Valdoxan 25 mg filmsko obložene tablete
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
- △
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC

Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Valdoxan 25 mg
Odmerjanje
Priporočeni odmerek je 25 mg enkrat na dan peroralno pred spanjem.
Če se simptomi ne izboljšajo, lahko po 2 tednih zdravljenja odmerek zvečate na 50 mg enkrat na dan, se pravi dve tableti po 25 mg naenkrat pred spanjem.
Odločitev o povečanju odmerka je potrebno pretehtati glede na povečano tveganje za zvišanje vrednosti jetrnih aminotransferaz. Vsako povečanje odmerka na 50 mg mora temeljiti na individualni osnovi koristi/tveganja in ob strogem upoštevanju pregledovanja delovanja jeter.
Delovanje jeter morate pregledovati pri vseh bolnikih pred uvedbo zdravljenja. Zdravljenja ne smete uvesti, če vrednosti aminotransferaz presegajo 3-kratno zgornjo mejo normalnih vrednosti (glejte poglavji 4.3 in 4.4).
Med zdravljenjem je treba redno spremljati vrednosti aminotransferaz, po približno 3 tednih, 6 tednih (na koncu akutne faze), 12 tednih in 24 tednih (na koncu vzdrževalne faze) ter pozneje, ko je to klinično indicirano (glejte tudi poglavje 4.4). Zdravljenje morate prekiniti, če vrednosti aminotransferaz presegajo 3-kratno zgornjo mejo normalnih vrednosti (glejte poglavji 4.3 in 4.4).
Ob povečanju odmerka je treba jetrne teste spet izvajati v enakih razmakih kot ob uvedbi zdravljenja.
Trajanje zdravljenja
Bolnike z depresijo morate zdraviti dovolj časa, to je najmanj 6 mesecev, da se zagotovi odsotnost simptomov.
Menjava zdravljenja s SSRI/SNRI na agomelatin
Po prenehanju zdravljenja z antidepresivom iz skupine SSRI/SNRI se lahko pri bolnikih pojavijo odtegnitveni simptomi.
Da bi preprečili njihov pojav, morate o tem, kako prekiniti zdravljenje, natančno prebrati povzetek glavnih značilnosti antidepresiva iz skupine SSRI/SNRI, s katerim se bolnik zdravi. Zdravljenje z
agomelatinom lahko uvedete takoj, ko začnete z zmanjševanjem odmerka SSRI/SNRI (glejte poglavje 5.1).
Prekinitev zdravljenja
Ob prekinitvi zdravljenja odmerka ni potrebno postopoma zmanjševati. Posebne skupine bolnikov
Starejši
Učinkovitost in varnost agomelatina (25 do 50 mg/dan) sta bili dokazani pri starejših bolnikih z depresijo (< 75 let). Pri bolnikih ≥ 75 let učinka niso dokazali. Agomelatin se zato v tej starostni skupini bolnikov ne sme uporabljati (glejte poglavji 4.4 in 5.1). Prilagoditev odmerka glede na starost ni potrebna (glejte poglavje 5.2).
Ledvična okvara
Pomembnih sprememb farmakokinetičnih parametrov agomelatina pri bolnikih s hudo ledvično okvaro niso opazili. Klinični podatki o predpisovanju agomelatina pri bolnikih z depresijo in hudo ali zmerno ledvično okvaro pa so omejeni, zato morate biti pri predpisovanju agomelatina tem bolnikom previdni.
Jetrna okvara
Agomelatin je pri bolnikih z jetrno okvaro kontraindiciran (glejte poglavja 4.3, 4.4 in 5.2).
Pediatrična populacija Otroci od rojstva do < 7 let
Pri otrocih od rojstva do < 7 let ni ustrezne uporabe agomelatina za zdravljenje velikih depresivnih epizod. Podatki niso na voljo.
Otroci in mladostniki od 7 do 17 let
Varnost in učinkovitost agomelatina za zdravljenje velikih depresivnih epizod pri otrocih in mladostnikih, starih od 7 do 17 let, nista bili dokazani. Trenutno razpoložljivi podatki so opisani v poglavjih 4.4, 4.8, 5.1 in 5.2, vendar priporočil o odmerjanju ni mogoče dati.
Način uporabe
Za peroralno uporabo.
Filmsko obložene tablete zdravila Valdoxan lahko bolniki jemljejo s hrano ali brez nje.
Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Jetrna okvara (na primer ciroza ali aktivna bolezen jeter) ali zvišanje aminotransferaz nad 3-kratno zgornjo mejo normalnih vrednosti (glejte poglavji 4.2 in 4.4).
Sočasno jemanje močnih zaviralcev CYP1A2 (npr. fluvoksamin in ciprofloksacin) (glejte poglavje 4.5).
Spremljanje delovanja jeter
V času po prihodu zdravila na trg so pri bolnikih, zdravljenih z agomelatinom, poročali o primerih poškodb jeter, vključno z odpovedjo jeter (pri bolnikih s prisotnimi dejavniki tveganja za poškodbo jeter so izjemoma poročali o nekaj primerih s smrtnim izidom ali transplantacijo jeter), zvišanjih jetrnih encimov nad 10-kratno zgornjo mejo normalnih vrednosti, hepatitisu in zlatenici (glejte poglavje 4.8). Večina se jih je pojavila v prvih mesecih zdravljenja. Pojav poškodb jeter je večinoma hepatocelularen, pri čemer se zvišane aminotransferaze v serumu običajno vrnejo na normalne vrednosti ob ukinitvi agomelatina.
Pred uvedbo zdravljenja je potrebna previdnost, med zdravljenjem pa morate posebej skrbno nadzirati vse bolnike, zlasti tiste, ki imajo prisotne dejavnike tveganja za poškodbo jeter ali sočasno jemljejo zdravila, ki jih spremlja tveganje za poškodbe jeter.
Pred uvedbo zdravljenja
Zdravljenje z zdravilom Valdoxan lahko predpišete le po skrbnem pretehtanju koristi in tveganja pri bolnikih s prisotnimi dejavniki tveganja za poškodbo jeter, kot so npr.:
-
debelost/prekomerna telesna masa/zamaščenost jeter nealkoholnega izvora, sladkorna bolezen,
-
motnja uporabe alkohola in/ali uživanje znatnih količin alkohola,
ali pri bolnikih, ki sočasno jemljejo zdravila, ki jih spremlja tveganje za poškodbe jeter.
Pred začetkom zdravljenja je treba pri vseh bolnikih pregledati delovanje jeter, zdravljenja pa ne smete uvesti bolnikom z izhodiščnimi vrednostmi ALT in/ali AST > 3-kratno zgornjo mejo normalnih vrednosti (glejte poglavje 4.3). Pri bolnikih z zvišanimi vrednostmi aminotransferaz pred zdravljenjem (> zgornjo mejo normalnih vrednosti in ≤ 3-kratno zgornjo mejo normalnih vrednosti) je pri predpisovanju zdravila Valdoxan potrebna previdnost.
-
Pogostnost pregledovanja delovanja jeter
-
pred uvedbo zdravljenja
-
in nato:
-
po približno 3 tednih,
-
po približno 6 tednih (na koncu akutne faze),
-
po približno 12 in 24 tednih (na koncu vzdrževalne faze)
-
ter pozneje, ko je to klinično indicirano.
-
-
Ob povečanju odmerka je treba jetrne teste znova izvajati v enakih razmakih kot ob uvedbi zdravljenja.
Če pri kateremkoli bolniku opazite zvišanje aminotransferaz v serumu, je treba pregled delovanja jeter ponoviti v 48 urah.
Med zdravljenjem
Zdravljenje z zdravilom Valdoxan je treba takoj prekiniti:
- če se pri bolniku pojavijo simptomi ali znaki možne poškodbe jeter (kot je temen urin, svetlo obarvano blato, rumena koža/oči, bolečine v zgornjem desnem delu trebuha, nastop dolgotrajne in nepojasnjene utrujenosti);
- če zvišanje aminotransferaz v serumu presega 3-kratno zgornjo mejo normalnih vrednosti.
Po prekinitvi zdravljenja z zdravilom Valdoxan morate delovanje jeter pregledovati dokler se aminotransferaze v serumu ne vrnejo na normalne vrednosti.
Pediatrična populacija
Zdravilo Valdoxan ni priporočljivo za zdravljenje depresije pri bolnikih, ki so mlajši od 18 let, ker varnosti in učinkovitosti agomelatina niso proučevali. Samomorilno vedenje (poskuse samomora in samomorilne misli) ter sovražnost (predvsem napadalnost, nasprotovalno vedenje in jezo) so v kliničnih študijah pogosteje opažali pri otrocih ter mladostnikih, zdravljenih z drugimi antidepresivi, kot pri tistih, ki so jemali placebo.
Poročil o samomorilnih dogodkih je bilo za agomelatin premalo, da bi lahko naredili kakršno koli smiselno primerjavo med agomelatinom in placebom. Zbrani podatki iz kliničnih študij s 25 mg agomelatina so pokazali, da so se samomorilni dogodki pogosteje pojavljali pri mladostnikih (3,1 %) kot pri odraslih (1,2 %), glejte poglavje spodaj Samomor/samomorilne misli in poglavje 4.8.
V zbranih podatkih iz kliničnih študij so bili neželeni učinki na jetra pogosteje poročani pri mladostnikih (6,3 %) v primerjavi z odraslimi (1,7 %).
Podatki o dolgoročni varnosti so omejeni. To vključuje dolgotrajne izkušnje z rastjo, s pubertetnim razvojem (glejte poglavje 5.1) in kognitivnimi funkcijami.
Starejši
Pri bolnikih ≥ 75 let učinka agomelatina niso dokazali, zato se agomelatin pri bolnikih v tej starostni skupini ne sme uporabljati (glejte tudi poglavji 4.2 in 5.1).
Uporaba pri starejših z demenco
Zdravila Valdoxan ne smete predpisovati za zdravljenje velikih depresivnih epizod pri starejših bolnikih z demenco, ker varnosti in učinkovitosti zdravila Valdoxan pri tovrstnih bolnikih niso proučevali.
Bipolarna motnja / manija / hipomanija
Pri bolnikih z bipolarno motnjo, manijo ali hipomanijo v anamnezi morate zdravilo Valdoxan uporabljati previdno in zdravljenje prekiniti, če se pri bolniku razvijejo simptomi manije (glejte poglavje 4.8).
Samomor/samomorilne misli
Depresija je povezana z večjim tveganjem za pojav samomorilnih misli, samopoškodovanja in samomorilnosti (s samomorom povezani dogodki). Takšno tveganje obstaja vse dokler ne pride do znatnega izboljšanja zdravstvenega stanja. Ker se prvih nekaj tednov zdravljenja ali dlje zdravstveno stanje morda še ne bo izboljšalo, je treba bolnike skrbno nadzirati vse dokler ne pride do izboljšanja. Splošne klinične izkušnje kažejo, da se tveganje za samomor v zgodnji fazi izboljšanja lahko zveča. Znano je, da pri bolnikih s samomorom povezanimi dogodki v anamnezi, ali bolnikih, ki kažejo znatno stopnjo samomorilne miselnosti pred uvedbo zdravljenja, obstaja večje tveganje za pojav samomorilnih misli ali poskusov samomora in jih je treba med zdravljenjem skrbno spremljati.
Metaanaliza s placebom nadzorovanih kliničnih preskušanj antidepresivov pri odraslih bolnikih s psihiatričnimi motnjami je pokazala, da pri bolnikih, mlajših od 25 let, pri uporabi antidepresivov obstaja večje tveganje za pojav samomorilnega vedenja kot pri uporabi placeba.
Med zdravljenjem, še posebej pri uvedbi zdravljenja in pri vsaki spremembi odmerka, je treba bolnike skrbno nadzirati. Še posebej skrbno je treba nadzirati bolnike z velikim tveganjem. Bolnike (in skrbnike bolnikov) je treba opozoriti, da morajo biti pozorni na kakršnokoli klinično poslabšanje, pojav samomorilnega vedenja, misli na samomor in pojav neobičajnih vedenjskih sprememb, ter da se morajo v primeru, da takšni simptomi ne minejo, nemudoma posvetovati z zdravnikom.
Kombinacija z zaviralci CYP1A2 (glejte poglavji 4.3 in 4.5)
Pri sočasnem predpisovanju zdravila Valdoxan z zmernimi zaviralci CYP1A2 (npr. propranololom, enoksacinom) morate biti previdni, saj se lahko zveča izpostavljenost agomelatinu.
Intoleranca za laktozo
Zdravilo Valdoxan vsebuje laktozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, odsotnostjo encima laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.
Vrednost natrija
To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na tableto, kar v bistvu pomeni ‘brez natrija’.
Možna medsebojna delovanja, ki vplivajo na agomelatin
Agomelatin se presnavlja predvsem preko citokroma P450 1A2 (CYP1A2) (90 %) in CYP2C9/19 (10 %). Zdravila, ki medsebojno delujejo z naštetimi izoencimi, lahko zvečujejo ali zmanjšujejo biološko uporabnost agomelatina.
Fluvoksamin, močan zaviralec CYP1A2 in zmeren zaviralec CYP2C9, izrazito zavira presnovo agomelatina, zaradi česar se izpostavljenost agomelatinu zveča za 60-krat (razpon: 12-krat do 412-krat).
Sočasno jemanje agomelatina z močnimi zaviralci CYP1A2 (npr. fluvoksaminom in ciprofloksacinom) je zato kontraindicirano.
Sočasno predpisovanje agomelatina z estrogeni, zmernimi zaviralci CYP1A2, privede do večkratnega zvečanja izpostavljenosti agomelatinu. Čeprav pri 800 bolnikih, ki so sočasno jemali estrogene, niso zasledili specifičnih varnostnih opozoril, morate biti previdni, ko predpisujete agomelatin z drugimi zmernimi zaviralci CYP1A2 (npr. propranololom, enoksacinom), dokler ne bo na voljo več izkušenj (glejte poglavje 4.4).
Rifampicin kot spodbujevalec vseh treh citokromov, ki so vpleteni v presnovo agomelatina, lahko zmanjša biološko uporabnost agomelatina.
Kajenje spodbuja CYP1A2. Pokazali so, da zmanjša biološko uporabnost agomelatina, še posebno pri težkih kadilcih (≥ 15 cigaret/dan) (glejte poglavje 5.2).
Možen vpliv agomelatina na druga zdravila
In vivo, agomelatin ne spodbuja izoencimov CYP450. Agomelatin ne zavira CYP1A2 in vivo niti drugih CYP450 in vitro. Agomelatin zato ne vpliva na izpostavljenost zdravilom, ki se presnavljajo preko CYP450.
Druga zdravila
V kliničnih preskušanjih faze I niso opazili dokazov o farmakokinetičnem ali famakodinamičnem medsebojnem delovanju zdravila Valdoxan z zdravili, ki jih sočasno predpisujemo pri ciljni skupini bolnikov: benzodiazepini, litijem, paroksetinom, flukonazolom in teofilinom.
Alkohol
Sočasno jemanje agomelatina z alkoholom ni priporočljivo. Elektrokonvulzivno zdravljenje
Ni izkušenj z jemanjem agomelatina sočasno z elektrokonvulzivnim zdravljenjem. Študije na živalih niso pokazale prokonvulzivnih lastnosti (glejte poglavje 5.3), zato ni verjetno, da bi se zaradi elektrokonvulzivnega zdravljenja izvedenega sočasno z jemanjem agomelatina pojavljale klinične posledice.
Pediatrična populacija
Študije medsebojnega delovanja so izvedli le pri odraslih.
Nosečnost
Podatkov o uporabi agomelatina pri nosečnicah ni oziroma so omejeni (manj kot 300 izpostavljenih nosečnosti). Študije na živalih ne kažejo na neposredne ali posredne škodljive vplive na nosečnost, razvoj zarodka/plodu, porod ali postnatalni razvoj (glejte poglavje 5.3). Zaradi previdnosti se je uporabi zdravila Valdoxan med nosečnostjo bolje izogniti.
Dojenje
Ni znano, ali se agomelatin/presnovki izločajo v materino mleko. Razpoložljivi farmakodinamični/ toksikološki podatki pri živalih kažejo na izločanje agomelatina/presnovkov v mleko (glejte poglavje 5.3). Tveganja za dojenega novorojenca/otroka ne moremo izključiti. Odločiti se je treba med prenehanjem dojenja in prenehanjem/prekinitvijo zdravljenja z zdravilom Valdoxan, pri čemer je treba pretehtati prednosti dojenja za otroka in prednosti zdravljenja za mater.
Plodnost
Študije o razmnoževanju na podganah in kuncih niso pokazale nikakršnega učinka agomelatina na plodnost (glejte poglavje 5.3).
Agomelatin ima blag vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.
Ker sta omotica in somnolenca pogosta neželena učinka, morate bolnike opozoriti, naj bodo pozorni na svojo sposobnost vožnje in upravljanja strojev.
Povzetek varnostnega profila
Neželeni učinki so bili običajno blagi ali zmerni in so se pojavljali v prvih dveh tednih zdravljenja. Najpogostejši neželeni učinki so bili glavobol, navzea in omotica.
Neželeni učinki so običajno bili prehodni in na splošno niso povzročali prekinitev zdravljenja. Tabelarični seznam neželenih učinkov
V spodnji preglednici so navedeni neželeni učinki, ki so jih opažali v kliničnih preskušanjih pri
odraslih, nadzorovanih s placebom ali učinkovino.
Neželeni učinki so našteti po naslednji razvrstitvi: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100, < 1/10), občasni (≥ 1/1.000, < 1/100), redki (≥ 1/10.000, < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000), neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov). Pogostnosti niso bile popravljene glede na placebo.
| Razred organskega sistema | Pogostnost | Sprejeti izraz |
| Psihiatrične motnje | pogosti | anksioznost |
| nenormalne sanje* | ||
| občasni | razmišljanje o samomoru ali samomorilnoobnašanje (glejte poglavje 4.4) | |
| agitacija in z njo povezani simptomi* (kot sta razdražljivost in vznemirjenost) | ||
| napadalnost* | ||
| nočne more* | ||
| manija/hipomanija*Ta simptoma sta lahko prisotna tudi kot posledica osnovne bolezni (glejte poglavje 4.4). |
| stanje zmedenosti* | ||
| redki | halucinacije* | |
| Bolezni živčevja | zelo pogosti | glavobol |
| pogosti | omotica | |
| somnolenca | ||
| nespečnost | ||
| občasni | migrena | |
| parestezije | ||
| sindrom nemirnih nog* | ||
| redki | akatizija* | |
| Očesne bolezni | občasni | zamegljen vid |
| Ušesne bolezni, vključno z motnjami labirinta | občasni | tinitus* |
| Bolezni prebavil | pogosti | navzea |
| diareja | ||
| zaprtje | ||
| bolečine v trebuhu | ||
| bruhanje* | ||
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | pogosti | zvišani ALT in/ali AST (v kliničnih preskušanjih so zvišanja za > 3-kratno zgornjo mejo normalnih vrednosti ALT in/ali AST opazili pri 1,2 % bolnikov, zdravljenih s 25 mg agomelatina, ter 2,6 % bolnikov, zdravljenih s50 mg agomelatina, v primerjavi z 0,5 %bolnikov, ki so prejemali placebo) |
| občasni | zvišana gama-glutamiltransferaza* (GGT) (> 3-kratno zgornjo mejo normalnih vrednosti) | |
| redki | hepatitis | |
| zvišana alkalna fosfataza* (> 3-kratno zgornjomejo normalnih vrednosti) | ||
| odpoved jeter*(1) | ||
| zlatenica* | ||
| Bolezni kože in podkožja | občasni | prekomerno znojenje |
| ekcem | ||
| pruritus* | ||
| urtikarija* | ||
| redki | eritematozni izpuščaj | |
| edem obraza in angioedem* | ||
| Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva | pogosti | bolečine v hrbtu |
| občasni | mialgija* | |
| Bolezni sečil | redki | zadrževanje urina* |
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | pogosti | utrujenost |
| Preiskave | pogosti | povečanje telesne mase* |
| občasni | zmanjšanje telesne mase* |
*frekvenca neželenih učinkov spontanih poročil ocenjena na podlagi kliničnih preskušanj
(1) pri bolnikih s prisotnimi dejavniki tveganja za poškodbo jeter so izjemoma poročali o nekaj primerih s smrtnim izidom ali transplantacijo jeter.
Pediatrična populacija
Skupno 80 otrok, starih od 7 do manj kot 12 let, in 319 mladostnikov, starih med 12 in 17 let, z zmerno do hudo veliko depresivno motnjo je bilo zdravljenih z agomelatinom v dvojno slepi, aktivni (fluoksetin) in s placebom kontrolirani študiji.
Na splošno je bil varnostni profil 25 mg agomelatina pri mladostnikih v ključni študiji (dvojno -slepi kontrolirani del) podoben kot pri odraslih, razen slabosti, ki se je pri mladostnikih pojavila pogosteje (13,3 %) kot pri odraslih (6,3 %).
Zbrani podatki iz kliničnih študij z agomelatinom so pokazali, da so o neželenih dogodkih in resnih neželenih dogodkih (ne glede na vzrok) pogosteje poročali pri mladostnikih kot pri odraslih (67,2 % oz. 60,4 % bolnikov, ki so poročali o vsaj enem neželenem dogodku in 10,4 % oz. 3,5 % bolnikov, ki so poročali o vsaj enem resnem neželenem dogodku).
O neželenih učinkih na jetra je poročalo 6,3 % mladostnikov v primerjavi z odraslimi (1,7 %). Samomorilni dogodki (na primer samomorilno vedenje, samomorilne misli, poskus samomora in samopoškodovanje) so se pogosteje pojavili pri mladostnikih (3,1 %, 10 dogodkov, poročanih pri 6 bolnikih) kot pri odraslih (1,2 %, 66 dogodkov, poročanih pri 65 bolnikih) (glejte poglavje 4.4).
Podatki o dolgoročni varnosti uporabe 25 mg agomelatina pri mladostnikih so omejeni. To vključuje dolgoročne izkušnje o rasti, pubertetnem razvoju (glejte poglavje 5.1) in kognitivni funkciji.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.
Simptomi
O prevelikem odmerjanju z agomelatinom je le malo izkušenj. Pri izkušnjah s prevelikim odmerjanjem agomelatina so poročali o bolečini v epigastričnem predelu, somnolenci, utrujenosti, agitaciji, anksioznosti, napetosti, omotici, cianozi in občutku slabosti.
Oseba, ki je zaužila 2.450 mg agomelatina, je okrevala spontano brez kardiovaskularnih in bioloških nenormalnosti.
Zdravljenje
Specifični antidoti za agomelatin niso znani. Obravnavanje prevelikega odmerjanja naj vključuje zmanjševanje kliničnih simptomov in rutinsko spremljanje. Priporočljivo je zdravniško spremljanje v specializiranem centru.
Farmakološke lastnosti - Valdoxan 25 mg
Farmakoterapevtska skupina: psihoanaleptiki, drugi antidepresivi, oznaka ATC: N06AX22 Mehanizem delovanja
Agomelatin je melatonergični agonist (receptorjev MT1 ter MT2) in antagonist receptorjev 5-HT2C. Študije o vezavi so pokazale, da agomelatin nima učinka na privzem monoaminov niti afinitete za α-adrenergične, β-adrenergične, histaminske, holinergične, dopaminergične ali benzodiazepinske receptorje.
Agomelatin resinhronizira cirkadiane ritme pri živalskih modelih desinhronizacije cirkadianega ritma. Agomelatin zvečuje sproščanje noradrenalina in dopamina specifično v prefrontalni skorji ter nima vpliva na zunajcelično vrednost serotonina.
Farmakodinamični učinki
Agomelatin je imel antidepresivom soroden učinek pri živalskih modelih depresije (test priučene nebogljenosti, test obupanosti, kroničen blag stres), desinhronizacije cirkadianega ritma ter stresa in anksioznosti.
Pri ljudeh agomelatin povzroča pozitivne fazne premike; spodbuja začetek spanja, znižanje telesne temperature in zgodnejše izločanje melatonina.
Klinična učinkovitost in varnost pri odraslih
Učinkovitost in varnost agomelatina pri bolnikih z velikimi depresivnimi epizodami so proučevali v kliničnem programu pri 7.900 bolnikih, zdravljenih z agomelatinom.
Da bi proučili kratkoročno učinkovitost agomelatina pri velikih depresivnih epizodah, so izvedli deset s placebom nadzorovanih preskušanj pri odraslih, s stalnimi odmerki in/ali povečevanjem odmerka.
Na koncu zdravljenja (po 6 ali 8 tednih) so statistično značilno učinkovitost agomelatina v odmerku 25 do 50 mg dokazali v šestih od desetih kratkoročnih, dvojno slepih, s placebom nadzorovanih preskušanjih. Primarni izid je bila sprememba izhodiščnega seštevka po Hamiltonovi ocenjevalni lestvici za depresijo HAMD-17. Agomelatin se ni razlikoval od placeba v dveh preskušanjih, kjer je aktivni nadzor s paroksetinom ali fluoksetinom pokazal občutljivost analize. Agomelatina niso primerjali neposredno s paroksetinom ali fluoksetinom, ker sta bili ti primerjalni zdravili dodani zaradi zagotavljanja občutljivosti analize v preskušanjih. V drugih dveh preskušanjih ni bilo mogoče postaviti zaključkov, ker se od skupine, ki je prejemala placebo, nista razlikovali skupini, ki sta prejemali paroksetin ali fluoksetin. Vendar v teh preskušanjih zvečanje začetnega odmerka agomelatina, paroksetina ali fluoksetina ni bilo dovoljeno niti v primeru nezadostnega odziva.
Učinkovitost so dokazali tudi pri bolnikih s hujšo depresijo (izhodiščni seštevek po Hamiltonovi ocenjevalni lestvici za depresijo ≥ 25) v vseh pozitivnih s placebom nadzorovanih preskušanjih. Stopnje odziva so bile v skupinah, ki so prejemale agomelatin, statistično značilno večje v primerjavi s placebom.
Superiornost (2 preskušanji) ali neinferiornost (4 preskušanja) napram SSRI/SNRI (setralinu, escitalopramu, fluoksetinu, venlafaksinu ali duloksetinu) je bila dokazana v šestih od sedmih preskušanj učinkovitosti v heterogeni populaciji odraslih bolnikov z depresijo. Antidepresivni učinek je bil ocenjen s seštevkom po Hamiltonovi ocenjevalni lestvici za depresijo HAMD-17 bodisi kot primarni ali sekundarni izid.
Ohranjanje antidepresivne učinkovitosti so dokazali v preskušanju o preprečevanju relapsov. Bolnike, ki so se odzivali na odprto 8- do 10-tedensko akutno zdravljenje z agomelatinom v odmerku 25 do
50 mg enkrat na dan, so naključno razvrstili v skupino, ki je prejemala agomelatin v odmerku 25 do 50 mg enkrat na dan ali skupino, ki je prejemala placebo nadaljnjih 6 mesecev. Dokazali so, da je agomelatin v odmerku 25 do 50 mg enkrat na dan statistično značilno boljše kot placebo (P = 0,0001) glede poglavitnega merila izida, preprečevanja relapsov depresije, merjenega s časom do relapsa.
Pojavnost relapsov med 6-mesečnim dvojno slepim spremljanjem je znašala 22 % za agomelatin oziroma 47 % za placebo.
Agomelatin ne moti dnevne budnosti in spomina pri zdravih prostovoljcih. Pri bolnikih z depresijo je zdravljenje z agomelatinom v odmerku 25 mg podaljšalo spanje s počasnimi valovi, brez vpliva na fazo spanja REM (Rapid Eye Movement) ali na čas do njenega nastopa. Agomelatin v odmerku 25 mg je tudi premaknil nastop spanja in najmanjše srčne frekvence na zgodnejšo uro. Od prvega tedna zdravljenja sta se nastop in kakovost spanja po oceni bolnikov signifikantno izboljšala, brez dnevne okornosti.
Pri bolnikih z remisijo depresije je specifično primerjalno preskušanje o spolni disfunkciji pokazala težnjo, ki sicer ni bila statistično značilna, k manjšemu številu novonastalih spolnih motenj pri agomelatinu v primerjavi z venlafaksinom pri seštevkih točk, povezanih z libidom, vzburjenjem in orgazmi, merjenih po lestvici spolnih učinkov (SEXFX – Sex Effects Scale). Zbirna analiza preskušanj z arizonsko lestvico spolne izkušnje (ASEX – Arizona Sexual Experience Scale) je pokazala, da agomelatin ni povezan s spolno disfunkcijo. Pri zdravih prostovoljcih se je ob jemanju agomelatina, v primerjavi s paroksetinom, ohranjala spolna funkcija.
V kliničnih preskušanjih agomelatin ni imel vpliva na srčno frekvenco in krvni tlak.
V preskušanju, kjer so s pomočjo vprašalnika o pojavljanju znakov in simptomov po odtegnitvi (DESS – Discontinuation Emergent Signs and Symptoms) ocenjevali odtegnitvene simptome pri bolnikih z remisijo depresije, agomelatin ni povzročal odtegnitvenega sindroma po nenadni prekinitvi zdravljenja.
Agomelatin nima potenciala za zlorabo, kar so dokazali v študijah pri zdravih prostovoljcih z namensko vizualno analogno lestvico ali vprašalnikom Centra za raziskave odvisnosti (ARCI-49). V s placebom nadzorovanem 8-tedenskem preskušanju agomelatina v odmerku od 25 do 50 mg/dan pri starejših bolnikih z depresijo (≥ 65 let, n = 222, 151 od bolnikov je prejemalo agomelatin) je bila dokazana statistično značilna razlika 2,67 točk po Hamiltonovi ocenjevalni lestvici za depresijo, kot
primarni izid. Analiza stopenj odziva je pokazala prednost agomelatina. Pri najstarejših bolnikih (≥ 75 let, n = 69, 48 od bolnikov je prejemalo agomelatin) ni bilo opaznega izboljšanja. Prenašanje agomelatina pri starejših bolnikih je bilo primerljivo kot pri mlajših odraslih.
Bolniki z veliko depresivno epizodo, pri katerih zdravljenje s paroksetinom (SSRI) ali venlafaksinom (SNRI) ni pokazalo zadovoljivega izboljšanja, so bili vključeni v specifično kontrolno, 3-tedensko preskušanje. Ob menjavi zdravljenja z omenjenih antidepresivov na agomelatin, so se po prenehanju zdravljenja s SSRI ali SNRI pojavili odtegnitveni simptomi, ki so se pojavili bodisi po nenadnem bodisi po postopnem prenehanju zdravljenja s prejšnjim zdravilom. Odtegnitvene simptome bi utegnili zamenjati z odsotnostjo zgodnjega koristnega učinka agomelatina.
Odstotek bolnikov z najmanj enim odtegnitvenim simptomom en teden po prenehanju zdravljenja s SSRI/SNRI je bil manjši pri bolnikih iz skupine s počasnim zmanjševanjem odmerka (56,1 %) (postopno prenehanje predhodnega zdravljenja s SSRI/SNRI v 2 tednih) v primerjavi s skupino s hitrim zmanjševanjem odmerka (62,6 %) (postopno prenehanje predhodnega zdravljenja s SSRI/SNRI v 1 tednu) in v primerjavi s skupino z nenadno menjavo zdravila (79,8 %) (nenadno prenehanje predhodnega zdravljenja).
Pediatrična populacija
Učinkovitost in varnost dveh različnih odmerkov (10 mg in 25 mg) agomelatina za zdravljenje zmerne do hude velike depresivne epizode, če se depresija ne odziva samo na psihološko terapijo, so ocenili v 12-tedenski, randomizirani, dvojno slepi in s placebom nadzorovani študiji vzporednih skupin (glejte poglavje 4.2). Fluoksetin (10 mg/dan z možno prilagoditvijo odmerka na 20 mg/dan) je bil dodan za zagotovitev občutljivosti testa.
Bolniki (n = 400, od tega 80 otrok, starih od 7 do manj kot 12 let, in 320 mladostnikov, starih od 12 do 17 let) z zmerno do hudo depresijo glede na DSM IV (DSM IV= Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders, četrta izdaja) so bili randomizirani za prejemanje 10 mg agomelatina (n = 102, od tega 81 mladostnikov), 25 mg agomelatina (n = 95, od tega 76 mladostnikov), placeba (n = 103, od tega 82 mladostnikov) in fluoksetina (n = 100, od tega 81 mladostnikov).
Bolniki so morali biti pred vključitvijo v študijo neodzivni na psihosocialno terapijo. Med dvojno slepim obdobjem so enkrat mesečno izvajali psihosocialno svetovanje (4., 8. in 12. teden).
Primarni izid je bila prilagojena razlika med izhodiščem in 12. tednom v neobdelani skupni oceni revidirane ocenjevalne lestvice depresije pri otrocih (CDRS-R = Children's Depression Rating Scale – Revised) z uporabo 3-smerne analize kovariance (ANCOVA). Neobdelana ocena ≥ 45 je bila predpogoj za vključitev. Ocenjevanje po CDRS-R je bilo izvedeno na selekcijskem obisku, ob vključitvi (0. teden) in nato ob vsakem obisku (to je 1., 2., 4., 8., in 12. teden v dvojno slepem obdobju).
Glavni sekundarni izidi učinkovitosti so bile lestvice kliničnega splošnega vtisa – resnost bolezni (CGI-S = Clinical Global Impression – Severity of Illness), lestvice izboljšanja (CGI-I = Clinical Global Impression – Improvement) in skupni rezultat ocenjevalne lestvice mladostniške depresije (ADRS = Adolescent Depression Rating Scale).
Večina bolnikov v celotni populaciji so bile ženske (62,5 %) z mediano starostjo 14,0 let (razpon: 7, 17). Večina bolnikov je imela prvo depresivno epizodo (71,5 %). Glede na kriterije DSM-IV-TR (The Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders, fourth edition, text revision) je bila epizoda ocenjena kot zmerna pri 61,8 % bolnikov in huda (brez psihotičnih značilnosti) pri 38,3 % bolnikov.
Povprečno trajanje trenutne epizode je znašalo 143,4 ± 153,2 dni z mediano 96,0 dni (razpon od 29 do 1463 dni).
Kar zadeva sočasne bolezni, je imelo približno 6 % bolnikov v celotni populaciji generalizirano anksiozno motnjo, 7 % bolnikov socialno anksiozno motnjo in 2 % bolnikov separacijsko anksiozno motnjo.
Rezultati neobdelane ocene primarnega izida po CDRS-R, izraženi kot sprememba od izhodiščne do zadnje poizhodiščne vrednosti za celotno populacijo, so pokazali razliko med skupino, ki je prejemala 25 mg agomelatina in skupino, ki je prejemala placebo, in sicer 4,22; 95 % IZ [0,63, 7,82]. Za podskupino mladostnikov je ocenjena razlika med skupinama znašala 5,22; 95 % IZ [1,03, 9,40] za 25 mg agomelatina v primerjavi s placebom.
Pri sekundarnih izidih lestvic CGI-S in CGI-I niso opazili statistično pomembnih razlik med skupinama. Povprečna razlika v rezultatu ADRS med skupino, ki je prejemala 25 mg agomelatina, in skupino, ki je prejemala placebo, je znašala 4,07; 95 % IZ [0,68, 7,46].
Po 12-tedenskem dvojno slepem obdobju so bolniki lahko študijo nadaljevali v neobveznem odprtem 21-mesečnem podaljšanem obdobju ter prejemali 10 ali 25 mg agomelatina. Vendar to obdobje ni bilo zasnovano kot študija preprečevanja ponovitve bolezni in vsi bolniki so prejemali prilagodljive odmerke agomelatina. Uporabni podatki o učinkovitosti in varnosti po 12 tednih so zato omejeni.
Stanje pubertete je bilo ocenjeno po Tannerjevi lestvici. Čeprav so podatki omejeni, ne kažejo na vpliv agomelatina na razvoj po Tannerjevi lestvici spolnega dozorevanja.
Za nadaljnje informacije o varnosti glejte poglavji 4.4 in 4.8.
Podatki o varnosti in učinkovitosti v podskupini otrok (razpon starosti od 7 do 11 let pri skupno 80 bolnikih) so omejeni zaradi zelo omejenega števila otrok (glejte poglavje 4.2). Pri otrocih je bila absolutna vrednost spremembe povprečnega neobdelanega skupnega rezultata po lestvici CDRS-R po koncu kratkotrajne faze nižja v skupini, ki je prejemala 25 mg agomelatina (-17,1 ± 13,3), kot v skupini, ki je prejemala placebo (-19,0 ± 18,3).
Absorpcija in biološka uporabnost
Agomelatin se po peroralnem jemanju hitro in dobro (≥ 80 %) absorbira. Absolutna biološka uporabnost je majhna (< 5 % ob terapevtskem peroralnem odmerku) in nihanje med posamezniki je veliko. Biološka uporabnost je večja pri ženskah kot pri moških. Biološka uporabnost se zveča ob jemanju peroralnih kontraceptivov in zmanjša ob kajenju. Največjo koncentracijo v plazmi agomelatin doseže v 1 do 2 urah.
V razponu terapevtskih odmerkov se sistemska izpostavljenost agomelatinu zvečuje sorazmerno z odmerkom. Ob večjih odmerkih se pojavi zasičenost učinka prvega prehoda preko jeter.
Uživanje hrane (standardnih obrokov ali takšnih z veliko maščobami) ne vpliva na biološko uporabnost ali stopnjo absorpcije. Ob živilih z veliko maščobami se zveča variabilnost.
Porazdelitev
Volumen porazdelitve v stanju dinamičnega ravnovesja je približno 35 l. Vezava na beljakovine v plazmi znaša 95 % ne glede na koncentracijo in se ne spreminja s starostjo ali pri bolnikih z ledvično okvaro. Pri bolnikih z jetrno okvaro se prosta frakcija dvakrat zveča.
Biotransformacija
Po peroralnem jemanju se agomelatin hitro presnavlja predvsem z jetrnim CYP1A2. Izoencima CYP2C9 in CYP2C19 prav tako sodelujeta, vendar v manjši meri.
Poglavitna presnovka, hidroksilirani in demetilirani agomelatin, nista aktivna ter se hitro konjugirata in odstranita iz telesa z urinom.
Izločanje
Izločanje je hitro. Srednja razpolovna doba v plazmi je med 1 in 2 uri. Očistek je velik (približno 1100 ml/min) in predvsem presnoven.
Izločanje poteka predvsem z urinom (80 %) v obliki presnovkov, medtem ko je izločanje nespremenjene učinkovine z urinom zanemarljivo.
Kinetika se ob ponavljajočem odmerjanju ne spreminja. Ledvična okvara
Pri bolnikih s hudo ledvično okvaro niso opazili pomembnih sprememb farmakokinetičnih parametrov (n = 8, enkratni odmerek 25 mg). Vseeno morate biti pri bolnikih s hudo ali zmerno ledvično okvaro previdni zaradi pomanjkanja kliničnih podatkov (glejte poglavje 4.2).
Jetrna okvara
V specifični študiji pri bolnikih s cirozo in kronično blago (Child-Pughov tip A) ali zmerno
(Child-Pughov tip B) jetrno okvaro se je izpostavljenost agomelatinu po odmerku 25 mg zelo zvečala (70-krat oziroma 140-krat) v primerjavi s prostovoljci brez jetrne okvare, ki so bolnikom ustrezali glede starosti, telesne mase in navad kajenja (glejte poglavja 4.2, 4.3 in 4.4).
Starejši
V farmakokinetični študiji pri starejših bolnikih (≥ 65 let) sta bili pri odmerku 25 mg srednja AUC
(površina pod krivuljo) 4-krat in srednja Cmax (največja koncentracija) 13-krat višji pri bolnikih
≥ 75 let kot pri bolnikih < 75 let. Celotno število bolnikov, ki so prejemali odmerek 50 mg, je bilo premajhno za kakršenkoli zaključek. Prilagoditev odmerka pri starejših bolnikih ni potrebna.
Pediatrična populacija
Farmakokinetiko agomelatina so raziskali pri 60 otrocih in 166 mladostnikih, ki so prejemali dnevne odmerke agomelatina od 1 do 25 mg. Večina podatkov izhaja iz meritev koncentracije v slini, plazemska izpostavljenost agomelatinu pri pediatrični populaciji v veliki meri ni znana. Tako kot pri odraslih je variabilnost farmakokinetike agomelatina med posamezniki znatna. Razpoložljivi pediatrični podatki kažejo na precejšnje prekrivanje z opazovanim obsegom izpostavljenosti pri odraslih, ki so prejeli 25 mg agomelatina.
Etnična pripadnost
Podatkov o vplivu etnične pripadnosti na farmakokinetiko agomelatina ni.
Farmacevtski podatki - Valdoxan 25 mg
Jedro tablete
-
laktoza monohidrat
-
koruzni škrob
-
povidon (K30)
-
natrijev karboksimetilškrob (vrsta A)
-
stearinska kislina
-
magnezijev stearat
-
brezvoden koloidni silicijev dioksid
Filmska obloga
-
hipromeloza
-
rumeni železov oksid (E172)
-
glicerol
-
makrogol (6000)
-
magnezijev stearat
-
titanov dioksid (E171)
Pretisni omoti iz aluminija/polivinilklorida, pakirani v kartonastih škatlah. Koledarska pakiranja s 14, 28, 56, 84 in 98 filmsko obloženimi tabletami. Koledarska pakiranja s 100 filmsko obloženimi tabletami za bolnišnično uporabo. Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.