in državo kot faktorjema in izhodiščnim ADAS-Cog kot sospremenljivko.
Pozitivna sprememba pomeni izboljšanje.
2 Zaradi prikladnosti so prikazani povprečni podatki, analiza po kategorijah je opravljena z van Elternovim testom
ITT: namen zdraviti (Intent-To-Treat); RDO: upoštevani izpadli primeri (Retrieved Drop Outs); LOCF: zadnje opazovanje preneseno naprej (Last Observation Carried Forward)
Čeprav se je terapevtski učinek pokazal pri celotni populaciji v študiji, podatki nakazujejo, da so boljši terapevtski učinek v primerjavi s placebom opazili pri podskupini bolnikov, ki so imeli zmerno
demenco v povezavi s Parkinsonovo boleznijo. Prav tako so boljši učinek opazili pri tistih bolnikih, ki so imeli vidne halucinacije (glejte preglednico 6).
Preglednica 6
| Demenca v povezavi s Parkinsonovo boleznijo | ADAS-Cogrivastigmin | ADAS-Cogplacebo | ADAS-Cogrivastigmin | ADAS-Cogplacebo |
| bolniki z vidnimihalucinacijami | bolniki brez vidnihhalucinacij | |||
| Skupina ITT + RDO | (n=107) | (n=60) | (n=220) | (n=101) |
| Povprečje ob izhodišču ± SD | 25,4 ± 9,9 | 27,4 ± 10,4 | 23,1 ± 10,4 | 22,5 ± 10,1 |
| Povprečna sprememba po 24 tednih ± SD | 1,0 ± 9,2 | -2,1 ± 8,3 | 2,6 ± 7,6 | 0,1 ± 6,9 |
| Prilagojena razlika zaradizdravljenja | 4,271 | 2,091 | ||
| Vrednost p proti placebu | 0,0021 | 0,0151 | ||
| bolniki z zmerno demenco (MMSE 10-17) | bolniki z blago demenco (MMSE 18-24) | |||
| Skupina ITT + RDO | (n=87) | (n=44) | (n=237) | (n=115) |
| Povprečje ob izhodišču ± SD | 32,6 ± 10,4 | 33,7 ± 10,3 | 20,6 ± 7,9 | 20,7 ± 7,9 |
| Povprečna sprememba po 24 tednih ± SD | 2,6 ± 9,4 | -1,8 ± 7,2 | 1,9 ± 7,7 | -0,2 ± 7,5 |
| Prilagojena razlika zaradizdravljenja | 4,731 | 2,141 | ||
| Vrednost p proti placebu | 0,0021 | 0,0101 | ||
1 Temelji na ANCOVA z zdravljenjem in državo kot faktorjema in izhodiščnim ADAS-Cog kot sospremenljivko. Pozitivna sprememba pomeni izboljšanje.
ITT: namen zdraviti (Intent-To-Treat); RDO: upoštevani izpadli primeri (Retrieved Drop Outs)
Absorpcija
Rivastigmin se hitro in popolnoma absorbira. Največjo koncentracijo v plazmi doseže približno v 1 uri. Posledica medsebojnega delovanja rivastigmina s tarčnim encimom je povečanje biološke uporabnosti, ki je za 1,5-krat večja, kot bi pričakovali glede na povečanje odmerka. Absolutna
biološka uporabnost po odmerku 3 mg je okrog 36 % ± 13 %. Jemanje rivastigmina skupaj s hrano upočasni absorpcijo (tmax) za 90 minut in zmanjša Cmax ter poveča AUC za približno 30 %.
Porazdelitev
Rivastigmin se veže na beljakovine v približno 40 %. Dobro prehaja skozi krvnomožgansko pregrado in ima navidezni volumen porazdelitve v območju 1,8–2,7 l/kg.
Presnova
Rivastigmin se hitro in obsežno presnavlja (razpolovni čas v plazmi je približno 1 ura), primarno s hidrolizo, ki jo katalizira holinesteraza, v dekarbamilirani presnovek. In vitro kaže ta presnovek zelo majhno stopnjo zaviranja holinesteraze (< 10 %). Raziskave in vitro in raziskave na živalih dokazujejo, da pri presnovi rivastigmina le v zelo majhni meri sodelujejo glavni izoencimi s citokromom P450. Celotni plazemski očistek rivastigmina je bil po intravenskem odmerku 0,2 mg približno 130 l/h, po intravenskem odmerku 2,7 mg pa se je zmanjšal na 70 l/h.
Izločanje
Rivastigmina v nespremenjeni obliki v seču ne najdemo. Poglavitna pot odstranjevanja iz telesa je
izločanje presnovkov skozi ledvice. Po zaužitju rivastigmina, označenega s 14C, je bilo ledvično
izločanje hitro, saj se je dejansko ves (> 90 %) izločil v 24 urah. Manj kot 1 % zaužitega odmerka se izloči z blatom. Pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo se rivastigmin ali njegov dekarbamilirani presnovek ne kopičita.
Starejše osebe
Čeprav je biološka uporabnost rivastigmina večja pri starejših kot pri mladih, zdravih prostovoljcih,
študije pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo, starih od 50 do 92 let, niso pokazale, da bi se biološka uporabnost s starostjo spreminjala.
Osebe z okvaro jeter
Cmax rivastigmina je bila za približno 60 % večja in AUC rivastigmina več kot dvakrat večja pri osebah z blago do zmerno jetrno okvaro kot pri zdravih osebah.
Osebe z okvaro ledvic
Cmax in AUC rivastigmina sta bili več kot dvakrat večji pri osebah z zmerno ledvično okvaro kot pri zdravih osebah, pri osebah s težko ledvično okvaro pa ni bilo sprememb Cmax in AUC rivastigmina.
Farmacevtski podatki - Ivagalmin 6 mg
Vsebina kapsule:
mikrokristalna celuloza E460 hipromeloza E464
brezvodni koloidni silicijev dioksid E551 magnezijev stearat E572
Ovojnica kapsule:
rumeni železov oksid E172
titanov doksid E171 želatina E441
rdeči železov oksid E172 (samo za ovojnico 3 mg, 4,5 mg in 6 mg kapsul)
Črnilo vsebuje:
šelak propilenglikol
koncentrirano raztopino amoniaka črni železov oksid
kalijev hidroksid
Zdravilo je pakirano v prozorne pretisne omote iz PVC/aluminija.
Pretisni omoti so nato pakirani v škatle v pakiranjih po 28, 56 in 112 kapsul. Na trgu ni vseh navedenih pakiranj.