Odrasli in mladostniki od 12. leta starosti naprej

Simptomatska gastroezofagealna refluksna bolezen.

Za dolgotrajno obvladovanje in preprečevanje ponovitve refluksnega ezofagitisa.

Odrasli

Preprečevanje gastroduodenalnih razjed, povzročenih z neselektivnimi nesteroidnimi protivnetnimi zdravili (NSAID - Non-steroidal anti-inflammatory drugs) pri bolnikih, ki so ogroženi, ker potrebujejo stalno zdravljenje z NSAID (glejte poglavje 4.4).

Odmerjanje

Odrasli in mladostniki od 12. leta starosti

Simptomatska gastroezofagealna refluksna bolezen

Priporočeni peroralni odmerek je ena gastrorezistentna tableta zdravila Panrazol 20 mg na dan. Olajšanje simptomov se praviloma doseže v 2 do 4 tednih. Če to ne zadošča, je ublažitev simptomov običajnodosežena v nadaljnjih 4 tednih. Po ublažitvi simptomov je mogoče njihovo ponovitev obvladati z odmerjanjem 20 mg zdravila enkrat na dan po potrebi. Prehod na stalno zdravljenje pride v poštev, če z jemanjem zdravila po

potrebi simptomov ni mogoče zadovoljivo obvladati.

Dolgotrajno obvladovanje in preprečevanje ponovitve refluksnega ezofagitisa

Priporočljivi vzdrževalni odmerek za dolgotrajno obvladovanje je ena gastrorezistentna tableta zdravila Panrazol 20 mg na dan; v primeru ponovitve ga je mogoče povečati na 40 mg pantoprazola na dan. Za takšne primere je na voljo zdravilo Panrazol 40 mg. Po ozdravitvi ponovitve se lahko odmerek znova zmanjša na 20 mg pantoprazola.

Odrasli

Preprečevanje gastroduodenalnih razjed, povzročenih z neselektivnimi nesteroidnimi protivnetnimi zdravili

(NSAID) pri bolnikih, ki so ogroženi, ker potrebujejo stalno zdravljenje z NSAID.

Priporočeni peroralni odmerek je ena gastrorezistentna tableta zdravila Panrazol 20 mg na dan.

Posebne populacije

Pediatrična populacija

Zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti in učinkovitosti v tej starostni skupini uporaba zdravila Panrazol pri otrocih do 12. leta starosti ni priporočljiva.

Okvara jeter

Pri bolnikih s hudo okvaro jeter dnevni odmerek ne sme preseči 20 mg pantoprazola (glejte poglavje 4.4).

Okvara ledvic

Bolnikom z okvarjenim delovanjem ledvic odmerka ni treba prilagoditi.

Starejši

Starejšim bolnikom odmerka ni treba prilagoditi.

Način uporabe

Bolnik tablet ne sme zgristi ali zdrobiti, temveč jih mora zaužiti cele z nekaj vode 1 uro pred obrokom.

Preobčutljivost na zdravilno učinkovino, substituirane benzimidazole ali na katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Okvara jeter

Bolnikom s hudo okvaro jeter morate med zdravljenjem s pantoprazolom redno kontrolirati jetrne encime, še zlasti med dolgotrajno uporabo. V primeru povišanja jetrnih encimov morate zdravljenje z zdravilom Panrazol prekiniti (glejte poglavje 4.2).

Sočasna uporaba z NSAID

Uporaba 20 mg pantoprazola za preprečevanje gastrointestinalnih razjed zaradi neselektivnih nesteroidnih protivnetnih zdravil (NSAID) mora biti omejena na bolnike, ki potrebujejo stalno zdravljenje z NSAID in pri katerih obstaja povečano tveganje za pojav gastrointestinalnih zapletov.

Povečano tveganje je treba oceniti glede na individualne dejavnike tveganja, npr. starost > 65 let, anamnezo razjed na želodcu ali dvanajstniku ali anamnezo krvavitev v zgornjih prebavilih.

V primeru skrb zbujajočih simptomov

V primeru kakšnih skrb zbujajočih simptomov (npr. močnega nenamernega hujšanja, ponavljajočega se bruhanja, disfagije, hematemeze, anemije ali melene) in pri sumu na želodčno razjedo ali ugotovljeni želodčni razjedi je treba izključiti maligno bolezen. Pri maligni bolezni lahko namreč zdravljenje s

pantoprazolom ublaži simptome in zapozni postavitev diagnoze.

Če simptomi kljub ustreznemu zdravljenju trajajo, je potrebno opraviti nadaljnje preiskave. Sočasna uporaba z atazanavirjem

Atazanavirja ni priporočljivo uporabljati hkrati z zaviralci protonske črpalke (glejte poglavje 4.5). Če se sočasni uporabi atazanavirja in zaviralca protonske črpalke ni mogoče izogniti, sta priporočljiva natančen klinični nadzor (npr. virusnega bremena) ter povečanje odmerka atazanavirja na 400 mg s 100 mg ritonavirja. Odmerek pantoprazola ne sme preseči 20 mg na dan.

Vpliv na absorpcijo vitamina B12

Kot vsa zdravila, ki zavirajo izločanje kisline, lahko tudi pantoprazol zaradi hipo- ali aklorhidrije zmanjša absorpcijo vitamina B12 (cianokobalamina). To morate upoštevati pri bolnikih z zmanjšano telesno zalogo

vitamina B12 ali dejavniki tveganja za zmanjšano absorpcijo tega vitamina, ki prejemajo dolgotrajno zdravljenje, pa tudi če se pojavijo zadevni klinični simptomi.

Dolgotrajno zdravljenje

Med dolgotrajnim zdravljenjem, zlasti če je daljše od 1 leta, morate bolnike redno kontrolirati.

Zlomi kosti

Zaviralci protonske črpalke lahko, zlasti v velikih odmerkih in med dolgotrajno uporabo (> 1 leto), lahko

zmerno povečajo tveganje za zlom kolka, zapestja in hrbtenice, predvsem pri starejših osebah in v prisotnosti drugih znanih dejavnikov tveganja. Opazovalne študije kažejo, da lahko zaviralci protonske črpalke povečajo celotno tveganje za zlome za 10 do 40 %. Nekaj tega povečanja je lahko posledica drugih dejavnikov tveganja. Bolniki pri katerih obstaja tveganje za osteoporozo, morajo biti deležni oskrbe v skladu z

veljavnimi kliničnimi smernicami in morajo uživati dovolj vitamina D in kalcija.

Hipomagneziemija

Pri bolnikih, ki so bili vsaj tri mesece – v večini primerov pa eno leto – zdravljeni z zaviralci protonske črpalke (ZPČ), kotje pantoprazol, je bila opisana huda hipomagneziemija. Pojavijo se lahko resni znaki hipomagneziemije,kot so utrujenost, tetanija, delirij, konvulzije, omotica in prekatne motnje srčnega ritma,

vendar se lahko začnejo postopoma in ostanejo prezrti. Pri večini prizadetih bolnikov se je hipomagneziemija izboljšala po nadomeščanju magnezija in prenehanju uporabe ZPČ.

Pri bolnikih, pri katerih je mogoče pričakovati dolgotrajno zdravljenje, ali pa poleg ZPČ jemljejo digoksin ali zdravila, ki lahko povzročijo hipomagneziemijo (npr. diuretiki), je priporočljivo, da zdravnik kontrolira koncentracijo magnezija pred začetkom zdravljenja s ZPČ in redno med zdravljenjem.

Bakterijske okužbe prebavil

Tako kot pri vseh zaviralcih protonske črpalke je tudi pri pantoprazolu mogoče pričakovati povečanje števila normalno prisotnih bakterij v zgornjih prebavilih. Zdravljenje s pantoprazolom lahko rahlo poveča tveganje bakterijskih okužb prebavil, npr. okužb z bakterijami Salmonella, Campylobacter in C.difficile.

Subakutni kožni eritematozni lupus

Zaviralci protonske črpalke so povezani z zelo redkimi primeri subakutnega kožnega eritematoznega lupusa. Če se pojavijo lezije, zlasti na koži, ki je izpostavljena soncu, in sočasna artralgija, mora bolnik takoj poiskati zdravniško pomoč, zdravstveni delavec pa mora razmisliti o prekinitvi zdravljenja z zdravilom Panrazol.

Subakutni kožni eritematozni lupus po predhodnem zdravljenju z zaviralcem protonske črpalke lahko poveča tveganje za pojav subakutnega kožnega eritematoznega lupusa z drugimi zaviralci protonske črpalke.

Vpliv pantoprazola na absorpcijo drugih zdravil

Zaradi močnega in dolgotrajnega zavrtja izločanja želodčne kisline lahko pantoprazol zmanjša absorpcijo zdravil, katerih biološka uporabnost je odvisna od želodčnega pH npr. nekaterih azolskih antimikotikov, kakršni so ketokonazol, itrakonazol ali posakonazol, in nekaterih drugih zdravil, npr. erlotiniba.

Zdravila proti HIV (atazanavir)

Sočasna uporaba atazanavirja in drugih zdravil proti HIV, katerih absorpcija je odvisna od pH, hkrati z zaviralci protonske črpalke lahko bistveno zmanjša biološko uporabnost teh zdravil proti HIV in poslabša njihovo učinkovitost. Zato sočasna uporaba zaviralcev protonske črpalke in atazanavirja ni priporočljiva (glejte poglavje 4.4).

Kumarinski antikoagulansi (fenprokumon ali varfarin)

V kliničnih farmakokinetičnih študijah med sočasno uporabo fenprokumona ali varfarina sicer niso opazili medsebojnega delovanja, je pa med postmarketinškim obdobjem bilo med sočasnim zdravljenjem

zabeleženih nekaj posameznih primerov spremenjenega internacionalnega normaliziranega razmerja (INR). Zato je bolnikom, ki dobivajo kumarinske antikoagulanse (npr. fenprokumon ali varfarin), priporočljivo kontrolirati protrombinski čas/INR po uvedbi pantoprazola, po prenehanju njegove uporabe in v primeru njegove neredne uporabe.

Metotreksat

Pri sočasni uporabi velikih odmerkov metotreksata (300 mg) in zaviralcev protonske črpalke so pri nekaterih bolnikih poročali o povišanju ravni metotreksata. Zato je potrebno, v primerih kot sta zdravljenje raka ali psoriaze, kjer se uporabljajo veliki odmerki metotreksata, razmisliti o začasni prekinitvi zdravljenja s pantoprazolom.

Druge študije medsebojnega delovanja

Pantoprazol se izdatno presnovi v jetrih z encimskim sistemom citokroma P450. Glavna pot presnove je demetilacija s CYP2C19, druge presnovne poti pa vključujejo oksidacijo s CYP3A4.

Študije medsebojnega delovanja z zdravili, ki se prav tako presnavljajo po teh poteh, npr. s karbamazepinom, diazepamom, glibenklamidom, nifedipinom in peroralnimi kontracepcijskimi tabletami z levonorgestrelom in etinilestradiolom, niso pokazale klinično pomembnega medsebojnega delovanja.

Rezultati cele vrste študij medsebojnega delovanja kažejo, da pantoprazol ne vpliva na presnovo zdravilnih učinkovin, ki se presnavljajo s CYP1A2 (npr. kofeina, teofilina), CYP2C9 (npr. piroksikama, diklofenaka, naproksena), CYP2D6 (npr. metoprolola), CYP2E1 (npr. etanola) in tudi ne ovira s p-glikoproteinom povezane absorpcije digoksina.

S sočasno uporabljenimi antacidi niso ugotovili medsebojnega delovanja.

Študije medsebojnega delovanja so opravili tudi s sočasno uporabo pantoprazola in zadevnih antibiotikov (klaritromicina, metronidazola, amoksicilina). Klinično pomembnih medsebojnih delovanj niso ugotovili.

Nosečnost

O uporabi pantoprazola pri nosečnicah ni zadostnih podatkov. Študije na živalih so pokazale reproduktivne toksične učinke (glejte poglavje 5.3). Možno tveganje za človeka ni znano. Pantoprazola se med nosečnostjo ne sme uporabljati, če ni nedvomno potreben.

Dojenje

Študije na živalih so pokazale, da se pantoprazol izloča v materino mleko. Poročali so o izločanju v materino mleko pri človeku. Zato se je treba odločiti bodisi za nadaljevanje/prekinitev dojenja bodisi za nadaljevanje/prekinitev zdravljenja s pantoprazolom, upoštevaje korist dojenja za otroka in korist zdravljenja s pantoprazolom za žensko.

Pojavijo se lahko neželeni učinki, npr. omotica in motnje vida (glejte poglavje 4.8). V primeru takšnih neželenih učinkov bolnik ne sme voziti in upravljati s stroji.

Pojav neželenih učinkov zdravila je mogoče pričakovati pri približno 5 % bolnikov. Najpogosteje opisana neželena učinka sta driska in glavobol, ki se oba pojavita pri približno 1 % bolnikov.

Spodnja preglednica navaja neželene učinke, opisane s pantoprazolom, razvrščene po naslednjih skupinah pogostnosti:

Zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000), ni znano (ni mogoče oceniti na podlagi podatkov, ki so na voljo).

Za neželene učinke, ugotovljene med postmarketinško uporabo, ni mogoče uporabiti nobene od razvrstitve pogostnosti, zato so navedeni z oznako "ni znano".

V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

Preglednica 1. Neželeni učinki s pantoprazolom v kliničnih preskušanjih in med postmarketinško uporabo

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Univerzitetni klinični center Ljubljana, Interna klinika Center za zastrupitve

Zaloška cesta 2 SI-1000 Ljubljana

Faks: + 386 (0)1 434 76 46

e-pošta: farmakovigilanca@kclj.si.

Pri človeku ni znanih simptomov prevelikega odmerjanja.

Bolniki so dobro prenesli sistemsko izpostavljenost do 240 mg odmerka, danega intravensko v 2 minutah. Pantoprazol je v veliki meri vezan na beljakovine in se zato težje dializira.

V primeru prevelikega odmerjanja s kliničnimi znaki zastrupitve je potrebno simptomatsko in podporno zdravljenje, drugih, specifičnih terapevtskih priporočil pa ni.