IMDYLLTRA 10 mg prašek za koncentrat in raztopina za raztopino za infundiranje

Zdravilo IMDYLLTRA je indicirano kot monoterapija za zdravljenje odraslih bolnikov z razsejanim drobnoceličnim rakom pljuč (ES-SCLC – extensive-stage small cell lung cancer), ki potrebujejo sistemsko zdravljenje po napredovanju bolezni med zdravljenjem s kemoterapijo na osnovi platine v prvi liniji zdravljenja ali po njem.

Zdravljenje z zdravilom IMDYLLTRA mora biti uvedeno pod vodstvom in nadzorom zdravnika, ki ima izkušnje z uporabo zdravil za zdravljenje raka. Zdravilo se mora uporabljati v ustrezni zdravstveni ustanovi. Za priporočena sočasna zdravila glejte preglednico 2.

Bolnike je treba na 1. in 8. dan spremljati 6 do 8 ur od začetka dajanja infuzije. Dodatno spremljanje in opazovanje pri naslednjih infundiranjih se uvede po presoji zdravnika.

Na 1. in 8. dan je treba bolnikom naročiti, naj 24 ur od začetka dajanja infuzije ostanejo v bližini

ustrezne zdravstvene ustanove in da jih spremlja skrbnik.

Pred odpustom je treba bolnike in skrbnike seznaniti z znaki in simptomi sindroma sproščanja citokinov (CRS – cytokine release syndrome) in sindroma nevrotoksičnosti, povezane z imunskimi efektorskimi celicami (ICANS – immune effector cell-associated neurotoxicity syndrome).

Odmerjanje

Priporočeni režim odmerjanja zdravila IMDYLLTRA je začetni odmerek 1 mg na 1. dan, ki mu sledijo odmerki 10 mg na 8. in 15. dan ter nato vsaka 2 tedna, kot je prikazano v preglednici 1.

Bolnike je treba zdraviti do napredovanja bolezni ali pojava nesprejemljive toksičnosti.

Preglednica 1. Priporočeni razpored odmerjanja zdravila IMDYLLTRA

Priporočena sočasna zdravila

Sočasna zdravila ob dajanju zdravila IMDYLLTRA je treba dati, kot je navedeno v preglednici 2, za

zmanjšanje tveganja za sindrom sproščanja citokinov (glejte poglavje 4.4).

Preglednica 2. Sočasna zdravila za 1. in 8. dan

Ponovna uvedba zdravila IMDYLLTRA po odloženem odmerku

Če je odmerek zdravila IMDYLLTRA odložen, je treba zdravljenje ponovno uvesti glede na priporočila, navedena v preglednici 3, in nadaljevati z ustreznim režimom odmerjanja. Priporočena sočasna zdravila je treba dajati, kot je navedeno v preglednici 2.

Preglednica 3. Priporočila za ponovno uvedbo zdravljenja z zdravilom IMDYLLTRA po odloženem odmerku

a Dajanje priporočenih sočasnih zdravil pred in po infuzijah zdravila IMDYLLTRA 1. in 8. dan ter ustrezno spremljanje bolnikov (glejte preglednico 2).

Prilagajanja odmerkov in obvladovanje neželenih učinkov

Zmanjšanje odmerka zdravila IMDYLLTRA se ne priporoča.

Glejte preglednico 4 za priporočena ukrepanja za obvladovanje CRS, preglednico 5 za priporočena

ukrepanja za obvladovanje ICANS ter preglednico 6 za obvladovanje drugih neželenih učinkov.

Sindrom sproščanja citokinov (CRS)

CRS mora biti diagnosticiran na osnovi klinične slike (glejte poglavje 4.4). Bolnike je treba pregledati in zdraviti za druge vzroke zvišane telesne temperature, hipoksije in hipotenzije. V primeru suma na CRS je treba ravnati v skladu s priporočili v preglednici 4. Bolnike, pri katerih se pojavi CRS

2. stopnje ali višje (npr. hipotenzija, ki se ne odziva na tekočine, ali hipoksija, zaradi katere je potrebno dodajanje kisika), je treba spremljati glede znakov in simptomov CRS, vključno z zvišano telesno temperaturo, hipotenzijo in hipoksijo, z uporabo pulzne oksimetrije ali srčne telemetrije, kot je indicirano. Pri resnem ali življenjsko ogrožajočem CRS je priporočeno zdravljenje z zaviralci IL-6, na primer s tocilizumabom, in sprejem na oddelek za intenzivno nego zaradi podpornega zdravljenja.

Preglednica 4. Smernice za razvrščanje, prilagajanje odmerkov in obravnavo sindroma sproščanja citokinov^a

• začasna prekinitev zdravljenja z zdravilom

• uvedba simptomatskega zdravljenja z antipiretiki (npr. paracetamol) za znižanje telesne temperature,

• razmislek o uporabi deksametazona^c (ali enakovrednega zdravila) v odmerku od 4 mg do 10 mg peroralno ali intravensko

• zvišana telesna

• hipotenzija, odzivna na zdravljenje s tekočinami, tako da uporaba vazopresorjev ni potrebna, in/ali

• hipoksija, zaradi katere je potrebna nosna kanila z majhnim pretokom ali tehnika

• začasna prekinitev zdravljenja z zdravilom

• priporočena je

• uvedba simptomatskega zdravljenja z antipiretiki (npr. paracetamol) za znižanje telesne temperature,

• po potrebi uvedba dodajanja kisika in intravenske tekočine,

• razmislek o uporabi deksametazona^c (ali enakovrednega zdravila) v odmerku 8 mg peroralno ali intravensko,

• razmislek o uporabi tocilizumaba (ali enakovrednega zdravila);

• hemodinamično nestabilnostjo, pri kateri je potrebna uporaba vazopresorja (z vazopresinom ali brez njega),

• poslabšanjem hipoksije ali dihalne stiske, zaradi česar je potrebna nosna kanila z visokim pretokom (kisik

• začasna prekinitev zdravljenja z zdravilom

• če se dogodki stopnje 3 ponovijo, trajno prenehanje uporabe zdravila IMDYLLTRA

• priporočeno je intenzivno spremljanje, npr. oskrba na oddelku za intenzivno nego,

• intravensko dajanje do največ 3 odmerkov deksametozona^c (ali enakovrednega zdravila) v odmerku po 8 mg na vsakih 8 ur,

• podpora z vazopresorji po potrebi,

• podpora z visokopretočnim kisikom po potrebi,

• priporočen je tocilizumab (ali enakovredno zdravilo),

• pred naslednjim odmerkom dajanje sočasnih zdravil, kot je priporočeno za 1. in

• hemodinamično nestabilnostjo, pri kateri je potrebna uporaba več vazopresorjev (brez vazopresina),

• poslabšanjem hipoksije ali dihalne stiske kljub dajanju kisika s pozitivnim tlakom.

• oskrba na oddelku za intenzivno nego,

• skladno z zdravljenjem za 3. stopnjo

a CRS na podlagi enotnega razvrščanja po Ameriškem združenju za transplantacijsko in celično zdravljenje

(ASTCT – American Society for Transplant and Cellular Therapy) (2019).

b Glejte preglednico 3 za priporočila glede ponovne uvedbe zdravila IMDYLLTRA po odloženih odmerkih.

^c zniževanje odmerkov steroidov v skladu s smernicami za standardno oskrbo. ICU = oddelek za intenzivno nego (angl. Intensive Care Unit)

Sindrom nevrotoksičnosti, povezane z imunskimi efektorskimi celicami (ICANS)

Bolnike je treba spremljati za znake in simptome ICANS. Izključiti je treba druge vzroke nevroloških simptomov. V primeru resne ali življenjsko ogrožajoče nevrološke toksičnosti je treba pričeti z zdravljenjem na oddelku za intenzivno nego. V primeru suma na ICANS ukrepajte v skladu s priporočili v preglednici 5.

Preglednica 5. Smernice za razvrščanje, prilagajanje odmerkov in obravnavo sindroma nevrotoksičnosti, povezane z imunskimi efektorskimi celicami^a

• začasna prekinitev zdravljenja z zdravilom

• podporna oskrba

• začasna prekinitev zdravljenja z zdravilom

• podporna oskrba,

• deksametazon^d (ali enakovredno zdravilo) v odmerku od 8 mg do

• ob poslabšanju simptomov, ponavljanje dajanja deksametazona vsakih 12 ur ali dajanje metilprednizolona^d (ali enakovrednega zdravila) v odmerku 1 mg/kg intravensko vsakih 12 ur,

• spremljanje nevroloških simptomov in razmislek o posvetu z nevrologom in drugimi specialisti glede nadaljnje ocene in zdravljenja,

• spremljanje bolnikov po zdravnikovi presoji po naslednjem odmerku zdravila IMDYLLTRA^c

• začasna prekinitev zdravljenja z zdravilom

• če ni izboljšanja na stopnjo ≤ 1 v roku 7 dneh, trajno prenehanje uporabe zdravila IMDYLLTRA,

• trajno prenehanje uporabe, če se dogodki

• priporočeno je intenzivno spremljanje, npr. oskrba na oddelku za intenzivno nego,

• razmisliti je treba o mehanski ventilaciji za zaščito dihalnih poti. Deksametazon^d (ali enakovredno zdravilo) v odmerku 10 mg intravensko vsakih 6 ur ali metilprednizolon^d (ali enakovredno zdravilo) v odmerku 1 mg/kg intravensko vsakih 12 ur;

• če ima bolnik vztrajno nevrotoksičnost stopnje

• spremljajte bolnikov po zdravnikovi presoji po naslednjem odmerku zdravila IMDYLLTRA^c

• trajno prenehanje uporabe zdravila IMDYLLTRA

• oskrba na oddelku za intenzivno nego,

• razmislek o mehanski ventilaciji za zaščito dihalnih poti,

• visoki odmerki kortikosteroidov, na primer metilprednizolona^d 1000 mg/dan, razdeljeni na več intravenskih odmerkov, v obdobju

• če ima bolnik vztrajno nevrotoksičnost stopnje

• zdravljenje konvulzivnega epileptičnega statusa v skladu s smernicami ustanove

a ICANS na podlagi enotnega razvrščanja po Ameriškem združenju za transplantacijsko in celično zdravljenje

(ASTCT – American Society for Transplant and Cellular Therapy) (2019).

^b Če je bolnika mogoče zbuditi in je sposoben za ocenjevanje encefalopatije zaradi imunskih efektorskih celic (ICE – Immune Effector Cell-Associated Encephalopathy), je treba oceniti: orientiranost (ali ve, katerega leta in meseca smo ter v katerem mestu in bolnišnici je = 4 točke); poimenovanje (poimenuje 3 predmete, npr. pokaže na uro, pisalo in gumb = 3 točke); izvajanje ukazov (npr. „pokaže dva prsta“ ali „zapre oči in iztegne

jezik“ = 1 točka); pisanje (sposobnost pisanja in oblikovanja običajnega stavka = 1 točka); pozornost (odštevanje

po deset od 100 nazaj = 1 točka). Če bolnika ni mogoče zbuditi in ni sposoben za ocenjevanje ICE (stopnja 4 ICANS) = 0 točk.

c Glejte preglednico 3 za priporočila glede ponovne uvedbe zdravila IMDYLLTRA po odloženih odmerkih.

d Znižujte odmerjanje steroidov po smernicah za standardno oskrbo.

CT = računalniška tomografija (angl. Computed Tomography); EEG = elektroencefalogram (angl. Electroencephalogram); ICU = oddelek za intenzivno nego (angl. Intensive Care Unit); MRI = slikanje z magnetno resonanco (angl. Magnetic resonance imaging)

Nevtropenija in drugi neželeni učinki

Nevtropenijo in druge neželene učinke je treba obvladovati v skladu s preglednico 6.

Preglednica 6. Priporočene začasne prekinitve zdravljenja z zdravilom IMDYLLTRA za obvladovanje drugih neželenih učinkov^a,b

• začasna prekinitev zdravljenja

• začasna prekinitev zdravljenja

• če dogodek traja > 7 dni ali se ponovi dogodek 4. stopnje, trajno prenehanje z uporabo zdravila IMDYLLTRA

• začasna prekinitev zdravljenja z zdravilom IMDYLLTRA do izboljšanja na stopnjo ≤ 1

• trajno prenehanje uporabe zdravila IMDYLLTRA

• trajno prenehanje uporabe zdravila IMDYLLTRA

• razmislek o trajnem prenehanju pri dogodkih 4. stopnje.

a Resnost na podlagi terminološko poenotenih kriterijev za neželene učinke ameriškega Nacionalnega inštituta za raka (NCI CTCAE), različica 5.0.

b Glejte preglednico 3 za priporočila glede ponovne uvedbe zdravila IMDYLLTRA po odloženih odmerkih.

c Pri bolnikih z zvišanimi vrednostmi jetrnih encimov v izhodišču je treba za oceno hepatotoksičnosti uporabiti večkratnike vrednosti v izhodišču.

ALT = alanin aminotransferaza; AST = aspartat aminotransferaza; ZMN = zgornja meja normalnih vrednosti

Posebne populacije

Starejši

Starejšim bolnikom (≥ 65 let) odmerka ni treba prilagoditi.

Okvara jeter

Pri bolnikih z blago okvaro jeter prilagoditev odmerka ni potrebna (glejte poglavje 5.2). Na voljo je malo podatkov o bolnikih z zmerno okvaro jeter. Zdravila IMDYLLTRA niso proučevali pri bolnikih s hudo okvaro jeter. Za bolnike z zmerno ali hudo okvaro jeter ni mogoče podati priporočil glede odmerjanja.

Okvara ledvic

Pri bolnikih z blago ali zmerno okvaro ledvic prilagoditev odmerka ni potrebna (glejte poglavje 5.2). Zdravila IMDYLLTRA niso proučevali pri bolnikih s hudo okvaro ledvic. Za bolnike s hudo okvaro ledvic ni mogoče podati priporočil glede odmerjanja.

Pediatrična populacija

Zdravilo IMDYLLTRA ni namenjeno za uporabo pri pediatrični populaciji za zdravljenje drobnoceličnega raka pljuč.

Način uporabe

Zdravilo IMDYLLTRA je za intravensko uporabo.

Zdravilo IMDYLLTRA je treba pred dajanjem v obliki intravenske infuzije rekonstituirati in nato

dodatno še razredčiti.

Za navodila glede rekonstitucije in redčenja zdravila pred dajanjem glejte poglavje 6.6.

Za zdravilo IMDYLLTRA se lahko uporabi sistem za infundiranje za premedikacijo. Med dajanjem

sočasnih zdravil in dajanjem zdravila IMDYLLTRA je treba izvesti izpiranje sistema za infundiranje.

Celotna vsebina zdravila IMDYLLTRA se daje v 1-urni intravenski infuziji z infuzijsko črpalko in stalno hitrostjo dotoka (glejte preglednico 7). Črpalka mora omogočati prilagajanje programa, imeti mora možnost zaklepanja in alarm ter ne sme biti elastomerna.

Sistem za infundiranje se pripravi z raztopino natrijevega klorida 9 mg/ml (0,9 %) za injiciranje ALI s

končnim pripravljenim zdravilom IMDYLLTRA.

Po končanem infundiranju zdravila IMDYLLTRA je treba sistem za intravensko infundiranje 3–

5 minut spirati z uporabo raztopine natrijevega klorida 9 mg/ml (0,9 %) za injiciranje.

Preglednica 7. Informacije o dajanju tarlatamaba

Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Sledljivost

Z namenom izboljšanja sledljivosti bioloških zdravil je treba jasno zabeležiti ime in številko serije

uporabljenega zdravila.

Sindrom sproščanja citokinov (CRS)

Dajanje tarlatamaba je bilo povezano s sindromom CRS, vključno z življenjsko ogrožajočimi dogodki in dogodki s smrtnim izidom (glejte poglavje 4.8). CRS je lahko povezan s simptomi, ki vključujejo pireksijo, hipotenzijo, hipoksijo, utrujenost, tahikardijo, glavobol, mrzlico, navzeo in bruhanje.

Bolnike in skrbnike je treba opozoriti na možno tveganje za pojav sindroma CRS po odpustu ter jim

naročiti, da nemudoma poiščejo zdravniško pomoč, če se pojavijo kateri koli znaki ali simptomi.

Tarlatamab je treba dati v zdravstveni ustanovi, opremljeni za diagnosticiranje in zdravljenje sindroma CRS. Zagotoviti je treba, da so bolniki pred začetkom dajanja infuzij normovolemični.

Bolnike je treba med uvedbo zdravljenja s tarlatamabom skrbno spremljati glede znakov in simptomov CRS. Za zmanjšanje tveganja za CRS je pomembno, da se tarlatamab uvede v priporočenem začetnem odmerku, navedenim v preglednici 1.

CRS je treba obvladovati v skladu s priporočili, navedenimi v preglednici 4.

Sindrom nevrotoksičnosti, povezane z imunskimi efektorskimi celicami (ICANS)

Dajanje tarlatamaba je bilo povezano s sindromom ICANS, vključno z življenjsko ogrožajočimi dogodki in dogodki s smrtnim izidom (glejte poglavje 4.8). ICANS se lahko pojavi do več tednov po dajanju tarlatamaba. Neželeni učinki, ki so lahko povezani s sindromom ICANS, vključujejo glavobol, encefalopatijo, zmedenost, delirij, napad krčev, ataksijo, nevrotoksičnost in tremor. Bolnike je treba med zdravljenjem s tarlatamabom skrbno spremljati glede znakov in simptomov ICANS.

Bolnike in skrbnike je treba opozoriti na možno tveganje za pojav sindroma ICANS po odpustu ter jim

naročiti, da nemudoma poiščejo zdravniško pomoč, če se pojavijo kateri koli znaki ali simptomi. ICANS je treba obvladovati v skladu s priporočili, navedenimi v preglednici 5.

Nevtropenija

Dajanje tarlatamaba je bilo povezano z nevtropenijo (glejte poglavje 4.8). Bolnike je treba med zdravljenjem s tarlatamabom skrbno spremljati glede znakov in simptomov nevtropenije.

Nevtropenijo je treba obvladovati v skladu s priporočili, navedenimi v preglednici 6.

Okužbe

Pri bolnikih, zdravljenih s tarlatamabom, so poročali o resnih okužbah, vključno z življenjsko ogrožajočimi in smrtnimi okužbami. Najpogostejše okužbe vključujejo pljučnico, okužbo sečil, COVID-19, okužbo zgornjih dihal, okužbo dihal, okužbo s kandido, oralno kandidiazo in nazofaringitis.

Bolnike je treba pred in med zdravljenjem s tarlatamabom spremljati glede znakov in simptomov

okužb.

Preobčutljivost

Pri bolnikih, ki so se zdravili s tarlatamabom, so poročali o preobčutljivostnih reakcijah, vključno z redkimi resnimi dogodki. Klinični znaki in simptomi preobčutljivosti lahko med drugim vključujejo izpuščaj in bronhospazem. Bolnike je treba med zdravljenjem s tarlatamabom spremljati za znake in simptome preobčutljivosti ter te obvladovati, kot je klinično indicirano. Razmisliti je treba o začasni prekinitvi ali trajni ukinitvi tarlatamaba glede na resnost (glejte preglednico 6 za obvladovanje drugih neželenih učinkov).

Hepatotoksičnost

Dajanje tarlatamaba je bilo povezano z zvišanimi vrednostmi jetrnih encimov. Zvišanje vrednosti

jetrnih encimov se lahko pojavi z ali brez sočasnega sindroma CRS.

Jetrne encime in bilirubin je treba spremljati pred začetkom zdravljenja s tarlatamabom ter nato glede na klinično potrebo. Morebitno toksičnost je treba obvladovati v skladu s priporočili, navedenimi v preglednici 6.

Ženske v rodni dobi/kontracepcija

Pri ženskah v rodni dobi je treba pred uvedbo zdravljenja s tarlatamabom preveriti status nosečnosti. Ženske v rodni dobi morajo uporabljati učinkovito kontracepcijo med zdravljenjem in do 2 meseca po zadnjem odmerku tarlatamaba (glejte poglavje 4.6).

Pomožne snovi z znanim učinkom

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na odmerek, kar v bistvu pomeni „brez natrija“.

To zdravilo vsebuje 0,04 mg polisorbata 80 v eni 1-mg viali in 0,2 mg polisorbata 80 v eni 10-mg

viali. Polisorbati lahko povzročijo alergijske reakcije.

Študije medsebojnega delovanja niso bile izvedene. Uvedba zdravljenja s tarlatamabom povzroči prehodno sproščanje citokinov, ki lahko zavirajo encime CYP450, ter lahko privede do povečanih izpostavljenosti sočasno prejetih substratov CYP. Bolnike, ki sočasno prejemajo substrate CYP450, zlasti tiste z ozkim terapevtskim indeksom, je treba spremljati glede znanih neželenih učinkov. Po potrebi je treba prilagoditi odmerek sočasnih zdravil.

Ženske v rodni dobi/kontracepcija

Ženske v rodni dobi morajo uporabljati učinkovito kontracepcijo med zdravljenjem s tarlatamabom in

do 2 meseca po njem.

Nosečnost

Podatkov o uporabi tarlatamaba pri nosečnicah ni.

Študija o škodljivem vplivu na razmnoževanje, izvedena pri miših z uporabo mišje nadomestne molekule muS757, je pokazala prehajanje molekule muS757 preko posteljice (glejte poglavje 5.3). Tarlatamab lahko glede na mehanizem delovanja in potencialni razvoj neželenih učinkov (kot je CRS) po izpostavljenosti tarlatamabu škodljivo vpliva na plod, če ga prejme nosečnica (glejte poglavje 5.1).

Tarlatamaba ni priporočljivo uporabljati med nosečnostjo in pri ženskah v rodni dobi, ki ne

uporabljajo kontracepcije.

Pri ženskah v rodni dobi je treba pred začetkom zdravljenja s tarlatamabom preveriti, ali so noseče. Dojenje

Ni znano, ali se tarlatamab izloča v materino mleko. Ker se številna zdravila, vključno s protitelesi, lahko izločajo v materino mleko, tveganja za dojenega novorojenčka/otroka ni mogoče izključiti. Med zdravljenjem s tarlatamabom in še vsaj 2 meseca po zadnjem odmerku je treba prenehati z dojenjem.

Plodnost

Ni kliničnih preskušanj, ki bi ocenjevala vpliv tarlatamaba na plodnost.

Zaradi možnosti nevroloških dogodkov, povezanih z ICANS, po infundiranju tarlatamaba ima tarlatamab pomemben vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. V primeru kakršnih koli nevroloških simptomov je treba bolnikom naročiti, naj ne vozijo in ne izvajajo tveganih opravil oziroma dejavnosti, kot je upravljanje težkih ali potencialno nevarnih strojev, dokler simptomi ne izzvenijo.

Povzetek varnostnega profila

Varnost zdravila IMDYLLTRA je bila ocenjena pri 473 bolnikih z drobnoceličnim rakom pljuč (SCLC – small cell lung cancer), ki so v kliničnih preskušanjih prejemali ciljni odmerek tarlatamaba 10 mg kot monoterapijo.

Najpogostejši neželeni učinki so: CRS (56,7 %), zmanjšan apetit (36,4 %), pireksija (31,9 %), disgevzija (31,3 %), zaprtje (30,4 %), anemija (30,0 %), utrujenost (29,8 %), navzea (24,9 %), astenija

(19,0 %), nevtropenija (16,9 %), hiponatriemija (16,7 %), glavobol (16,3 %), limfopenija (15,6 %).

Najpogostejša resna neželena učinka sta CRS (19,7 %) in pireksija (4,7 %).

Seznam neželenih učinkov

Neželeni učinki, o katerih so poročali v kliničnih preskušanjih, so razvrščeni glede na organski sistem in pogostnost. Pogostnosti neželenih učinkov temeljijo na združenih podatkih iz enega kliničnega preskušanja 1. faze, enega kliničnega preskušanja 2. faze in enega kliničnega preskušanja 3. faze s 473 bolniki. Mediano časa izpostavljenosti je bilo 18,0 tedna (razpon: od 0,1 do 175,1 tedna).

Neželeni učinki so navedeni po organskih sistemih skladno s klasifikacijo MedDRA in po pogostnosti. Kategorije pogostnosti so opredeljene kot zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1000 do < 1/100), redki (≥ 1/10 000 do < 1/1000), zelo redki (< 1/10 000) in neznana pogostnost (pogostnosti ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov). Znotraj vsake skupine pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

Preglednica 8. Neželeni učinki

a Vključuje zmanjšano število nevtrofilcev.

b Vključuje zmanjšano število limfocitov.

c Dodatne informacije navaja „Opis izbranih neželenih učinkov“.

Opis izbranih neželenih učinkov

Sindrom sproščanja citokinov (CRS)

V kliničnih preskušanjih z združenimi podatki o varnosti za 473 bolnikov s SCLC, ki so prejeli 1 mg zdravila IMDYLLTRA kot prvi odmerek ter 10 mg kot drugi in poznejši odmerek, se je CRS pojavil pri 56,7 % bolnikov, in sicer so se dogodki 1. stopnje pojavili pri 39,3 % bolnikov, 2 stopnje pri 15,4 % bolnikov, 3 stopnje pri 1,7 % bolnikov in 4 stopnje pri 0,2 % bolnikov. O resnih dogodkih CRS so poročali pri 19,7 % bolnikov. Po prvem odmerku zdravila IMDYLLTRA je pri 41,4 % bolnikov prišlo do CRS katere koli stopnje, po drugem odmerku pa je do CRS katere koli stopnje prišlo pri 34,0 % bolnikov. Večina dogodkov CRS se je pojavila po prvih dveh odmerkih, pri 8,5 %

bolnikov pa je do CRS prišlo po tretjem odmerku ali pozneje. Po infundiranju zdravila na 1. dan je pri 13,7 % bolnikov prišlo do CRS ≥ 2. stopnje. Po infundiranju zdravila na 8. dan je pri 4,4 % bolnikov prišlo do CRS ≥ 2. stopnje. Mediani čas od zadnjega odmerka zdravila IMDYLLTRA do prvega pojava CRS je bil 15,9 ure (razpon: od 9,0 do 26,5 ure). Za tiste dogodke 1. stopnje, ki so napredovali na 2. stopnjo ali višjo, je bil mediani čas od dogodka 1. stopnje do dogodkov 2. stopnje ali višje enak 22,1 ure (interkvartilni razpon: 8,5–31,6 ure). Sindrom sproščanja citokinov je privedel do začasne prekinitve zdravljenja in/ali prilagajanja odmerkov pri 2,1 % bolnikov ter do trajne ukinitve tarlatamaba pri 0,6 % bolnikov.

Po dajanju zdravila na trg so poročali o primerih s smrtnim izidom s sindromom CRS. Za klinično obvladovanje CRS glejte poglavje 4.4.

Sindrom nevrotoksičnosti, povezane z imunskimi efektorskimi celicami (ICANS)

Tarlatamab lahko povzroči sindrom ICANS, vključno z življenjsko ogrožajočimi dogodki ali dogodki

s smrtnim izidom.

V kliničnih preskušanjih z združenimi podatki o varnosti za 473 bolnikov s SCLC, ki so prejeli 10 mg zdravila IMDYLLTRA, so o ICANS poročali pri 4,7 % bolnikov. Mediani čas od prvega odmerka zdravila IMDYLLTRA do prvega pojava ICANS je bil 9,0 dneva (interkvartilni razpon: od 2 do

13 dni). Mediani čas do izzvenitve ICANS je bil 4 dni (interkvartilni razpon: od 2 do 8 dni).

Za klinično obvladovanje ICANS glejte poglavje 4.4.

Nevtropenija

V kliničnih preskušanjih z združenimi podatki o varnosti za 473 bolnikov s SCLC, ki so prejeli 10 mg zdravila IMDYLLTRA, se je nevtropenija pojavila pri 16,9 % bolnikov, vključno z 8,2 % bolnikov, pri katerih je prišlo do dogodkov 3. ali 4. stopnje. Mediani čas od prvega odmerka zdravila IMDYLLTRA do prvega pojava nevtropenije je bil 43 dni (razpon: od 29 do 109 dni). Do nevtropenije, ki je privedla do začasne prekinitve odmerjanja, je prišlo pri 3,2 % bolnikov, pri nobenem pa ni privedla do ukinitve zdravljenja. Pri 6 % bolnikov je bilo potrebno zdravljenje z

G-CSF.

Za klinično obvladovanje nevtropenije glejte poglavje 4.4.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

V kliničnih preskušanjih so ocenili odmerke do 100 mg vsaka 2 tedna in 200 mg vsake 3 tedne. V primeru prevelikega odmerjanja je treba bolnika skrbno spremljati glede znakov ali simptomov neželenih učinkov ter ustrezno simptomatsko zdraviti in po potrebi uvesti podporne ukrepe.