Levofloksacin Pharmathen 250 mg filmsko obložene tablete

Pri odraslih z blagimi do zmerno hudimi okužbami je zdravilo Levofloksacin Pharmathen tablete indicirano za zdravljenje naslednjih okužb, kadar jih povzročijo za levofloksacin občutljivi mikroorganizmi:

akutni bakterijski sinuzitis (ki je ustrezno diagnosticiran v skladu z državnimi in/ali lokalnimi smernicami glede zdravljenja okužb dihalnih poti, in kadar se presodi, da je neprimerno uporabljati protibakterijska zdravila, ki se običajno priporočajo za začetno zdravljenje take okužbe, ali kadar s takim zdravljenjem okužbe ni bilo mogoče odpraviti),

akutno poslabšanje kroničnega bakterijskega bronhitisa (ki je ustrezno diagnosticiran v skladu z državnimi in/ali lokalnimi smernicami glede zdravljenja okužb dihalnih poti, in kadar se presodi, da je neprimerno uporabljati protibakterijska zdravila, ki se običajno priporočajo za začetno zdravljenje take okužbe, ali kadar s takim zdravljenjem okužbe ni bilo mogoče odpraviti),

pljučnica, dobljena v domačem okolju (kadar se presodi, da je neprimerno uporabljati protibakterijska zdravila, ki se običajno priporočajo za začetno zdravljenje take okužbe),

nezapletena okužba sečil,

zapletene okužbe sečil (vključno s pielonefritisom), kronični bakterijski prostatitis,

okužbe kože in mehkih tkiv.

Upoštevati je treba uradne smernice za ustrezno uporabo protibakterijskih zdravil.

Zdravilo Levofloksacin Pharmathen tablete se uporablja enkrat ali dvakrat na dan.

Odmerjanje je odvisno od vrste in stopnje izraženosti okužbe ter od občutljivosti domnevnega povzročitelja obolenja.

Trajanje zdravljenja

Trajanje zdravljenja je odvisno od poteka bolezni (glejte razpredelnico spodaj).

Kot velja za zdravljenje z antibiotiki na splošno, je treba z jemanjem zdravila Levofloksacin Pharmathen tablete nadaljevati še najmanj 48 do 72 ur po tem, ko bolnik nima več povišane telesne temperature, oziroma po pridobitvi dokaza, da je bakterijska okužba odpravljena.

Način uporabe

Zdravilo Levofloksacin Pharmathen tablete je treba pogoltniti ne da bi jih drobili in z dovolj tekočine. Za prilagoditev odmerka lahko tablete razdelimo vzdolž zareze. Tablete se lahko jemlje med jedjo ali v času med posameznimi obroki hrane.

Zdravilo Levofloksacin Pharmathen tablete je treba vzeti vsaj dve uri pred jemanjem železovih soli, antacidov in sukralfata, ker se absorpcija lahko zmanjša (glejte poglavje 4.5).

Odmerjanje

Odmerjanje pri bolnikih z normalnim delovanjem ledvic (očistek kreatinina > 50 ml/min)

Posebne skupine bolnikov

Okvarjeno delovanje ledvic (očistek kreatinina 50ml/min)

1 Po hemodializi ali neprekinjeni ambulantni peritonealni dializi (CAPD) niso potrebni dodatni odmerki.

Okvarjeno delovanje jeter

Prilagajanje ni potrebno, ker se levofloksacin v jetrih ne presnavlja v pomembni meri in se v glavnem izloča skozi ledvice.

Odmerjanje pri starejših

Prilagajanje odmerkov pri starejših bolnikih ni potrebno, razen v primerih, ki so povezani s spremembami v delovanju ledvic (glejte poglavje 4.4 Podaljšanje intervala QT).

Odmerjanje pri otrocih

Levofloksacin je kontraindiciran pri otrocih in odraščajočih mladostnikih (starih manj kot 18 let) (glejte poglavje 4.3).

Zdravila Levofloksacin Pharmathen tablete se ne sme uporabljati:

pri bolnikih, ki so preobčutljivi za levofloksacin ali katerekoli druge kinolone, ali za katerokoli pomožno snov,

pri bolnikih z epilepsijo,

pri bolnikih, ki so v preteklosti imeli težave s tetivami v povezavi z jemanjem fluorokinolonov, pri otrocih ali odraščajočih mladostnikih (do 18 let),

med nosečnostjo, pri doječih ženskah.

Pri zdravljenju najhujših primerov pnevmokokne pljučnice levofloksacin morebiti ni najprimernejše zdravilo.

Nozokomialne okužbe s P. aeruginosa lahko zahtevajo kombinirano zdravljenje.

Na meticilin odporen Staphylococcus aureus (MRSA):

Obstaja velika verjetnost, da je na meticilin odporen S aureus odporen tudi na fluorokinolone, vključno z levofloksacinom. Zato uporaba levofloksacina za zdravljenje znane okužbe z MRSA ali suma nanjo ni priporočljiva, razen če so laboratorijski izvidi potrdili občutljivost organizma na levofloksacin (glejte poglavje 5.1)

Pri okužbah, pri katerih obstaja sum, da gre za MRSA, je treba levofloksacin kombinirati z zdravilom, ki je odobreno za zdravljenje okužb z MRSA.

Tendinitis in pretrganje tetive

Redko se lahko pojavi tendinitis. Najpogosteje prizadene Ahilovo tetivo in lahko povzroči pretrganje tetive. Tveganje za tendinitis in pretrganje tetive je večje pri starejših in pri bolnikih, ki uporabljajo kortikosteroide. Če takšni bolniki dobijo zdravilo Levofloksacin Pharmathen, jih je treba natančno nadzirati. Vsi bolniki, ki doživijo simptome tendinitisa, se morajo posvetovati z zdravnikom. Če obstaja sum na tendinitis, je treba zdravljenje z zdravilom Levofloksacin Pharmathen takoj prekiniti in začeti ustrezno zdravljenje (npr. imobilizacijo) prizadete tetive.

Obolenje, povezano s Clostridium difficile

Driska (še posebno če je huda, dolgotrajna in/ali krvava) med zdravljenjem z zdravilom Levofloksacin Pharmathen tablete ali po njem lahko pomeni obolenje, povezano s Clostridium difficile. Najhujša oblika te bolezni je psevdomembranski kolitis. Če obstaja sum na psevdomembranski kolitis, je treba uporabo zdravila Levofloksacin Pharmathen tablete takoj prekiniti, bolnika pa brez odlašanja zdraviti s podpornimi ukrepi in specifično terapijo (npr. peroralnim metronidazolom ali vankomicinom). Zdravila, ki zavirajo peristaltiko, so v takšnih kliničnih okoliščinah kontraindicirana.

Bolniki, ki so nagnjeni k epileptičnim napadom

Levofloksacin je kontraindiciran pri bolnikih, ki so v preteklosti imeli epilepsijo. Tako kot druge kinolone moramo levofloksacin izredno previdno uporabljati pri bolnikih, ki so nagnjeni k epileptičnim napadom, npr. pri bolnikih z obstoječimi lezijami osrednjega živčevja ali bolnikih, ki se sočasno zdravijo s fenbufenom in podobnimi nesteroidnimi protivnetnimi zdravili ali z zdravili, ki znižujejo cerebralni prag za

konvulzije, kakršno je npr. teofilin (glejte poglavje 4.5). V primeru konvulzivnih krčev je treba zdravljenje z levofloksacinom prenehati.

Bolniki s pomanjkanjem glukoza-6-fosfat-dehidrogenaze

Bolniki z latentnimi ali dejanskimi motnjami aktivnosti glukoza-6-fosfat-dehidrogenaze so med zdravljenjem s kinolonskimi protibakterijskimi zdravili nagnjeni k hemolitičnim reakcijam, zato je treba levofloksacin pri njih uporabljati previdno.

Bolniki z okvaro ledvic

Ker se levofloksacin izloča predvsem preko ledvic, je treba odmerek levofloksacina pri bolnikih z okvaro ledvic prilagoditi.

Preobčutljivostne reakcije

Levofloksacin lahko povzroči resne, potencialno tudi smrtno nevarne preobčutljivostne reakcije (npr. angioedem vse do anafilaktičnega šoka), včasih že po začetnem odmerku (glejte poglavje 4.8). Bolniki morajo z zdravljenjem nemudoma prenehati in se posvetovati s svojim zdravnikom ali zdravnikom iz nujne zdravniške pomoči, ki bo začel z ustreznimi nujnimi ukrepi.

Hipoglikemija

Tako kot pri drugih kinolonih so poročali o hipoglikemiji, običajno pri bolnikih s sladkorno boleznijo, ki so sočasno jemali peroralna hipoglikemična zdravila (npr. glibenklamid) ali so prejemali inzulin. Pri teh bolnikih s sladkorno boleznijo je priporočljivo skrbno spremljanje koncentracije glukoze v krvi (glejte poglavje 4.8).

Preprečevanje preobčutljivosti za svetlobo

Čeprav se preobčutljivost za svetlobo med zdravljenjem z levofloksacinom pojavi zelo redko, pa je priporočljivo, da se bolniki močni sončni svetlobi ali umetnim virom UV žarkov (npr. UV svetilke ali solarij) ne izpostavljajo po nepotrebnem, da bi tako preprečili pojav preobčutljivosti za svetlobo.

Bolniki, zdravljeni z antagonisti vitamina K

Zaradi možnosti povečanja vrednosti parametrov strjevanja krvi (PT/INR) in/ali okrepitve krvavitev pri bolnikih, zdravljenih z zdravilom Levofloksacin Pharmathen skupaj z antagonisti vitamina K (na primer varfarinom), je treba, kadar se ta zdravila dajejo sočasno, spremljati parametre strjevanja krvi (glejte poglavje 4.5).

Psihotične reakcije

Pri bolnikih, ki so prejemali kinolone, vključno z levofloksacinom, so poročali o psihotičnih reakcijah. V zelo redkih primerih so te reakcije napredovale v samomorilne misli in samoogrožajoče obnašanje - včasih že po enem samem odmerku levofloksacina (glejte poglavje 4.8). V primeru, da pri bolniku pride do razvoja teh reakcij, je treba z dajanjem levofloksacina prenehati in začeti z ustreznimi ukrepi. Kadar naj bi se levofloksacin uporabljal pri psihotičnih bolnikih ali pri bolnikih z duševno boleznijo v anamnezi, je priporočljiva previdnost.

Podaljšanje QT intervala

Previdnost je potrebna kadar se fluorokinoloni, vključno z levofloksacinom, uporabljajo pri bolnikih z znanimi dejavniki tveganja za podaljšanje QT intervala, kot na primer:

• prirojen sindrom dolgega QT intervala,

• sočasna uporaba zdravil za katera je znano, da podaljšujejo QT interval (npr. antiaritmiki razreda IA in III, triciklični antidepresivi, makrolidi),

• nepopravljeno neravnotežje elektrolitov (npr. hipokaliemija, hipomagneziemija),

• starejši bolniki,

• obolenje srca (npr. srčno popuščanje, miokardni infarkt, bradikardija). (glejte poglavje 4.2, poglavje 4.5, poglavje 4.8, poglavje 4.9)

Periferna nevropatija

Pri bolnikih, ki so prejemali fluorokinolone, vključno z levofloksacinom, so poročali o senzorični ali senzorično-motorični periferni nevropatiji, katere začetek je lahko hiter. Z dajanjem levofloksacina je treba prenehati, če se pri bolniku pojavijo simptomi nevropatije, da bi se tako izognili razvoju nepovratnega stanja.

Opiati

Pri bolnikih, ki se zdravijo z levofloksacinom, lahko določanje opiatov v urinu da lažno pozitivne rezultate. Pozitivne rezultate prisotnosti opiatov bo morda potrebno potrditi z bolj specifično metodo.

Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov

Pri dajanju levofloksacina so poročali o primerih jetrne nekroze, vse do smrtno nevarne odpovedi delovanja jeter, predvsem pri bolnikih s hudimi predhodnimi obolenji, npr. sepso (glejte poglavje 4.8). Bolnikom je treba svetovati, da prenehajo z zdravljenjem in da se posvetujejo s svojim zdravnikom, če pride do pojava znakov in simptomov obolenja jeter kot na primer anoreksije, zlatenice, temno obarvanega urina, srbenja ali občutljivega trebuha.

Zdravilo vsebuje barvilo sončno rumeno FCF (E110), ki lahko povzroči alergijske reakcije.

Študije medsebojnega delovanja so izvedli le pri odraslih.

Vpliv drugih zdravil na delovanje levofloksacina

Železove soli, antacidi, ki vsebujejo magnezij ali aluminij

Absorpcija levofloksacina je znatno zmanjšana, kadar se skupaj z levofloksacinom jemljejo železove soli, puferski pripravki, ali antacidi, ki vsebujejo magnezij ali aluminij. Priporočljivo je, da dve uri pred ali po jemanju zdravila Levofloksacin Pharmathen tablete bolniki ne jemljejo pripravkov, ki vsebujejo dvovalentne ali trivalentne katione, kot so železove soli, puferski pripravki, ali antacidi, ki vsebujejo magnezij ali aluminij. Nobenih medsebojnih delovanj niso ugotovili s kalcijevim karbonatom.

Sukralfat

Biološka uporabnost zdravila Levofloksacin Pharmathen tablete je znatno zmanjšana ob sočasnem jemanju sukralfata. Kadar morajo bolniki jemati tako sukralfat kot levofloksacin, je najboljše, da vzamejo sukralfat 2 uri po tem, ko so vzeli levofloksacin (glejte poglavje 4.2).

Teofilin, fenbufen ali podobna nesteroidna protivnetna zdravila

V klinični študiji niso ugotovili nikakršnega farmakokinetičnega medsebojnega delovanja levofloksacina s teofilinom. Vendarle pa lahko pride do poudarjenega zmanjšanja praga za nastanek možganskih krčev, kadar se kinoloni dajejo skupaj s teofilinom, nesteroidnimi protivnetnimi zdravili ali drugimi zdravili, ki zmanjšujejo prag za nastanek krčev. Koncentracije levofloksacina so bile v prisotnosti fenbufena za približno 13 % višje, kot kadar so ga bolniki jemali kot samostojno zdravilo.

Probenecid in cimetidin

Probenecid in cimetidin sta statistično pomembno vplivala na izločanje levofloksacina. Oba zmanjšata ledvični očistek levofloksacina, in sicer cimetidin za 24 % in probenecid za 34 %. To je posledica tega, da obe zdravili lahko zavreta izločanje levofloksacina v ledvičnih tubulih. Toda pri odmerkih, testiranih v raziskavi, je zelo malo verjetno, da bi bile statistično značilne razlike v kinetiki tudi klinično pomembne.

Previdnost je potrebna pri sočasni uporabi levofloksacina in zdravil, ki vplivajo na izločanje v ledvičnih tubulih, npr. probenecida in cimetidina, še posebej pri bolnikih z okvaro ledvic.

Druge pomembne informacije

Kliničnofarmakološke študije so pokazale, da na farmakokinetiko levofloksacina ni klinično pomembno vplivala sočasna uporaba naslednjih zdravil: kalcijev karbonat, digoksin, glibenklamid, ranitidin.

Vpliv levofloksacina na druga zdravila

Ciklosporin

Razpolovni čas izločanja ciklosporina se je povečal za 33 %, kadar so ga dajali skupaj z levofloksacinom.

Antagonisti vitamina K

Pri bolnikih, ki so bili zdravljeni z levofloksacinom v kombinaciji z antagonisti vitamina K (npr. z varfarinom), so poročali o povečanih vrednostih parametrov strjevanja krvi (PT/INR) in/ali krvavitvah, ki so lahko hude. Zato je treba pri bolnikih, ki jemljejo antagoniste vitamina K, spremljati parametre strjevanja krvi (glejte poglavje 4.4).

Zdravila, za katera je znano, da podaljšujejo QT interval

Levofloksacin je, tako kot druge fluorokinolone, treba uporabljati previdno pri bolnikih, ki prejemajo zdravila, za katera je znano, da podaljšujejo QT interval (npr. antiaritmiki razreda Ia in III, triciklični antidepresivi, makrolidi) (glejte poglavje 4.4 Podaljševanje QT intervala).

Druge oblike interakcij

Obroki

Klinično pomembnih medsebojnih delovanj s hrano ni. Zdravilo Levofloksacin Pharmathen tablete se zato lahko jemlje ne glede na vnos hrane.

Nosečnost

Zdravilo je kontraindicirano med nosečnostjo. Reprodukcijske študije na živalih niso dale posebnih razlogov za skrb. Vseeno pa se levofloksacin pri nosečnicah ne sme uporabljati zaradi odsotnosti podatkov pri ljudeh in zaradi eksperimentalno potrjenega tveganja pri uporabi fluorokinolonov za poškodbe hrustanca, ki nosi težo pri rastočih organizmih (glejte poglavji 4.3 in 5.3).

Dojenje

Zdravilo je kontraindicirano pri ženskah, ki dojijo. Ob odsotnosti podatkov pri ljudeh in zaradi ugotovitev v raziskavah, da pri uporabi fluorokinolonov obstaja tveganje za poškodbe hrustanca, ki nosi težo pri rastočih organizmih, se levofloksacina pri doječih materah ne sme uporabljati (glejte poglavji 4.3 in 5.3).

Nekateri neželeni učinki (npr. omotica/vrtoglavica, dremavost, motnje vida) lahko oslabijo bolnikovo sposobnost koncentracije in reagiranja in lahko v okoliščinah, v katerih so te sposobnosti še posebej pomembne, predstavljajo dejavnik tveganja (npr. pri vožnji vozila ali upravljanju s stroji).

Spodaj navedene informacije temeljijo na podatkih kliničnih študij pri več kot 5.000 bolnikih in na obširnih postmarketinških izkušnjah.

Neželeni učinki so opisani skladno s spodaj predstavljenim MedDRA sistemom po posameznih organskih sistemih.

Pogostnosti pojavljanja neželenih učinkov so definirane skladno z naslednjim dogovorom: Zelo pogosti (≥1/10)

Pogosti (≥1/100, <1/10)

Občasni (≥1/1.000, <1/100)

Redki (≥1/10.000, <1/1.000)

Zelo redki (<1/10.000)

Znotraj vsake skupine z določeno pogostnostjo pojavljanja so neželeni učinki predstavljeni po padajoči resnosti.

Drugi neželeni učinki, ki so jih povezovali z jemanjem fluorokinolonov, vključujejo: ekstrapiramidne simptome in druge motnje koordinacije mišic,

preobčutljivostni vaskulitis,

napade porfirije pri bolnikih s porfirijo.

Glede na raziskave toksičnosti na živalih ali raziskave klinične farmakologije ob uporabi odmerkov, ki so veliko večji od terapevtskih, so najpomembnejši simptomi, ki jih lahko pričakujemo po akutnem prevelikem odmerjanju zdravila Levofloksacin Pharmathen, simptomi povezani z osrednjim živčnim sistemom, ki se

kažejo kot zmedenost, omotica, motnje zavesti in konvulzivni napadi, podaljšanje intervala QT, kot tudi reakcije prebavil, kakršni sta navzea in razjede na sluznicah.

V primeru prevelikega odmerjanja je treba uporabiti simptomatsko zdravljenje. Uvesti je treba spremljanje EKG zaradi možnosti podaljšanja Q-T intervala. Za zaščito želodčne sluznice se lahko uporabi antacide. Hemodializa, vključno s peritonealno dializo in CAPD, ni učinkovita pri odstranjevanju levofloksacina iz telesa.

Specifičen antidot ne obstaja.