Berotec 100 mikrogramov/vdih inhalacijska raztopina pod tlakom
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve
Oznake
Interakcije s/z
Omejitve uporabe
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Zadnja posodobitev SmPC

Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Berotec 100 mikrogramov/vdih
-
Simptomatsko zdravljenje akutnih astmatičnih napadov in drugih bolezenskih stanj z reverzibilnim zoženjem dihalnih poti, npr. kroničnega obstruktivnega bronhitisa. Pri bolnikih z astmatičnimi napadi in s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB), ki se odziva na steroide, presodimo o sočasnem protivnetnem zdravljenju.
-
Preprečevanje s telesnim naporom izzvane astme.
Odmerjanje
-
Akutno poslabšanje astme in druga bolezenska stanja z reverzibilnim zoženjem dihalnih poti
V večini primerov zadostuje za hitro odpravo simptomov 1 vdih. Če se dihanje po petih minutah opazno ne izboljša, lahko bolnik vdihne še en odmerek zdravila, do največ 8 vdihov na dan.Če napad po 2 vdihih zdravila ne pojenja, je lahko potrebnih več odmerkov.
V tem primeru se mora bolnik nemudoma posvetovati z zdravnikom ali v najbližji bolnišnici.
-
Preprečevanje s telesnim naporom izzvane astme
1 do 2 vdiha pred telesno dejavnostjo do največ 8 vdihov na dan.
Otroci smejo uporabljati zdravilo BEROTEC samo po nasvetu zdravnika in ob nadzoru odrasle osebe.
Način uporabe
Za uspešno zdravljenje je odločilnega pomena pravilno vnašanje pršila. Preden pršilnik prvič uporabite, dvakrat pritisnite na ventil.
Pri vsaki uporabi ravnajte po naslednjih navodilih:
-
Snemite zaščitno zaporko
Slika 1
-
Zrak do kraja izdihnite.
-
Držite pršilnik kot na sliki 1 in stisnite ustnice okrog ustnika. Puščica in dno posodice morata biti obrnjena navzgor.
-
Močno pritisnite na dno pršilnika in hkrati kolikor morete globoko vdihnite. Pritisk na dno posodice sprosti odmerjeno količino zdravila. Nekaj sekund pridržujte sapo, nato ustnik odmaknite od ust in zrak izdihnite. Če je potrebna še ena inhalacija, postopek ponovite (od 2. do 4. točke).
-
Po uporabi posodico zaprite z zaščitno zaporko.
-
Če od prejšnje uporabe preteče tri dni, morate pred ponovno uporabo enkrat sprožiti ventil.
Pršilnik je neprozoren, zato ne morete videti, kdaj se izprazni. Količina pršila zadošča za 200 odmerkov. Ko porabite 200 odmerkov zdravila, bo videti, da je v pršilniku še manjša količina tekočine. Ne glede na to si morate priskrbeti nov pršilnik, ker preostala količina raztopine vedno ne zadošča za ustrezen odmerek zdravila.
Preostalo količino pršila lahko preverite na naslednji način:
Snemite pršilnik s plastičnega ustnika in ga potopite v posodo z vodo. Koliko pršila še vsebuje, lahko ocenite po tem, kako globoko se posodica v vodi potopi (Slika 2).
Slika 2
Očistite pršilnik vsaj enkrat tedensko. Pomembno je, da je ustnik pršilnika vedno čist, da se v njem ne bi nabral ostanek zdravila in ga zamašil,
Očistite ga tako, da snamete zaščitni pokrovček in vzamete posodico iz pršilnika. Skozi pršilnik vlivajte toplo vodo, dokler ne boste odstranili vseh vidnih ostankov zdravila in/ali umazanije.
Slika 3
Po spiranju pršilnik otresite in posušite na zraku brez dodatnega ogrevanja. Ko bo ustnik suh, ponovno namestite posodico in zaščitni pokrovček.
Slika 4
OPOZORILO: Plastični ustnik je oblikovan posebej za uporabo zdravila BEROTEC in zagotavlja, da vedno vdihnete pravilno količino zdravila. Ustnika ne smete uporabljati za druga pršila. Prav tako smete zdravilo BEROTEC uporabljati samo z originalnim ustnikom.
Posodica je pod tlakom, zato je ne smete na silo odpirati niti izpostavljati temperaturi nad 50 ºC.
Preobčutljivost za zdravilno učinkovino ali katerokoli pomožno snov. Hipertrofična obstruktivna kardiomiopatija in tahiaritmija.
Druge simpatikomimetične bronhodilatatorje sme bolnik uporabljati hkrati z zdravilom BEROTEC le ob zdravniškem nadzoru, lahko pa hkrati z zdravilom BEROTEC inhalira antiholinergične bronhodilatatorje.
Bolniki z naslednjimi bolezenskimi stanji smejo zdravilo BEROTEC uporabljati le po skrbni oceni tveganosti uporabe glede na njeno koristnost, kar velje zlasti za večje odmerke od priporočenih:
slabo nadzorovan diabetes melitus, nedavni miokardni infarkt, huda organska obolenja srca ali ožilja, hipertireoidizem in feokromocitom.
Pri akutni, hitro se slabšajoči dispneji (težkem dihanju) potrebuje bolnik takojšnjo zdravniško pomoč.
Dolgotrajna uporaba:
Uporaba po potrebi (glede na simptome) je priporočljivejša kot redna uporaba.
Za nadzor vnetja dihalnih poti in da bi preprečili dolgoročne okvare pljuč, mora zdravnik bolnikovo stanje oceniti in presoditi o potrebnosti dodatnega protivnetnega zdravljenja ali o povečanju odmerka protivnetnega zdravila (npr. inhalacijskih glukokortikoidov).
Če se bronhialna obstrukcija poslabša, je enostavno povečanje uporabe zdravil, ki vsebujejo beta2-agoniste, kot je zdravilo BEROTEC, nad priporočenim odmerkom in za dalj časa neustrezno, lahko pa tudi tvegano. Redna uporaba rastočih odmerkov zdravil, ki vsebujejo beta2-agonist, kot je zdravilo BEROTEC, za nadzor nad simptomi bronhialne obstrukcije lahko kaže na poslabšanje nadzora nad boleznijo. V takih primerih je treba ponovno oceniti načrt zdravljenja, zlasti ustreznost protivnetnega zdravljenja, da bi preprečili poslabšanje nadzora nad boleznijo, ki je lahko tudi smrtno nevarno.
Zdravljenje z beta2-agonisti lahko povzroči potencialno resno hipokaliemijo. Posebna previdnost je potrebna pri hudi astmi, ker lahko sočasno zdravljenje s ksantinskimi derivati, glukokortikoidi in diuretiki ta učinek dodatno poveča. Poleg tega lahko hipoksija poveča škodljiv učinek hipokaliemije na srčni ritem. Hipokaliemija lahko pri bolnikih, ki jemljejo
digoksin, poveča občutljivost za aritmije. Bolniki, ki se sočasno zdravijo z naštetimi zdravili, potrebujejo kontrolne preglede serumskih koncentracij kalija.
Simpatikomimetična zdravila, tudi zdravilo BEROTEC, lahko učinkujejo na srce in žile. Nekaj podatkov iz obdobja po začetku trženja in iz objavljene literature kaže na redke, z agonisti beta povezane pojave miokardne ishemije. Bolnike s hudo srčno boleznijo (npr. z ishemično srčno boleznijo, aritmijo ali s hudim srčnim popuščanjem), ki prejemajo zdravilo
BEROTEC, je treba opozoriti, da se morajo posvetovati z zdravnikom, če se pojavi bolečina v prsnem košu ali drugi simptomi slabšanja srčne bolezni. Simptome, kot sta dispneja in
bolečina v prsnem košu, je treba pozorno oceniti, ker lahko izvirajo iz dihal ali iz srca.
Betaadrenergiki, antiholinergiki in ksantinski derivati (kot je npr. teofilin) lahko učinek fenoterola povečajo. Sočasno jemanje drugih betamimetikov, antiholinergikov, ki se sistemsko absorbirajo, in ksantinskih derivatov (npr. teofilina) lahko okrepi neželene učinke. Sočasno jemanje betaadrenergičnih blokatorjev lahko potencialno resno zmanjša bronhodilatacijo.
Betaadrenergične agoniste moramo previdno dajati bolnikom, ki se zdravijo z zaviralci monoamin-oksidaze ali tricikličnimi antidepresivi, ker se lahko učinek betaadrenergičnih agonistov med sočasnim jemanjem teh zdravil poveča.
Inhaliranje halogeniranih ogljikovodikovih anestetikov, kot so halotan, trikloretilen in enfluran, lahko poveča dovzetnost za kardiovaskularne učinke betaadrenergičnih agonistov.
Predklinični podatki kot tudi dosedanje izkušnje pri ljudeh kažejo, da zdravilo pri nosečnicah nima škodljivih učinkov. Ne glede na to je treba, zlasti v prvem trimesečju nosečnosti,
upoštevati običajne previdnostne ukrepe, ki veljajo za zdravljenje nosečnic z zdravili. Upoštevati je treba tudi zaviralni učinek fenoterola na krčenje maternice.
Predklinične raziskave so pokazale, da se fenoterol izloča v materino mleko. Varnost med dojenjem še ni raziskana.
Zdravilo BEROTEC lahko tako kot drugi agonisti beta povzroči naslednje neželene učinke, tudi resno hipokaliemijo. Kot pri vseh inhalacijskih zdravilih se lahko pri uporabi zdravila BEROTEC pojavijo lokalni simptomi dražečega učinka.
Navedba pogostnosti po MedDRA:
zelo pogosti > 1/10;
pogosti > 1/100, < 1/10;
občasni > 1/1000, < 1/100;
redki > 1/10.000, < 1/1000;
zelo redki < 1/10.000;
neznana ni mogoče oceniti iz razpoložjivih podatkov.
| Bolezni imunskega sistema | |
| Neznana: | preobčutljivost |
| Presnovne in prehranske motnje | |
| Občasni: | hipokaliemija |
| Psihiatrične motnje | |
| Občasni: | agitacija |
| Neznana: | nervoza |
| Bolezni živčevja | |
| Pogosti: | tremor |
| Neznana: | glavobol, vrtoglavica |
| Srčne bolezni | |
| Občasni: | aritmija |
| Neznana: | miokardna ishemija, tahikardija, palpitacije |
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora | |
| Pogosti: | kašelj |
| Občasni: | paradoksni bronhospazem |
| Neznana: | dražeč učinek v grlu |
| Bolezni prebavil | |
| Občasni: | nauzea, bruhanje |
| Bolezni kože in podkožja | |
| Občasni: | pruritus |
| Neznana: | hiperhidroza, kožne reakcije, kot so izpuščaj, urtikarija |
| Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva | |
| Neznana: | mišični krči, mialgija, mišična oslabelost |
| Preiskave | |
| Neznana: | zvišanje sistoličnega krvnega tlaka, znižanje diastoličnega krvnega tlaka |
Simptomi
Pričakovani simptomi, ki se pojavijo po vnosu prevelikega odmerka, so simptomi premočne betaadrenergične spodbude, tudi premočni znani farmakološki učinki; to je katerikoli od
simptomov, naštetih med neželenimi učinki. Najizrazitejši so tahikardija, palpitacije, tremor, hipertenzija, hipotenzija, razširitev pulznega tlaka, anginozna bolečina, aritmije in rdečica.
Zdravljenje
Dajanje sedativov ali pomirjeval, pri hudih simptomih intenzivno zdravljenje.
Primerni specifični antidoti so blokatorji receptorjev beta – prednost imajo beta1-selektivni blokatorji; vendar pa je treba upoštevati možno poslabšanje bronhialne zapore in bolnikom z bronhialno astmo natančno prilagoditi odmerek.
Farmakološke lastnosti - Berotec 100 mikrogramov/vdih
Zdravilo BEROTEC je učinkovit bronhodilatator, ki ga uporabljamo pri akutni astmi in drugih bolezenskih stanjih z reverzibilno zožitvijo dihalnih poti, na primer kroničnem
obstrukcijskem bronhitisu s pljučnim emfizemom ali brez njega. Zdravilo BEROTEC začne delovati v nekaj minutah in deluje do 8 ur. Pri obstrukcijskih pljučnih boleznih se pojavi bronhodilatacija nekaj minut po inhalaciji fenoterolijevega bromida. Bronhodilatacijski
učinek traja 3 do 5 ur.
Preskušanja z do trimesečnim zdravljenjem odraslih astmatikov in bolnikov s kronično
obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB) ter otrok z astmo, s katerimi so primerjali pripravka s potisnim plinom HFA in CFC, so pokazala, da sta pripravka glede na terapevtske lastnosti enakovredna.
Fenoterolijev bromid je simpatikomimetik z neposrednim delovanjem, ki v terapevtskem območju odmerjanja selektivno spodbuja receptorje beta2. Do spodbude receptorjev beta1
prihaja v območju večjih odmerkov (npr. ob prejemanju pri tokolizi). Zasedanje receptorjev beta2 aktivira adenil-ciklazo prek stimulacijske beljakovine Gs. Povečanje cikličnega adenozin-monofosfata (AMP) aktivira protein-kinazo A, ki nato fosforilira tarčne beljakovine v celicah gladkih mišic, kar povzroči fosforilacijo miozin-kinaze lahkih verig, zaviranje
fosfoinozitidne hidrolize in odpiranje širokoprevodnih kalijevih kanalov, ki jih aktivira kalcij. Obstaja nekaj dokazov, ki kažejo, da se lahko » kanal maksi K « prek beljakovine Gs aktivira neposredno.
Fenoterol sprošča gladke mišice bronhijev in žil ter varuje pred bronhokonstrikcijskimi učinki dejavnikov, kot so histamin, metaholin, mrzel zrak in alergeni (zgodnji odgovor). Pri akutnem dajanju zavira sproščanje bronhokonstrikcijskih in vnetnih mediatorjev iz mastocitov. Po dajanju odmerkov fenoterola (0,6 mg) so dokazali tudi povečanje mukociliarnega očistka.
Večje plazemske koncentracije, ki so pogostejše pri peroralnem, še bolj pa pri intravenskem dajanju, zavirajo maternično motiliteto. Po dajanju večjih odmerkov so zaznavni tudi učinki na presnovo: lipoliza, glikogenoliza, hiperglikemija in hipokaliemija; slednjo povzroči
povečan privzem K+, zlasti v skeletne mišice. Betaadrenergični učinki na srce, kot sta povečanje srčne frekvence in krčljivosti, so posledica učinkov fenoterola na ožilje, spodbujanja receptorjev beta2 v srcu, pri supraterapevtskih odmerkih pa spodbujanja
receptorjev beta1. Tako kot pri drugih betaadrenergičnih zdravilih so poročali o podaljšanju QTc. Pri pršilnikih s fenoterolom so bili ti dogodki manj izraziti in so jih zasledili pri večjih odmerkih od priporočenih. Toda pri uporabi nebulizatorjev (viale za enkratni odmerek,
raztopina za inhaliranje) je lahko sistemska izpostavljenost večja kot pri priporočenih
odmerkih v pršilniku (glejte odmerjanje in način uporabe). Klinični pomen še ni raziskan. Pogostnejši učinek betaagonistov je tremor. Za razliko od učinkov na bronhialne gladke mišice prihaja pri sistemskih učinkih betaagonistov na skeletne mišice do razvoja tolerance.
Klinične raziskave kažejo, da je fenoterol zelo učinkovito zdravilo za odpravo izraženega bronhospazma. Prepreči bronhokonstrikcijo, izzvano z različnimi dražljaji, kot sta telesni napor in mrzel zrak, ter zgodnji odgovor na alergene.
Farmakokinetiko fenoterola so proučevali po intravenskem, inhalacijskem in peroralnem
dajanju. Terapevtski učinek zdravila BEROTEC je posledica njegovega lokalnega delovanja v dihalnih poteh. Zato se koncentracija zdravila v plazmi nujno ne ujema z bronhodilatacijskim učinkom.
Čeprav je pri obliki s HFA in običajni obliki s CFC sistemska izpostavljenost fenoterolu različna, lahko veljata obliki za terapevtsko enakovredni.
Absorpcija
Po inhalaciji 10 do 30 % učinkovine v aerosolnem pripravku doseže spodnje dihalne poti odvisno od metode inhaliranja in uporabljene naprave. Preostanek pa se odlaga v zgornjih dihalih in ustih in jo bolnik nato pogoltne.
Absolutna biološka uporabnost fenoterola je po inhalaciji iz pršilnika BEROTEC 18,7 %. Absorpcija iz pljuč je dvofazna: 30 % odmerka fenoterolijevega bromida se absorbira hitro z razpolovno dobo 11 minut in 70 % počasi z razpolovno dobo 120 minut.
Največjo koncentracijo v plazmi (Cmax), in sicer 45,3 pg/ml, so izmerili 15 minut po enkratni inhalaciji 100 µg fenoterola iz pršilnika s CFC pri bolnikih z bronhialno astmo. Toda raziskave pri zdravih prostovoljcih, pri katerih so pogosteje jemali vzorce krvi za farmakokinetične
preiskave, so pokazale, da se največja koncentracija v plazmi pojavi prej, in sicer 2 do 3,5 minute po vnosu odmerka. Po inhalaciji enkratnega odmerka po 200 µg fenoterola s pršilnikom s HFA je bila največja koncentracija v plazmi manjša in se je pojavila pozneje kot pri pršilniku s CFC (pršilnik s CFC: Cmax 165 pg/ml, tmax 3,5 minut; pršilnik s HFA: Cmax 66,9 pg/ml, tmax 15 minut).
Po peroralnem dajanju se absorbira približno 60 % odmerka fenoterolijevega bromida. Absorbirana količina se med prvim prehodom obsežno presnavlja, zato je peroralna biološka uporabnost približno 1,5 %. Tako je prispevek učinkovine, ki prehaja v prebavila, h
koncentraciji v plazmi po inhalaciji manjši.
Porazdelitev
Fenoterol se široko porazdeli po vsem telesu. Porazdelitven volumen v ravnotežnem stanju po intravenskem dajanju (Vss) je 1,9 do 2,7 l/kg. Porazdelitev fenoterola v plazmi po intravenskem dajanju lahko ustrezno opišemo s farmakokinetičnim modelom treh kompartmentov. Razpolovne
dobe so tα = 0,42 minute, tβ = 14,3 minute in tγ = 3,2 uri. Vezava na beljakovine v plazmi je 40 do 55 %.
Presnavljanje
Fenoterol se pri človeku obsežno presnavlja s konjugacijo v glukuronide in sulfate. Po peroralnem vnosu se fenoterol večinoma presnavlja s sulfatacijo. Proces inaktivacije matične spojine s presnavljanjem se začne že v črevesni steni.
Izločanje
Biološka pretvorba, ki zajema izločanje z žolčem, sestavlja pretežni del (približno 85 %) srednjega skupnega očistka, ki je po intravenskem dajanju 1,1 do 1,8 l/min. Fenoterolov ledvični očistek (0,27 l/min) ustreza približno 15 % srednjega skupnega očistka sistemsko uporabnega odmerka. Če upoštevamo delež zdravila, ki je vezan na beljakovine v plazmi, kaže vrednost ledvičnega očistka, da prihaja poleg glomerulne filtracije tudi do tubulnega izločanja.
Po peroralnem in intravenskem dajanju se v 48 urah s sečem izloči približno 39 % in 65 % odmerka skupne radioaktivnosti, z blatom pa 40,2 % in 14,8 % odmerka. Po peroralnem dajanju se 0,38 % odmerka izloči s sečem v obliki matične spojine, po intravenskem dajanju
pa se 15 % odmerka izloči v nespremenjeni obliki. Po inhalaciji s pršilnikom se v 24 urah skozi ledvice izloči 2 % odmerka v nespremenjeni obliki.
Nepresnovljeni fenoterolijev bromid lahko prehaja skozi posteljico in se izloča z materinim mlekom.
O učinkih fenoterolijevega bromida pri diabetičnem presnovnem statusu je na voljo premalo podatkov.
