CUTAQUIG 165 mg/ml raztopina za injiciranje

Nadomestno zdravljenje odraslih ter otrok in mladostnikov (starih od 0 do 18 let) pri

• Sindromih primarne imunske pomanjkljivosti (PIP) z okvarjenim nastajanjem protiteles (glejte poglavje 4.4).

• Sekundarni imunski pomanjkljivosti (SIP) pri bolnikih, ki trpijo zaradi hudih ali ponavljajočih se okužb, neučinkovitega protimikrobnega zdravljenja in bodisi dokazane odpovedi specifičnih protiteles (PSAF - proven specific antibody failure)* ali serumske koncentracije IgG < 4 g/l.

  *PSAF = neuspešna vzpostavitev vsaj 2-kratnega dviga titra protiteles IgG po pnevmokoknih polisaharidnih in polipeptidnih antigenskih cepivih

Nadomestno zdravljenje je treba uvesti in spremljati pod nadzorom zdravnika, izkušenega v

zdravljenju imunskih pomanjkljivosti.

Odmerjanje

Odmerek in shema odmerjanja sta odvisna od indikacije.

Nadomestno zdravljenje

Zdravilo je treba dajati po subkutani poti.

Pri nadomestnem zdravljenju bo morda treba odmerek individualno prilagoditi posameznemu bolniku,

odvisno od farmakokinetičnega in kliničnega odziva.

Zdravilo Cutaquig se lahko daje v rednih časovnih presledkih od vsakodnevnega odmerka do odmerka vsak drugi teden.

Naslednje sheme odmerjanja so podane kot smernice.

Nadomestno zdravljenje pri sindromih primarne imunske pomanjkljivosti (kot je definirano v poglavju 4.1)

S shemo odmerjanja je treba doseči najnižjo koncentracijo IgG (izmerjeno pred naslednjo infuzijo) najmanj 5 do 6 g/l in jo vzdrževati znotraj mej referenčnega intervala serumskih IgG glede na starost. Morda bo znašal začetni odmerek vsaj 0,2 do 0,5 g/kg (1,2 do 3,0 ml/kg) telesne mase. Le-tega je morda treba razdeliti na več dni; najvišji dnevni odmerek znaša med 0,1 in 0,15 g/kg.

Ko je doseženo stanje dinamičnega ravnovesja ravni IgG, se dajejo vzdrževalni odmerki v ponavljajočih se presledkih, da se doseže kumulativni mesečni odmerek od 0,4 do 0,8 g/kg (2,4 do 4,8 ml/kg) telesne mase. Vsak posamezni odmerek bo morda potrebno injicirati v različna mesta na telesu.

Najnižje koncentracije je treba izmeriti in oceniti skupaj s pojavnostjo okužb. Za znižanje stopnje okužb bo morda potrebno zvišati odmerek in doseči zvišanje najnižje koncentracije.

Nadomestno zdravljenje pri sekundarni imunski pomanjkljivosti (kot je definirano v poglavju 4.1) Priporočeni odmerek, ki se daje v ponavljajočih se presledkih (približno enkrat na teden), da se doseže kumulativni mesečni odmerek od 0,2 do 0,4 g/kg (1,2 do 2,4 ml/kg) telesne mase. Vsak posamezni odmerek bo morda potrebno injicirati v različna mesta na telesu.

Najnižje koncentracije IgG je treba izmeriti in oceniti v povezavi z incidenco okužbe. Odmerek je treba po potrebi prilagoditi za doseganje optimalne zaščite pred okužbami, pri bolnikih s persistentno okužbo pa bo morda potrebno povečanje. Ko je bolnik brez okužbe, lahko razmišljamo o zmanjšanju odmerka.

Pediatrična populacija

Odmerjanje pri otrocih in mladostnikih (0-18 let) se ne razlikuje od odmerjanja pri odraslih, saj je odmerjanje za vsako indikacijo podano glede na telesno maso in prilagojeno kliničnemu izidu pri indikacijah nadomestnega zdravljenja.

Starejša populacija

Ker je odmerjanje podano glede na telesno maso in prilagojeno kliničnemu izidu zgoraj navedenih stanj, odmerjanje pri starejši populaciji ni drugačno od odmerjanja pri osebah starih od 18 do 65 let. V kliničnih preskušanjih so zdravilo Cutaquig ocenjevali pri 17 bolnikih, starejših od 65 let. Za doseganje želenih ravni protiteles IgG v serumu niso bili potrebni posebni odmerki.

Način uporabe

Samo za subkutano uporabo.

Subkutano infundiranje za zdravljenje na domu naj uvede in spremlja zdravstveni delavec z izkušnjami pri usposabljanju bolnikov za zdravljenje na domu. Bolnik in/ali skrbnik naj bosta poučena o uporabi infuzijskih črpalk, tehniki infundiranja, aseptičnemu rokovanju, vodenju dnevnika zdravljenja, prepoznavanju resnih neželenih učinkov in ukrepih, ki naj se izvedejo v primeru le-teh.

Zdravilo Cutaquig se lahko injicira na mestih, kot so trebuh, stegna, nadlaket in lateralni del kolka. Hitrost infundiranja

Hitrost infundiranja in količino zdravila, infundiranega v določeno mesto, prilagodimo glede na prenašanje posameznega bolnika.

Pri bolnikih, ki se predhodno še niso zdravili s subkutanimi imunoglobulini (SCIG), je priporočena začetna hitrost infundiranja 15 ml/h/mesto. Pri bolnikih, ki se že zdravijo s SCIG in bodo prešli na zdravljenje z zdravilom Cutaquig, je pri začetnih infundiranjih priporočljiva uporaba predhodno uporabljene hitrosti. V primeru, da bolnik hitrost infundiranja dobro prenaša (glejte poglavje 4.4), jo pri nadaljnjih infundiranjih lahko počasi povišate, pri odraslih (≥ 40 kg) za približno 10 ml/h/mesto vsake 2–4 tedne, pri pediatričnih bolnikih (< 40 kg) pa do 10 ml/h/mesto vsake 4 tedne (glejte poglavje 5.1).

Če bolnik dobro prenaša začetna infundiranja s polnim odmerkom na mesto in največjo hitrostjo, lahko pri nadaljnjih infundiranjih povišate hitrost infundiranja, dokler pri odraslih ne dosežete največjo hitrost pretoka 67,5 ml/h/mesto, pri pediatričnih bolnikih pa 25 ml/h/mesto (glejte poglavje 5.1).

Sočasno lahko uporabite več kot eno infuzijsko črpalko. Količina infundiranega zdravila glede na mesto infundiranja

Količina zdravila, infundiranega v določena mesta, je lahko različna. Pri dojenčkih in otrocih se lahko

mesto infundiranja menja na vsakih 5-15 ml. Pri odraslih se odmerke nad 30 ml lahko razdeli na željo bolnika. Število mest infundiranja ni omejeno. Mesta infundiranja morajo biti medsebojno oddaljena vsaj 5 cm.

Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1 (glejte poglavje 4.4.).

Zdravila Cutaquig ne smete dajati intravensko.

Prav tako zdravila ne smete dajati intramuskularno v primerih hude trombocitopenije in drugih motenj hemostaze.

Priporočeno je, da ob vsakem dajanju zdravila Cutaquig bolniku zabeležite ime in številko serije

zdravila, da se ohranja povezava med bolnikom in serijo zdravila.

To zdravilo vsebuje največ 90 mg maltoze na ml kot pomožne snovi. Moteča prisotnost maltoze v testih ravni glukoze v krvi lahko povzroči lažno povečane odčitke koncentracije in posledično neustrezno odmerjanje inzulina, kar lahko povzroči življenjsko nevarno hipoglikemijo in smrt. Prav tako lahko primeri dejanske hipoglikemije ostanejo nezdravljeni, če se hipoglikemično stanje prikrije z lažno povečanim odčitkom koncentracije glukoze (glejte poglavje 4.5). O akutni odpovedi ledvic si preberite spodaj.

Zdravilo Cutaquig je samo za subkutano uporabo. Če se zdravilo Cutaquig po nesreči da v žilo, se lahko pri bolniku razvije šok.

Priporočeno hitrost infundiranja, ki je navedena v poglavju 4.2, morate natančno upoštevati. Bolnike morate skrbno spremljati in jih ves čas infundiranja skrbno opazovati, da bi ugotovili morebitne simptome.

Nekateri neželeni učinki se lahko pogosteje pojavijo pri bolnikih, ki prvič prejmejo humani polispecifični imunoglobulin, ali v redkih primerih, kadar se zdravilo s humanim polispecifičnim imunoglobulinom zamenja ali kadar je od zadnjega infundiranja minilo dalj časa.

Morebitnim zapletom se pogosto lahko izognete, če:

• Na začetku počasi injicirate zdravilo (glejte poglavje 4.2).

• Zagotovite skrbno spremljanje bolnikov ves čas trajanja infuzije, da bi ugotovili morebitne simptome. Zlasti pa morate bolnike, ki še niso prejeli humanega polispecifičnega imunoglobulina, bolnike, pri katerih opravljate prehod z drugega imunoglobulinskega zdravila, ali tiste, pri katerih je od zadnjega infundiranja minilo dalj časa, spremljati med prvim infundiranjem in v prvi uri po prvem infundiranju, da bi ugotovili morebitne neželene znake.

Vse druge bolnike je treba opazovati vsaj 20 minut po dajanju zdravila.

V primeru neželenih učinkov morate bodisi zmanjšati hitrost infundiranja ali infundiranje prekiniti. Sum na alergijsko ali anafilaktično reakcijo zahteva takojšnjo prekinitev injiciranja. Potrebno zdravljenje je odvisno od vrste in resnosti neželenih učinkov.

Če se razvije šok, je potrebno uvesti standardno medicinsko zdravljenje za šok.

Preobčutljivost

Prave alergijske reakcije so redke. Pojavijo se predvsem pri bolnikih s protitelesi proti IgA, ki jih je treba zdraviti posebej previdno. Pri bolnikih, ki imajo protitelesa proti IgA, pri katerih je zdravljenje s subkutanimi zdravili IgG edina možnost, je treba zdravljenje z zdravilom Cutaquig strogo nadzorovati. Redko lahko humani polispecifični imunoglobulin sproži padec krvnega tlaka z anafilaktično reakcijo tudi pri bolnikih, ki so prenašali predhodno zdravljenje s humanim polispecifičnim imunoglobulinom.

Trombembolija

Z uporabo imunoglobulinov so povezani arterijski in venski trombembolični dogodki, vključno z miokardnim infarktom, možgansko kapjo, globoko vensko trombozo in pljučno embolijo. Pred uporabo imunoglobulinov morajo biti bolniki ustrezno hidrirani. Pri bolnikih z obstoječimi dejavniki tveganja za trombotične dogodke (kot je višja starost, hipertenzija, sladkorna bolezen in bolezni ožilja ali trombotične epizode v anamnezi, bolniki s pridobljenimi ali podedovanimi trombofilnimi boleznimi, dalj časa nepokretni bolniki, hudo hipovolemični bolniki, bolniki z boleznimi, ki zvišujejo viskoznost krvi) je potrebna previdnost.

Bolnike je treba obvestiti o prvih simptomih trombemboličnih dogodkov, vključno s kratko sapo, bolečimi in oteklimi okončinami, fokalnimi nevrološkimi primanjkljaji in bolečinami v prsnem košu, in jim svetovati, da se po pojavu teh simptomov takoj posvetujejo z zdravnikom.

Sindrom aseptičnega meningitisa (AMS - Aseptic Meningitis Syndrome)

V povezavi s subkutanim zdravljenjem z imunoglobulini so poročali o pojavu sindroma aseptičnega meningitisa. Simptomi se običajno pojavijo v nekaj urah do 2 dneh po zdravljenju. Prekinitev zdravljenja z imunoglobulini lahko v nekaj dneh povzroči remisijo AMS brez posledic.

Bolnike je treba podučiti o prvih simptomih, ki vključujejo hud glavobol, tog vrat, zaspanost, zvišano

telesno temperaturo, fotofobijo, navzeo in bruhanje.

Ledvična okvara/odpoved

Pri bolnikih, ki so prejemali zdravljenje z imunoglobulini, so poročali o hudih neželenih učinkih na ledvicah, zlasti pri uporabi zdravil, ki so vsebovala saharozo (zdravilo Cutaquig ne vsebuje saharoze). To vključuje akutno ledvično odpoved, akutno tubularno nekrozo, nefropatijo proksimalnih tubulov in osmotsko nefrozo. Dejavniki, ki povečujejo tveganje za ledvične zaplete, vključujejo, vendar niso omejeni na, obstoječo ledvično insuficienco, sladkorno bolezen, hipovolemijo, sočasno uporabo nefrotoksičnih zdravil, starost nad 65 let, sepso, hiperviskoznost in paraproteinemijo.

Hemoliza

Zdravila z IgG lahko vsebujejo protitelesa proti krvnim skupinam, ki lahko delujejo kot hemolizini ter inducirajo prekrivanje rdečih krvnih celic z imunoglobulinom in vivo, kar povzroči pozitiven rezultat neposrednega antiglobulinskega (Coombsovega) testa in v redkih primerih lahko povzroči hemolizo. Prejemnike imunoglobulinskega zdravila spremljajte glede kliničnih znakov in simptomov hemolize.

Vsebnost natrija

To zdravilo vsebuje 33,1 mg natrija v viali z 48 ml in 13,8 mg v viali z 20 ml, kar je enako 1,7%

oziroma 0,7% največjega dnevnega vnosa natrija, ki ga priporoča SZO in znaša 2 g za odrasle osebe.

Vpliv na serološke preiskave

Po injiciranju imunoglobulina lahko prehodno povečanje različnih pasivno prenesenih protiteles v bolnikovi krvi povzroči lažno pozitivne rezultate pri seroloških preiskavah.

Pasivni prenos protiteles na eritrocitne antigene, na primer A, B, D, lahko vpliva na nekatere serološke preiskave za eritrocitna protitelesa, na primer neposredni antiglobulinski test (DAT, direktni Coombsov test).

Prenosljivi povzročitelji bolezni

Standardni ukrepi za preprečevanje okužb zaradi uporabe zdravil, pripravljenih iz človeške krvi ali plazme, vključujejo selekcijo darovalcev, presejalno testiranje posameznih enot darovane krvi in združene plazme na specifične markerje okužbe ter vključitev učinkovitih postopkov za inaktivacijo oz. odstranitev virusov pri proizvodnji zdravila. Kljub temu pri dajanju zdravil, pripravljenih iz človeške krvi ali plazme, ni mogoče popolnoma izključiti prenosa povzročiteljev nalezljivih bolezni. To se nanaša tudi na doslej še neznane ali porajajoče se viruse in druge povzročitelje bolezni.

Navedeni postopki štejejo za učinkovite proti virusom z ovojnico, kot so virus človeške imunske

pomanjkljivosti (HIV), virus hepatitisa B (HBV) in virus hepatitisa C (HCV).

Njihova učinkovitost proti virusom brez ovojnice, kot sta virus hepatitisa A (HAV) in parvovirus B19,

pa je lahko omejena.

Klinične izkušnje glede odsotnosti prenosa virusa hepatitisa A ali parvovirusa B19 z imunoglobulini so spodbudne, predpostavljajo pa tudi, da vsebnost protiteles pomembno prispeva k varnosti pred virusi.

Pediatrična populacija

Navedena opozorila in previdnostni ukrepi veljajo tako za odrasle kot za otroke.

Živa oslabljena virusna cepiva

Uporaba imunoglobulinov lahko zmanjša učinkovitost cepiv z živimi oslabljenimi virusi, kot so cepiva proti ošpicam, rdečkam, mumpsu in noricam, za najmanj 6 tednov pa do 3 mesece. Po uporabi tega zdravila morajo preteči 3 meseci, preden lahko bolnika cepite z živim oslabljenim virusnim cepivom. V primeru ošpic lahko opisano zmanjšanje učinkovitosti traja celo do enega leta.

Zato je treba pri bolnikih, ki se cepijo proti ošpicam, preveriti status protiteles.

Testiranje ravni glukoze v krvi

Zdravilo Cutaquig vsebuje maltozo, ki se lahko v nekaterih napravah za testiranje ravni glukoze v krvi lažno odčita kot glukoza. Zaradi možnosti lažno povečanih odčitkov koncentracije glukoze, je treba pri bolnikih s sladkorno boleznijo odčitavati in spremljati koncentracijo glukoze v krvi samo z napravami, specifičnimi za glukozo.

Pediatrična populacija

Navedena medsebojna delovanja veljajo tako za odraslo kot za otroke.

Nosečnost

Varnosti zdravila v času nosečnosti pri človeku še niso ugotavljali v nadzorovanih kliničnih raziskavah in ga morate zato v času nosečnosti in dojenja uporabljati previdno. Dokazano je, da zdravila z imunoglobulini v tretjem trimestru vse bolj prehajajo skozi posteljico. Klinične izkušnje z uporabo imunoglobulinov kažejo, da ni pričakovati škodljivih učinkov na potek nosečnosti ali na plod ter novorojenčka.

Dojenje

Imunoglobulini se izločajo v materino mleko in lahko prispevajo k zaščiti novorojenčka pred bolezenskimi povzročitelji, ki vstopajo preko sluznic.

Plodnost

Klinične izkušnje z imunoglobulini kažejo, da ni pričakovati škodljivih učinkov na plodnost.

Sposobnost vožnje in upravljanja strojev se lahko poslabša zaradi nekaterih neželenih učinkov, povezanih z zdravilom Cutaquig. Bolniki, pri katerih se med zdravljenjem pojavijo neželeni učinki, morajo počakati, da ti izzvenijo, preden lahko vozijo ali upravljajo stroje.

Povzetek varnostnega profila

Občasno se lahko pojavijo neželeni učinki, kot so mrzlica, glavobol, omotica, povišana telesna temperatura, bruhanje, alergijske reakcije, navzea, artralgija, nizek krvni tlak in zmerna bolečina v križu.

V redkih primerih lahko humani polispecifični imunoglobulini povzročijo nenadno zmanjšanje krvnega tlaka in v posameznih primerih anafilaktični šok, celo pri bolnikih, ki pri predhodnem zdravljenju niso pokazali znakov preobčutljivosti.

Lokalne reakcije na mestih infundiranja: otekanje, bolečina, rdečina, induracija, lokalna vročina, srbenje, modrica in izpuščaj se lahko pojavijo pogosto. Pogostnost teh neželenih učinkov se običajno zmanjšuje z nadaljnjimi zdravljenji.

Za varnostne informacije glede prenosljivih povzročiteljev bolezni glejte poglavje 4.4.

Preglednica neželenih učinkov

Podatki o klinični varnosti zdravila Cutaquig pri preiskovancih s primarno imunsko pomanjkljivostjo

temeljijo na podatkih iz ključne odprte, enoročne, prospektivne, multicentrične študije III. faze

(n = 75; 4462 infundiranj), prospektivne, odprte, enoročne, multicentrične podaljšane študije III. faze

(n = 27, 2777 infundiranj) in odprte, triročne, multicentrične študije III. faze (n = 64, 1338 infundiranj).

Spodnja preglednica temelji na razvrstitvi organov po sistemu MedDRA (SOC in najprimernejši

izrazi).

Pogostnost na bolnika je bila ocenjena glede na naslednja merila: Zelo pogosti (≥ 1/10); pogosti (≥ 1/100 do < 1/10); občasni (≥ 1/1000 do < 1/100); redki (≥ 1/10 000 do < 1/1000); zelo redki (< 1/10 000), neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

V vsaki skupini pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

Pogostnost neželenih učinkov zdravila (NUZ) na bolnika in na infundiranje iz kliničnih študij z

zdravilom Cutaquig:

Po pridobitvi dovoljenja za promet z zdravilom Cutaquig so poročali o naslednjih neželenih učinkih. Ker o teh neželenih učinkih poročajo prostovoljno iz populacije negotove velikosti, ni vedno mogoče zanesljivo oceniti njihove pogostnosti ali ugotoviti vzročne povezave z izpostavljenostjo zdravilu.

Seznam ne vključuje reakcij, o katerih so že poročali v kliničnih preskušanjih z zdravilom Cutaquig:

O naslednjih dodatnih neželenih učinkih so poročali po pridobitvi dovoljenja za promet z zdravili s subkutanimi imunoglobulini: edem obraza, tresenje, bledica, bronhospazem, dispneja, kašelj, diareja, zardevanje, občutek vročine, občutek mraza, astenija, bolečine na mestu injiciranja, stiskanje v grlu, aseptični meningitis.

Pediatrična populacija

Pogostnost, vrsta in resnost neželenih učinkov pri otrocih so pričakovano enake kot pri odraslih.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Posledice prevelikega odmerka niso znane.