Levofloksacin B. Braun 5 mg/ml raztopina za infundiranje

Zdravilo Levofloksacin B. Braun je indicirano pri odraslih za zdravljenje naslednjih okužb (glejte poglavji 4.4 in 5.1):

• pljučnica, pridobljena v domačem okolju

• zapletene okužbe kože in mehkih tkiv

  Za zgoraj navedene okužbe se lahko zdravilo Levofloksacin B. Braun uporablja le, če uporaba protibakterijskih zdravil, ki so običajno priporočena za začetno zdravljenje teh okužb, ni primerna.

• pielonefritis in zapletene okužbe sečil (glejte poglavje 4.4)

• kronični bakterijski prostatitis

• inhalacijski vranični prisad: zaščita po izpostavitvi in zdravljenje bolezni (glejte poglavje 4.4).

  Upoštevati je treba uradne smernice glede ustrezne uporabe protibakterijskih zdravil.

Zdravilo Levofloksacin B. Braun raztopina za infundiranje se daje s počasno intravensko infuzijo enkrat ali dvakrat na dan. Odmerjanje je odvisno od vrste in resnosti okužbe ter občutljivosti domnevnega povzročitelja. Zdravljenje začeto z intravenskim zdravilom Levofloksacin B. Braun se lahko zaključi z ustrezno peroralno obliko v skladu s Povzetkom glavnih značilnosti zdravila za filmsko obložene tablete in kot se za posameznega bolnika oceni, da je primerno. Glede na bioekvivalenco parenteralne in peroralne oblike lahko uporabite enako odmerjanje.

Odmerjanje

Za odmerjanje zdravila Levofloksacin B. Braun veljajo naslednja priporočila:

Odmerjanje pri bolnikih z normalnim delovanjem ledvic (očistek kreatinina > 50 ml/min)

1 Trajanje zdravljenja vključuje intravensko in peroralno zdravljenje. Čas do prehoda z intravenskega na peroralno zdravljenje je odvisen od kliničnega stanja, vendar je običajno od 2 do 4 dni.

Posebne populacije

Okvara ledvic (očistek kreatinina ≤ 50 ml/min)

1 Dodatni odmerki po hemodializi ali kontinuirani ambulantni peritonealni dializi (CAPD) niso potrebni.

Okvara jeter

Prilagajanje odmerka ni potrebno, ker se levofloksacin v jetrih ne presnavlja v pomembni meri in se v glavnem izloča skozi ledvice.

Starejša populacija

Starejšim odmerka ni treba prilagoditi, razen kolikor je potrebno glede na delovanje ledvic (glejte poglavje 4.4 "Tendinitis in pretrganje tetive" in "Podaljšanje intervala QT").

Pediatrična populacija

Zdravilo Levofloksacin B. Braun je kontraindicirano pri otrocih in odraščajočih mladostnikih (glejte poglavje 4.3).

Način uporabe

Zdravilo Levofloksacin B. Braun raztopina za infundiranje je namenjeno le za počasno intravensko infundiranje; daje se enkrat ali dvakrat na dan. Čas infundiranja mora biti vsaj 30 minut za 250 mg ali 60 minut za 500 mg zdravila Levofloksacin B. Braun raztopina za infundiranje (glejte poglavje 4.4).

Za inkompatibilnosti glejte poglavje 6.2 in za kompatibilnost z drugimi raztopinami za infundiranje glejte poglavje 6.6.

Zdravilo Levofloksacin B. Braun raztopina za infundiranje se ne sme uporabljati pri:

• bolnikih, preobčutljivih na levofloksacin, kateri koli drug kinolon ali katero koli pomožno snov;

• bolnikih z epilepsijo;

• bolnikih z anamnezo tetivnih motenj, povezanih z uporabo fluorokinolonov;

• otrocih ali odraščajočih mladostnikih (do starosti 18 let);

• nosečnicah;

• doječih ženskah.

Na meticilin odporen S. aureus je zelo verjetno odporen tudi na fluorokinolone, vključno z levofloksacinom. Zato se levofloksacin ne priporoča za zdravljenje znanih okužb z MRSA ali ob sumu nanje, razen če laboratorijski rezultati potrdijo občutljivost organizma na levofloksacin (in so običajno priporočena protibakterijska zdravila za zdravljenje okužb z MRSA neprimerna).

Odpornost E. coli – najpogostejšega povzročitelja okužb urinarnega trakta – na fluorokinolone je v Evropski uniji različna. Zdravniki, ki zdravilo predpisujejo, naj upoštevajo lokalno prevalenco odpornosti E. coli na fluorokinolone.

Inhalacijski vranični prisad: Uporaba pri ljudeh temelji na in vitro podatkih o občutljivosti Bacillus anthracis in na eksperimentalnih podatkih, dobljenih na živalih, skupaj z omejenimi podatki na ljudeh. Lečeči zdravnik mora upoštevati nacionalne in/ali mednarodne dokumente o soglasju glede zdravljenja vraničnega prisada.

Čas infundiranja

Upoštevati je treba priporočeni čas infundiranja zdravila Levofloksacin B. Braun raztopina za infundiranje, ki je za odmerek 250 mg vsaj 30 minut in za odmerek 500 mg vsaj 60 minut. Znano je, da se lahko med infundiranjem ofloksacina pojavita tahikardija in prehodno znižanje krvnega tlaka. V redkih primerih lahko zaradi hudega padca krvnega tlaka pride do cirkulatornega kolapsa. Če krvni tlak med infundiranjem levofloksacina (l-izomera ofloksacina) izrazito pade, je treba infundiranje nemudoma prekiniti.

Vsebnost natrija

To zdravilo vsebuje 7,7 mmol (177 mg) natrija na odmerek 50 ml in 15,4 mmol (354 mg) na odmerek 100 ml. To morajo upoštevati bolniki, ki so na dieti z nadzorovanim vnosom natrija.

Tendinitis in pretrganje tetive

Redko se pojavi tendinitis. Najpogosteje prizadene Ahilovo tetivo in lahko povzroči pretrganje tetive. Tendinitis in pretrganje tetive, včasih obojestransko, se lahko pojavi v 48 urah od začetka zdravljenja z levofloksacinom, o njih pa so poročali še več mesecev po prekinitvi zdravljenja. Tveganje za tendinitis in pretrganje tetive je večje pri bolnikih, starejših od 60 let, pri bolnikih, ki prejemajo dnevne odmerke 1000 mg in pri bolnikih, ki prejemajo kortikosteroide. Pri starejših bolnikih je treba dnevni odmerek prilagoditi glede na očistek kreatinina (glejte poglavje 4.2). Te bolnike je treba zato skrbno spremljati, če se jim predpiše levofloksacin. Vsi bolniki, ki se jim pojavijo simptomi tendinitisa, se morajo posvetovati s svojim zdravnikom. Če obstaja sum na tendinitis, je treba zdravljenje z levofloksacinom takoj prekiniti in začeti ustrezno zdravljenje (npr. imobilizacijo) prizadete tetive (glejte poglavji 4.3 in 4.8).

Bolezen, povezana s Clostridium difficile

Driska, zlasti če je huda, dolgotrajna in/ali krvava, med ali po zdravljenju z levofloksacinom (tudi do več tednov po koncu zdravljenja) je lahko znak bolezni, povezane s Clostridium difficile (CDAD).

Glede na resnost lahko CDAD sega od blage do življenjsko ogrožujoče, najhujša oblika te bolezni je psevdomembranski kolitis (glejte poglavje 4.8). Zato je pomembno, da na to diagnozo pomislite pri bolnikih, ki imajo med ali po zdravljenju z levofloksacinom hudo drisko. Če obstaja sum na CDAD ali je bolezen potrjena, morate z dajanjem levofloksacina takoj prenehati in brez odlašanja uvesti ustrezno zdravljenje. Zdravila, ki zavirajo peristaltiko, so v takšnih kliničnih okoliščinah kontraindicirana.

Bolniki, nagnjeni h konvulzijam

Kinoloni lahko znižajo prag konvulzivnih napadov in sprožijo konvulzije. Levofloksacin je kontraindiciran pri bolnikih z anamnezo epilepsije (glejte poglavje 4.3) in ga je treba tako kot druge kinolone izredno previdno uporabljati pri bolnikih z nagnjenostjo h konvulzijam ali pri sočasnem zdravljenju z zdravilnimi učinkovinami, ki znižujejo cerebralni prag za konvulzije, kot je teofilin (glejte poglavje 4.5). Ob pojavu konvulzivnih napadov (glejte poglavje 4.8) je treba zdravljenje z levofloksacinom prekiniti.

Bolniki s pomanjkanjem G-6-fosfat-dehidrogenaze

Bolniki z latentnimi ali dejanskimi motnjami aktivnosti glukoza-6-fosfat-dehidrogenaze so med zdravljenjem s kinolonskimi protibakterijskimi zdravili nagnjeni k hemolitičnim reakcijam. Torej, če morajo taki bolniki prejeti levofloksacin, je treba njihovo stanje spremljati zaradi možnosti pojava hemolize.

Bolniki z ledvično okvaro

Ker se levofloksacin izloča predvsem skozi ledvice, je treba bolnikom z okvaro ledvic odmerek zdravila Levofloksacin B. Braun prilagoditi (glejte poglavje 4.2).

Preobčutljivostne reakcije

Levofloksacin lahko povzroči resne, potencialno smrtne preobčutljivostne reakcije (npr. od angioedema pa vse do anafilaktičnega šoka), ki se v nekaterih primerih pojavijo po začetnem odmerku (glejte poglavje 4.8). Bolniki morajo takoj prekiniti z zdravljenjem in obvestiti svojega zdravnika ali zdravnika v ambulanti za nujno pomoč, ki bo začel z izvajanjem ustreznih nujnih ukrepov.

Hude bulozne reakcije

Pri uporabi levofloksacina so poročali o primerih hudih buloznih kožnih reakcij, kot sta Stevens-Johnsonov sindrom ali toksična epidermalna nekroliza (glejte poglavje 4.8). Bolnike je treba opozoriti, da se pred nadaljevanjem zdravljenja takoj posvetujejo s svojim zdravnikom, če se pojavijo reakcije na koži in/ali sluznici.

Disglikemija

Tako kot pri vseh kinolonih so poročali o motnjah uravnavanja koncentracije glukoze v krvi, vključno s hipoglikemijo in hiperglikemijo, običajno pri sladkornih bolnikih, ki so se sočasno zdravili s peroralnim hipoglikemičnim zdravilom (npr. glibenklamidom) ali z insulinom. Poročali so o primerih hipoglikemične kome. Pri sladkornih bolnikih se priporoča skrbno preverjanje koncentracije glukoze v krvi (glejte poglavje 4.8).

Preprečitev fotosensibilizacije

Pri levofloksacinu so poročali o fotosenzibilizaciji (glejte poglavje 4.8). Priporoča se, da se bolniki med zdravljenjem in še 48 ur po prenehanju zdravljenja ne izpostavljajo po nepotrebnem močni sončni svetlobi ali umetnim virom žarkov UV (npr. UV-svetilke, solariji), z namenom, da se prepreči fotosenzibilizacija.

Bolniki, zdravljeni z antagonisti vitamina K

Med zdravljenjem z levofloksacinom v kombinaciji z antagonistom vitamina K (npr. varfarinom) se lahko pojavijo zvišane vrednosti koagulacijskih testov (PČ/INR) in/ali krvavitve, zato je treba med sočasno uporabo teh zdravil spremljati rezultate koagulacijskih testov (glejte poglavje 4.5).

Psihotične reakcije

Pri bolnikih, ki so prejemali kinolone, vključno z levofloksacinom, so poročali o psihotičnih reakcijah. Te so v zelo redkih primerih napredovale do samomorilnih misli in samoogrožajočega vedenja, včasih že po samo enkratnem odmerku levofloksacina (glejte poglavje 4.8). Če se bolniku razvije takšna reakcija, je treba zdravljenje z levofloksacinom prekiniti in uvesti ustrezne ukrepe. Previdnost je potrebna v primeru uporabe levofloksacina pri psihotičnih bolnikih ali bolnikih z anamnezo psihiatrične bolezni.

Podaljšanje intervala QT

Previdnost je potrebna pri uporabi fluorokinolonov, vključno z levofloksacinom, pri bolnikih z znanimi dejavniki tveganja za podaljšanje intervala QT, na primer pri:

• sindromu prirojenega podaljšanja QT,

• sočasni uporabi zdravil, za katere je znano, da podaljšujejo interval QT (npr. pri antiaritmikih skupine IA in III, tricikličnih antidepresivih, makrolidih, antipsihotikih),

• nekorigiranem neravnovesju elektrolitov (npr. hipokaliemija, hipomagneziemija),

• boleznih srca (npr. srčnem popuščanju, miokardnem infarktu, bradikardiji).

Starejši bolniki in ženske so morda bolj občutljivi na zdravila, ki podaljšajo interval QT. Zato je pri teh populacijah potrebna previdnost pri uporabi fluorokinolonov, vključno z levofloksacinom. (Glejte poglavja 4.2 Starejša populacija, 4.5, 4.8 in 4.9).

Periferna nevropatija

Pri bolnikih, ki so prejemali fluorokinolone, vključno z levofloksacinom, so poročali o senzorični in senzorično motorični periferni nevropatiji, ki se lahko naglo razvije (glejte poglavje 4.8). Če se pri bolniku pojavijo simptomi nevropatije, je treba uporabo levofloksacina prekiniti, da bi preprečili razvoj ireverzibilnega stanja.

Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov

Med uporabo levofloksacina so poročali o primerih nekroze jeter, pa vse do odpovedi jeter s smrtnim izidom, predvsem pri bolnikih s hudimi osnovnimi boleznimi, npr. sepso (glejte poglavje 4.8). V primeru, da se pojavijo znaki in simptomi bolezni jeter, kot so anoreksija, zlatenica, temen urin, pruritus ali občutljiv trebuh, je treba bolnikom svetovati, da prekinejo z zdravljenjem in se posvetujejo s svojim zdravnikom.

Poslabšanje miastenije gravis

Fluorokinoloni, vključno z levofloksacinom, so živčno-mišični zaviralci, zato lahko pri bolnikih z miastenijo gravis poslabšajo mišično šibkost. V obdobju trženja zdravila so uporabo fluorokinolonov pri bolnikih z miastenijo gravis povezali z resnimi neželenimi učinki, vključno s smrtjo, in potrebo po respiratorni podpori. Levofloksacin se ne priporoča pri bolnikih z miastenijo gravis v anamnezi.

Motnje vida

Pri motnjah vida ali drugih učinkih na oči se je treba takoj posvetovati z oftalmologom (glejte poglavji 4.7 in 4.8).

Superinfekcija

Uporaba levofloksacina, zlasti dolgotrajna, lahko povzroči prekomerno rast neobčutljivih organizmov. Če se med zdravljenjem pojavi superinfekcija, je treba ustrezno ukrepati.

Vpliv na laboratorijske teste

Pri bolnikih, zdravljenih z levofloksacinom, so lahko pri določanju opiatov v urinu rezultati lažno pozitivni. Pozitivne izsledke opiatov je morda treba potrditi z bolj specifično metodo.

Levofloksacin lahko zavre rast Mycobacterium tuberculosis in s tem povzroči lažno negativne rezultate pri bakteriološki diagnozi tuberkuloze.

Opozorila v zvezi s pomožnimi snovmi:

Zdravilo Levofloksacin B. Braun 5 mg/ml raztopina za infundiranje vsebuje 354 mg (15,4 mmol) natrija na 100 ml. To morajo upoštevati bolniki, ki so na dieti z nadzorovanim vnosom natrija.

Učinek drugih zdravil na zdravilo Levofloksacin B. Braun

Teofilin, fenbufen in podobna nesteroidna protivnetna zdravila

V klinični študiji niso ugotovili farmakokinetičnega medsebojnega delovanja med levofloksacinom in teofilinom. Vendar pa se lahko med sočasno uporabo kinolonov ter teofilina, nesteroidnih protivnetnih zdravil in drugih zdravil, ki znižujejo cerebralni prag za konvulzivne napade, ta prag izrazito zniža.

Koncentracije levofloksacina so bile v prisotnosti fenbufena približno 13 % višje kot tedaj, ko je bil levofloksacin uporabljen sam.

Probenecid in cimetidin

Probenecid in cimetidin statistično značilno vplivata na izločanje levofloksacina. Ledvični očistek levofloksacina zmanjšata tako cimetidin (24 %) kot tudi probenecid (34 %). Oba namreč lahko zavreta sekrecijo levofloksacina v ledvičnih tubulih. Toda pri odmerkih, testiranih v študiji, je zelo malo verjetno, da bi bile statistično značilne razlike v kinetiki tudi klinično pomembne.

Previdnost je potrebna pri sočasni uporabi levofloksacina in zdravil, ki vplivajo na sekrecijo v ledvičnih tubulih, npr. probenecida in cimetidina, še posebej pri bolnikih z okvaro ledvic.

Druge pomembne informacije

Klinično-farmakološke študije so pokazale, da na farmakokinetiko levofloksacina ni klinično pomembno vplivala hkratna uporaba z nobeno od naslednjih učinkovin: kalcijevim karbonatom, digoksinom, glibenklamidom, ranitidinom.

Učinek zdravila Levofloksacin B. Braun na druga zdravila

Ciklosporin

Med sočasno uporabo z levofloksacinom se je razpolovni čas ciklosporina podaljšal za 33 %.

Antagonisti vitamina K

Pri bolnikih, ki so dobivali levofloksacin v kombinaciji z antagonistom vitamina K (npr. varfarinom), so poročali o zvišanih vrednostih koagulacijskih testov (PČ/INR) in/ali krvavitvah, ki so lahko bile

hude. Bolnike, ki dobivajo antagoniste vitamina K, je zato treba nadzirati s koagulacijskimi testi (glejte poglavje 4.4).

Zdravila, za katera je znano, da podaljšajo interval QT

Tako kot druge fluorokinolone je treba tudi levofloksacin previdno uporabljati pri bolnikih, ki prejemajo zdravila, za katere je znano, da podaljšujejo interval QT (npr. antiaritmike skupine IA in III, triciklične antidepresive, makrolide, antipsihotike) (glejte poglavje 4.4 Podaljšanje intervala QT).

Druge pomembne informacije

V študiji farmakokinetičnega medsebojnega delovanja levofloksacin ni vplival na farmakokinetiko teofilina (ki je raziskovalni substrat za CYP1A2), kar kaže na to, da levofloksacin ni zaviralec CYP1A2.

Nosečnost

Podatki o uporabi levofloksacina pri nosečnicah so omejeni. Študije na živalih ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3).

Ker pa nimamo podatkov pri človeku in ker je bila eksperimentalno ugotovljena nevarnost, da fluorokinoloni poškodujejo hrustanec, ki nosi težo rastočega organizma, nosečnice levofloksacina ne smejo prejeti (glejte poglavji 4.3 in 5.3).

Dojenje

Zdravilo Levofloksacin B. Braun je kontraindicirano pri ženskah, ki dojijo. Ni zadostnih podatkov o izločanju levofloksacina v materino mleko; vendar se drugi fluorokinoloni izločajo v materino mleko. Ker pa nimamo podatkov pri človeku in ker je bila eksperimentalno ugotovljena nevarnost, da fluorokinoloni poškodujejo hrustanec, ki nosi težo rastočega organizma, doječe ženske ne smejo prejeti levofloksacina (glejte poglavji 4.3 in 5.3).

Plodnost

Pri podganah levofloksacin ni vplival na plodnost ali sposobnost razmnoževanja.

Nekateri neželeni učinki (npr. omotica/vrtoglavica, zaspanost, motnje vida) lahko oslabijo bolnikovo sposobnost koncentracije in reagiranja in lahko zato predstavljajo tveganje v okoliščinah, kjer so te sposobnosti posebno pomembne (npr. pri vožnji vozila ali upravljanju s stroji).

Spodaj navedene informacije temeljijo na podatkih kliničnih študij pri več kot 8300 bolnikih in na obširnih izkušnjah iz obdobja trženja zdravila.

Pogostnosti v preglednici so opredeljene po naslednji konvenciji: zelo pogosti (≥1/10), pogosti (≥1/100, < 1/10), občasni (≥1/1.000, <1/100), redki (≥1/10.000, <1/1.000), zelo redki (<1/10.000), neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

V posamezni skupini pogostosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

a Anafilaktične in anafilaktoidne reakcije se lahko včasih pojavijo že po prvem odmerku.

b Mukokutane reakcije se lahko včasih pojavijo že po prvem odmerku.

Med drugimi neželenimi učinki, povezanimi z uporabo fluorokinolonov, so:

• napadi porfirije pri bolnikih s porfirijo.

Glede na študije toksičnosti na živalih so najpomembnejši znaki, ki jih je mogoče pričakovati po akutnem prevelikem odmerjanju levofloksacina, spremembe v osrednjem živčnem sistemu, npr. zmedenost, omotica, motnje zavesti in konvulzivni napadi, kot tudi podaljšanje intervala QT.

V obdobju trženja zdravila so opazili učinke na osrednji živčni sistem, ki vključujejo stanje zmedenosti, konvulzije, halucinacije in tremor.

V primeru prevelikega odmerjanja je potrebno simptomatsko zdravljenje. Zaradi možnosti, da pride do podaljšanja intervala QT, je treba uvesti elektrokardiografski nadzor. Hemodializa (vključno s peritonealno dializo in CAPD) ni učinkovita za odstranjevanje levofloksacina iz telesa. Specifičnega antidota ni.