Rasetron 1 mg/ml koncentrat za raztopino za infundiranje ali injiciranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Rasetron 1 mg/ml
Zdravilo Rasetron je pri odraslih indicirano za preprečevanje in zdravljenje:
-
akutne slabosti in bruhanja, ki ju povzročita kemoterapija in radioterapija;
-
pooperativne slabosti in bruhanja.
Zdravilo Rasetron je indicirano za preprečevanje zapoznele slabosti in bruhanja, ki ju povzročita kemoterapija in radioterapija.
Zdravilo Rasetron je indicirano pri otrocih, starih 2 leti in več, za preprečevanje in zdravljenje akutne slabosti in bruhanja, ki ju povzroči kemoterapija.
Odmerjanje
Slabost in bruhanje, ki ju povzročita kemoterapija in radioterapija Preprečevanje (akutna in zapoznela slabost)
Zdravilo Rasetron v odmerku od 1-3 mg (10-40 µg/kg) dajemo kot počasno intravensko injiciranje ali kot razredčeno intravensko infuzijo 5 minut pred pričetkom kemoterapije. Raztopino je treba razredčiti na 5 ml za vsak mg.
Zdravljenje (akutna slabost)
Zdravilo Rasetron v odmerku od 1-3 mg (10-40 µg/kg) moramo dajati kot počasno intravensko injiciranje ali kot razredčeno intravensko infuzijo 5 minut. Raztopino je treba razredčiti na 5 ml za vsak mg. Nadaljnje vzdrževalne odmerke zdravila Rasetron lahko damo z najmanj10 minutnim razmikom. Največji odmerek, ki ga bolnik sme prejeti v 24 urah, ne sme presegati 9 mg.
Kombinacija s kortikosteroidi
Učinkovitost parenteralnega granisetrona lahko povečamo z dodajanjem intravenskega odmerka kortikosteroida, npr. 8–20 mg deksametazona, ki ga bolniku damo pred pričetkom zdravljenja s citostatiki, ali 250 mg metilprednizolona, ki ga damo pred pričetkom zdravljenja in kmalu po končani kemoterapiji.
Pediatrična populacija
Varnost in učinkovitost parenteralnega granisetrona pri otrocih, starih 2 leti in več, sta bili dobro dokazani za preprečevanje ter zdravljenje (nadzorovanje) akutne slabosti in bruhanja, ki ju povzroča kemoterapija, ter za preprečevanje zapoznele slabosti in bruhanja, ki ju povzroča kemoterapija.
Odmerek zdravila 10-40 µg/kg telesne mase (do 3 mg), razredčenega v 10-30 ml tekočine za infundiranje, dajemo kot intravensko infuzijo 5 min pred pričetkom kemoterapije. Po potrebi lahko v 24 urah damo še enkratni dodatni odmerek. Ta dodatni odmerek moramo dati najmanj 10 minut po začetnem infundiranju.
Pooperativna slabost in bruhanje
Zdravilo Rasetron v odmerku 1 mg (10 µg/kg) moramo dajati počasi kot intravensko injiciranje. Največji odmerek zdravila Rasetron, ki ga bolnik sme prejeti v 24 urah, ne sme presegati 3 mg. Za preprečevanje pooperativne slabosti in bruhanja mora bolnik prejeti odmerek v celoti že pred indukcijo anestezije.
Pediatrična populacija
Trenutno razpoložljivi podatki so opisani v poglavju 5.1, vendar priporočil o odmerjanju ni mogoče dati. Klinični podatki so pomanjkljivi, zato koncentrata za raztopino za injiciranje ali infundiranje ni mogoče priporočiti za preprečevanje in zdravljenje pooperativne slabosti in bruhanja pri otrocih.
Posebne skupine bolnikov
Starejši in bolniki z ledvično okvaro
Za uporabo pri starejših in bolnikih z ledvično ali jetrno okvaro ni posebnih previdnostnih ukrepov.
Bolniki z jetrno okvaro
Pri bolnikih z jetrno okvaro ni dokazov za povečano incidenco neželenih dogodkov, vendar je treba na osnovi kinetičnih podatkov granisetron pri tej skupini bolnikov uporabljati z določeno previdnostjo, čeprav odmerkov ni potrebno prilagajati (glejte poglavje 5.2).
Način uporabe
Zdravilo dajemo bodisi kot počasno intravensko injiciranje (30 sekund) ali kot 5-minutno intravensko infuzijo razredčenega v 20 ml do 50 ml tekočine za infundiranje.
Ker lahko zdravilo granisetron zmanjša motiliteto debelega črevesa, je treba bolnike, ki imajo znake subakutne črevesne zapore, po dajanju granisetrona skrbno nadzorovati.
Kot pri drugih antagonistih 5-HT3 so tudi pri granisetronu poročali o spremembah v EKG, vključno s podaljšanjem intervala QT. Pri bolnikih z že obstoječimi aritmijami ali motnjami srčnega prevajanja ima to lahko klinične posledice, zato je pri bolnikih s pridruženimi motnjami delovanja srca, bolnikih, ki se zdravijo s kardiotoksično kemoterapijo, in/ali pri tistih z nepravilnostmi elektrolitov, potrebna previdnost (glejte poglavje 4.5).
Poročali so o navzkrižni občutljivosti med antagonisti 5-HT3 (npr. dolasetronom, ondansetronom).
To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol natrija (23 mg) na odmerek, kar v bistvu pomeni »brez natrija«.
Kot pri drugih antagonistih 5-HT3 so tudi pri granisetronu poročali o spremembah v EKG, vključno s podaljšanjem intervala QT. Pri bolnikih, ki se sočasno zdravijo z zdravili, za katere je znano, da podaljšujejo interval QT, in/ali z zdravili, ki povzročajo aritmije, je to lahko klinično pomembno (glejte poglavje 4.4).
V študijah pri zdravih posameznikih ni bilo dokazov o interakcijah med granisetronom in benzodiazepini (lorazepamom), nevroleptiki (haloperidolom) ali zdravili za zdravljenje razjed (cimetidinom). Prav tako ni bilo nobenih očitnih interakcij med granisetronom in kemoterapijami za zdravljenje raka, ki povzročajo bruhanje.
Pri bolnikih pod anestezijo niso opravili nobenih posebnih študij medsebojnega delovanja.
Nosečnost
Podatki o uporabi granisetrona pri nosečnicah so omejeni. Študije na živalih niso pokazale posrednih ali neposrednih škodljivih vplivov na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3), vendar se je iz varnostnih razlogov bolje izogniti uporabi granisetrona med nosečnostjo.
Dojenje
Ni znano, ali se granisetron in njegovi presnovki izločajo v materino mleko. Vendar je iz varnostnih razlogov bolje, da se med uporabo zdravila Rasetron dojenje odsvetuje.
Plodnost
Pri podganah granisetron ni imel škodljivega vpliva na sposobnost razmnoževanja ali plodnost.
Pričakuje se, da zdravilo Rasetron nima vpliva na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji.
Povzetek varnostnega poročila
Najpogosteje poročana neželena učinka granisetrona sta glavobol in zaprtost, ki je lahko prehodna. Pri granisetronu so poročali o spremembah v EKG, vključno s podaljšanjem intervala QT (glejte poglavji 4.4 in 4.5).
Povzetek neželenih učinkov v tabeli
V spodnji tabeli so navedeni neželeni učinki granisetrona in drugih antagonistov 5-HT3, pridobljeni v kliničnih preskušanjih in iz obdobja trženja.
Pogostnost neželenih učinkov je razvrščena v naslednje skupine: Zelo pogosti: ≥ 1/10
Pogosti: ≥ 1/100 do < 1/10 Občasni: ≥ 1/1.000 do < 1/100 Redki: ≥ 1/10.000 do < 1/1.000 Zelo redki: < 1/10.000
| Bolezni imunskega sistema | |
| Občasni | preobčutljivostne reakcije npr.: anafilaktična reakcija, urtikarija |
| Psihiatrične motnje | |
| Pogosti | nespečnost |
| Bolezni živčevja | |
| Zelo pogosti | glavobol |
| Občasni | ekstrapiramidne reakcije |
| Srčne bolezni | |
| Občasni | podaljšanje intervala QT |
| Bolezni prebavil | |
| Zelo pogosti | zaprtje |
| Pogosti | diareja |
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | |
| Pogosti | povišane vrednosti transaminaz * |
| Bolezni kože in podkožja | |
| Občasni | izpuščaj |
* Podobna pogostnost kot pri bolnikih, ki so prejemali primerjalno terapijo. Opis neželenih učinkov
Kot pri drugih antagonistih 5-HT3 so tudi pri granisetronu poročali o spremembah v EKG, vključno s podaljšanjem intervala QT (glejte poglavji 4.4 in 4.5).
Specifičen antidot pri prevelikem odmerjanju zdravila Rasetron ne obstaja. V primeru prevelikega odmerjanja pri injiciranju je potrebno simptomatsko zdravljenje. Poročali so o enkratnih odmerkih do 38,5 mg granisetrona v injekciji s simptomi blagega glavobola in
brez drugih posledic.
Farmakološke lastnosti - Rasetron 1 mg/ml
Farmakoterapevtska skupina: antiemetiki in zdravila proti slabosti, antagonisti serotonina (5-HT3). Oznaka ATC: A04AA02.
Nevrološko delovanje, slabost in bruhanje, ki ju povzroča serotonin
Serotonin je glavni živčni prenašalec, ki povzroča bruhanje po kemoterapiji ali radioterapiji. Receptorji 5-HT3 se nahajajo na treh mestih: v končičih vagusnega živca v prebavilih in kemoreceptorskem področju v area postrema ter nucleus tractus solidarius centra za bruhanje v možganskem deblu.
Kemoreceptorska področja se nahajajo na spodnjem koncu četrtega ventrikla (area postrema). Ta struktura nima učinkovite krvno-možganske bariere, zato zaznava snovi, ki povzročajo bruhanje, tako v sistemski cirkulaciji kakor tudi v cerebrospinalni tekočini. Center za bruhanje se nahaja v medularnih strukturah možganskega debla. Glavno informacijo prejema prek kemoreceptorskih področij,ter prek vagusnega in simpatičnega živčevja iz črevesja.
Po izpostavljenosti sevanju ali citotoksičnim učinkovinam se serotonin (5-HT) sprosti iz enterokromafinih celic sluznice tankega črevesja, ki se nahajajo ob a aferentnih nevronih vagusnega živca, na katerih se nahajajo receptorji 5-HT3. Sproščeni serotonin prek receptorjev 5-HT3 aktivira nevrone vagusnega živca, kar prek delovanja kemoreceptorskega področja v area postrema privede do hudega emetičnega odziva.
Mehanizem delovanja
Granisetron je močan antiemetik in visoko selektiven antagonist 5-hidroksitriptaminskih (5-HT3) receptorjev. Študije vezave z radioaktivno označenimi ligandi so pokazale, da ima granisetron majhno afiniteto za druge receptorje, vključno z receptorji 5-HT in dopaminskimi vezavnimi mesti D2.
Slabost in bruhanje, ki ju povzročita kemoterapija in radioterapija
Pri intravenskem granisetronu so pokazali, da preprečuje slabost in bruhanje pri odraslih in otrocih, starih od 2 do 16 let, ki se zaradi rakastega obolenja zdravijo s kemoterapijo.
Pooperativna slabost in bruhanje
Pri intravenskem granisetronu so pokazali, da učinkovito preprečuje in zdravi pooperativno slabost in bruhanje pri odraslih.
Farmakološke lastnosti granisetrona
Poročali so o interakcijah z nevrotropnimi in drugimi zdravilnimi učinkovinami zaradi delovanja na citokrom P 450 (glejte poglavje 4.5).
Študije in vitro so pokazale, da granisetron nima vpliva na poddružino 3A4 (ki je odgovorna za presnovo nekaterih glavnih narkotikov) citokroma P450. Čeprav so pokazali, da ketokonazol zavira oksidacijo obroča granisetrona in vitro, to ni klinično pomembno.
Čeprav antagonisti receptorjev 5-HT povzročajo podaljšanje intervala QT (glejte poglavje 4.4), so značilnosti tega delovanja pri zdravih posameznikih klinično nepomembne. Kljub temu je priporočljivo, da spremljamo EKG in klinične nepravilnosti pri bolnikih, ki jih sočasno zdravimo z zdravili, za katere je znano, da podaljšujejo interval QT (glejte poglavje 4.5).
Pediatrična uporaba
Candiotti in sod. so poročali o klinični uporabi granisetrona. Prospektivna, multicentrična, randomizirana, dvojno slepa študija vzporednih skupin je preučevala 157 otrok, starih od 2 do 16 let, pri katerih so opravili elektivni kirurški poseg. Pri večini bolnikov so v prvih 2 urah po kirurškem posegu opazili popoln nadzor nad pooperativno slabostjo in bruhanjem.
Farmakokinetika po peroralnem dajanju je linearna za odmerke, ki so do 2,5-krat večji od priporočenih pri odraslih. Antiemitični učinek pa ni odvisen samo od odmerka zdravila in koncentracije granisetrona v plazmi, kar so jasno pokazale obširne raziskave iskanja najprimernejšega odmerka granisetrona.
Štirikratno povečanje začetnega profilaktičnega odmerka granisetrona ni imelo nobenega vpliva na delež bolnikov, ki se je odzval na zdravljenje, kakor tudi ne na trajanje nadzora simptomov.
Porazdelitev
Granisetron se obsežno porazdeljuje, srednji volumen porazdelitve je približno 3 l/kg. Vezava na plazemske beljakovine je približno 65 %.
Biotransformacija
Granisetron se primarno presnavlja v jetrih z oksidacijo, kateri sledi konjugacija. Glavni presnovki so 7-OH-granisetron ter njegov sulfatni in glikuronidni konjugat. Čeprav imata tudi 7-OH-granisetron in indazolinijev N-desmetilgranisetron antiemetične lastnosti, ni verjetno, da bosta pomembno prispevala k farmakološkemu delovanju granisetrona pri človeku. Študije in vitro na mikrosomih jeter so pokazale, da glavno pot presnove granisetrona zavira ketokonazol, kar kaže na to, da presnova granisetrona poteka prek poddružine 3A citokroma P-450 (glejte poglavje 4.5).
Izločanje
Granisetron se izloča v glavnem prek jetrne presnove. S sečem se izloči približno 12 % odmerka granisetrona v nespremenjeni obliki, medtem ko se 47 % odmerka izloči kot metaboliti. Preostanek odmerka se izloči v obliki metabolitov z blatom. Srednji plazemski razpolovni čas pri bolnikih po peroralnem in intravenskem dajanju je približno 9 ur, vendar se pri posameznikih zelo razlikuje.
Farmakokinetika pri posebnih skupinah bolnikov
Okvara ledvic
Pri bolnikih s hudo okvaro ledvic so farmakokinetični parametri po enkratnem intravenskem odmerku navadno podobni tistim pri zdravih osebah.
Okvara jeter
Pri bolnikih z okvaro jeter zaradi neoplazme jeter je bil celokupni plazemski očistek po enkratnem intravenskem odmerku zmanjšan približno za polovico v primerjavi z bolniki brez jetrne okvare. Kljub tem spremembam prilagoditve odmerkov niso potrebne (glejte poglavje 4.2).
Starejši bolniki
Po enkratnem intravenskem odmerku so bili farmakokinetični parametri pri starejših bolnikih v podobnih mejah kot pri ostalih bolnikih.
Pediatrična populacija
Po enkratnem intravenskem odmerku so bili farmakokinetični podatki pri otrocih v podobnih mejah kot pri odraslih, če so ustrezne parametre (volumen porazdelitve, celokupni plazemski očistek) normirali na telesno maso.
Farmacevtski podatki - Rasetron 1 mg/ml
natrijev klorid
klorovodikova kislina za uravnavo pH natrijev hidroksid za uravnavo pH voda za injekcije
Kot splošen varnostni ukrep zdravila Rasetron nikoli ne smemo mešati v isti raztopini z drugimi zdravili, razen s tistimi, ki so navedena v poglavju 6.6. Profilaktično injiciranje zdravila Rasetron mora biti zaključeno pred začetkom terapije s citostatiki ali pred začetkom anestezije.
3 leta.
Po odprtju in razredčenju: 24 ur
Pokazali so kemijsko in fizikalno stabilnost med uporabo za 24 ur pri 15-25 oC. Z mikrobiološkega vidika mora biti zdravilo uporabljeno takoj. Če zdravilo ni takoj uporabljeno, za čas in pogoje hranjenja pred uporabo odgovarja uporabnik in običajno to ne sme bite dlje od 24 ur pri 2 do 8 oC, razen če ni bila rekonstitucija izvedena v nadzorovanih in aseptičnih pogojih.
Neodprte ampule:
Shranjujte pri temperaturi do 30 °C. Ampule shranjujte v zunanji ovojnini za zagotovitev zaščite pred
svetlobo.
Razredčena raztopina: Shranjujte v hladilniku (2 °C - 8 °C) (glejte poglavje 6.3).
Granisetron Rasetron je na voljo v 1 ml in 3 ml prozornih steklenih ampulah (tipa I) v škatli. Velikost pakiranja: 1 x 1 ml, 5 x 1 ml, 1 x 3 ml in 5 x 3 ml
Na trgu ni vseh navedenih pakiranj.
Samo za enkratno uporabo.
Odrasli: Odmerek 1 mg se pripravi z odvzemom 1 ml iz ampule in razredči na 5 ml z 9 mg/ml (0,9 %)
raztopine natrijevega klorida za injekcije. Ne uporabljajte drugih raztopin.
Otroci: Za pripravo odmerka 10-40 µg/kg odvzamemo ustrezen volumen in ga razredčimo z raztopino za infundiranje do celotnega volumna med 10 in 30 ml. Uporabi se lahko katerakoli od spodaj navedenih raztopin:
9 mg/ml (0,9 %) raztopina natrijevega klorida
1,8 mg/ml (0,18 %) raztopina natrijevega klorida in 40 mg/ml (4 %) raztopina glukoze 50 mg/ml (5%) raztopina glukoze
Hartmanova raztopina za injekcije raztopina natrijevega laktata
100 mg/ml (10 %) raztopine manitola Ne uporabljajte drugih razredčil.
Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.