Zanetin 1500 mg prašek za raztopino za injiciranje/infundiranje

Farmakoterapevtska skupina: zdravila za sistemsko zdravljenje bakterijskih infekcij, cefalosporini druge generacije, oznaka ATC: J01DC02

Mehanizem delovanja

Cefuroksim zavira sintezo bakterijske celične stene z vezavo na beljakovine, ki vežejo peniciline (PBPs – penicillin binding proteins). Posledica je prekinitev biosinteze celične stene (peptidoglikana) s posledično lizo in odmrtjem bakterijske celice.

Mehanizem odpornosti

Odpornost bakterij na cefuroksim je lahko posledica enega ali več od naslednjih mehanizmov:

• hidrolize z beta-laktamazami, vključno z (a ne omejeno na) beta-laktamazami z razširjenim spektrom (ESBLs – extended-spectrum beta-lactamases) in encimi Amp-C, ki so lahko inducirani ali stabilno dereprimirani v določenih aerobnih po Gramu negativnih bakterijskih sevih;

• zmanjšane afinitete beljakovin, ki vežejo peniciline, za cefuroksim;

• neprepustnosti zunanje membrane, ki omeji dostop cefuroksima do beljakovin, ki vežejo

  peniciline v, po Gramu negativnih, bakterijah;

• bakterijskih efluksnih črpalk.

  Pričakovati je, da so organizmi, ki so razvili odpornost proti drugim cefalosporinom za injiciranje, odporni proti cefuroksimu. Odvisno od mehanizma odpornosti lahko organizmi, s pridobljeno odpornostjo na peniciline, kažejo zmanjšano občutljivost ali odpornost proti cefuroksimu.

  Mejne vrednosti za natrijev cefuroksimat

  Mejne vrednosti minimalne inhibitorne koncentracije (MIK), ki jih je postavil EUCAST (European Committee on Antimicrobial Susceptibility Testing), so:

  Mikroorganizem	Mejne vrednosti (mg/l)
  	Občutljivi	Odporni
  1Enterobacteriaceae	2≤ 8	> 8
  Staphylococcus spp.	3opomba	3opomba
  Streptococcus A, B, C in G	4opomba	4opomba
  Streptococcus pneumoniae	≤ 0,5	> 1
  Streptococcus (drugi)	≤ 0,5	> 0,5
  Haemophilus influenzae	≤ 1	> 2
  Moraxella catarrhalis	≤ 4	> 8
  1Mejne vrednosti, nepovezane z vrsto	5≤ 4	5> 8

  1 Mejne vrednosti cefalosporinov za Enterobacteriaceae bodo odkrile vse klinično pomembne mehanizme odpornosti (vključno z ESBL in plazmidno posredovanim AmpC). Nekateri sevi, ki tvorijo beta-laktamaze, so občutljivi ali srednje občutljivi za 3. in 4. generacijo cefalosporinov pri teh mejnih vrednostih, zato jih je treba prijaviti kot najdene, tj. prisotnost ali odsotnost ESBL sama po sebi ne vpliva na razvrstitev občutljivosti. Na številnih območjih je odkrivanje in

  karakterizacija ESBL priporočljiva ali obvezna zaradi obvladovanja okužb.

  ² Mejna vrednost se nanaša samo na odmerjanja 1,5 g × 3 in le na E. coli, P. mirabilis in Klebsiella spp.

  3 Na občutljivost stafilokokov za cefalosporine je mogoče sklepati iz občutljivosti za meticilin, razen za ceftazidim, cefiksim in ceftibuten, ki nimajo mejnih vrednosti in se jih ne sme uporabljati pri stafilokoknih okužbah.

  4 Sklepanje o občutljivosti streptokokov skupin A, B, C in G na cefalosporine temelji na

  občutljivosti na benzilpenicilin.

  5 Mejne vrednosti veljajo za dnevni intravenski odmerek 750 mg × 3 in visok odmerek vsaj 1,5 g × 3.

Mikrobiološka občutljivost

Prevalenca pridobljene odpornosti se lahko pri določenih vrstah spreminja geografsko in s časom, zato je zaželeno, da dobite lokalne podatke o odpornosti mikroorganizmov, še posebej pri zdravljenju hudih okužb. Glede na potrebe je treba poiskati nasvet strokovnjaka, če je lokalna prevalenca odpornosti znana in je uporabnost tega zdravila vprašljiva pri vsaj nekaterih vrstah okužb.

Cefuroksim in vitro po navadi deluje proti naslednjim mikroorganizmom:

^$Vsi, proti meticilinu odporni, S. aureus so odporni proti cefuroksimu.

In vitro je bilo dokazano, da natrijev cefuroksimat v kombinaciji z aminoglikozidnimi antibiotiki deluje vsaj aditivno, občasno pa so pri delovanju opazili tudi sinergizem.

Absorpcija

Po intramuskularnem (i.m.) injiciranju cefuroksima zdravim prostovoljcem je povprečna največja koncentracija v serumu segala od 27 do 35 µg/ml z odmerkom 750 mg in od 33 do 40 µg/ml z odmerkom 1000 mg; dosežena je bila v 30 do 60 minutah po uporabi. Koncentracije v serumu 15 minut po intravenskem (i.v.) vnosu 750 mg in 1500 mg odmerka, so bile približno 50 in 100 µg/ml.

Kot kaže, se AUC in Cmax povečujeta linearno s povečevanjem odmerka v razponu posamičnega odmerka od 250 do 1000 mg tako po intramuskularni kot po intravenski uporabi. Po ponavljajoči se intravenski uporabi, 1500 mg odmerkov na 8 ur, v serumu zdravih prostovoljcev niso odkrili znakov kopičenja cefuroksima.

Porazdelitev

Odvisno od metode ugotavljanja poročajo o 33–50 % vezavi na proteine. Povprečen volumen porazdelitve po intramuskularni ali intravenski uporabi odmerkov, v razponu od 250 do 1000 mg, sega od 9,3 do 15,8 l/1,73 m². Koncentracije cefuroksima, ki presegajo minimalno inhibitorno koncentracijo za običajne patogene, je mogoče doseči v mandljih, sinusnih tkivih, bronhialni sluznici, kosteh, plevralni tekočini, sklepni tekočini, sinovijski tekočini, intersticijski tekočini, žolču, sputumu in očesni vodici. V primeru vnetja ovojnic osrednjega živčevja cefuroksim prehaja preko hematoencefalne bariere.

Biotransformacija Cefuroksim se ne presnavlja.

Izločanje

Cefuroksim se izloča z glomerulno filtracijo in tubulno sekrecijo. Serumski razpolovni čas je približno 70 minut tako po intramuskularnem kot intravenskem injiciranju. V 24-ih urah po prejemu odmerka se cefuroksim skoraj v celoti (85–90 %) izloči z urinom v nespremenjeni obliki. Pretežen del se izloči prvih šestih urah. Povprečen ledvični očistek sega od 114 do 170 ml/min/1,73 m² po intramuskularni ali intravenski uporabi odmerkov v razponu od 250 do 1000 mg.

Posebne populacije bolnikov

Spol

Med moškimi in ženskami niso ugotovili razlik v farmakokinetiki cefuroksima po enkratni intravenski bolusni injekciji 1000 mg cefuroksima v obliki natrijeve soli.

Starejši

Po intramuskularni ali intravenski uporabi so absorpcija, porazdelitev in izločanje cefuroksima pri starejših bolnikih podobni kot pri mlajših bolnikih z enakovrednim delovanjem ledvic. Ker je verjetnost zmanjšanega delovanja ledvic pri starejših bolnikih večja, je treba odmerek cefuroksima določiti previdno, koristno pa je tudi spremljati delovanje ledvic (glejte poglavje 4.2).

Pediatrična uporaba

Ugotovljeno je, da je serumski razpolovni čas cefuroksima pri novorojenčkih bistveno podaljšan glede na gestacijsko starost, vendar je pri starejših dojenčkih (starih več kot 3 tedne) in otrocih serumski razpolovni čas podoben kot pri odraslih in znaša od 60 do 90 minut.

Okvara ledvic

Cefuroksim se izloča predvsem skozi ledvice. Tako kot velja za vse takšne antibiotike, je bolnikom z izrazito okvarjenim delovanjem ledvic (tj. z očistkom kreatinina < 20 ml/min) odmerek cefuroksima priporočljivo zmanjšati, da bi kompenzirali njegovo počasnejše izločanje (glejte poglavje 4.2).

Cefuroksim se učinkovito odstrani s hemodializo in peritonealno dializo.

Okvara jeter

Ker se cefuroksim izloča predvsem skozi ledvice, ni pričakovati, da bi moteno delovanje jeter vplivalo na farmakokinetiko cefuroksima.

Farmakokinetično/farmakodinamično razmerje

Ugotovljeno je, da je za cefalosporine najpomembnejši farmakokinetični-farmakodinamični indeks, ki korelira z učinkovitostjo in vivo, odstotek odmernega intervala (% T), v katerem je koncentracija nevezanega zdravila nad minimalno inhibitorno koncentracijo (MIK) cefuroksima za posamezno ciljno vrsto (tj. % T > MIK).

Jih ni.

Cefuroksim je združljiv z najpogosteje uporabljenimi intravenskimi tekočinami in raztopinami

elektrolitov.

2,74 % m/V raztopina natrijevega hidrogenkarbonata za injiciranje zaradi svojega pH znatneje vpliva na barvo raztopine, zato omenjene raztopine ni priporočljivo uporabljati pri pripravi raztopine cefuroksima. Pri bolnikih, ki prejemajo raztopino natrijevega hidrogenkarbonata za injiciranje v obliki infuzije, se cefuroksim po potrebi vseeno lahko doda v cevko infuzijskega sistema.

Cefuroksim se v injekcijski brizgi ne sme mešati z aminoglikozidnimi antibiotiki.

2 leti

Rekonstituirana raztopina:

Priporočena je takojšnja uporaba rekonstituirane raztopine.

Kemijska in fizikalna stabilnost je bila dokazana:

• 5 ur pri 25 °C in 48 ur pri 2 – 8 °C (v hladilniku) za rekonstituirane raztopine za intramuskularno

  ali intravensko injiciranje;

• 6 ur pri 25 °C in 24 ur pri 2 – 8 °C (v hladilniku) za rekonstituirane raztopine za intravensko

infundiranje.

Z mikrobiološkega vidika je treba zdravilo uporabiti takoj. Če se zdravila ne uporabi takoj, je za čas in pogoje shranjevanja pred uporabo odgovoren uporabnik. Shranjevanje običajno ne sme biti daljše od 24 ur pri temperaturi 2 - 8 °C, razen če se rekonstitucija izvaja v nadzorovanih in validiranih aseptičnih pogojih.

Shranjujte pri temperaturi do 25 °C, v originalni ovojnini.

Za pogoje shranjevanja rekonstituiranega in razredčenega zdravila glejte poglavje 6.3.

Zanetin 750 mg prašek za raztopino za injiciranje/infundiranje

Viale so iz prozornega stekla tipa I z nominalno prostornino 15 ml, ki so zaprte z zamaškom iz brombutilne gume in aluminijasto zaporko ali aluminijasto zaporko z odstranljivo zaščitno plastično folijo (flip-off).

Zanetin 1500 mg prašek za raztopino za injiciranje/infundiranje

Viale so iz prozornega stekla tipa I z nominalno prostornino 15 ml, ki so zaprte z zamaškom iz brombutilne gume in aluminijasto zaporko ali aluminijasto zaporko z odstranljivo zaščitno plastično folijo (flip-off).

Škatle z 1, 10, 50 ali 100 vialami.

Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.

Navodila za pripravo

Dodane količine in koncentracije, ki so lahko uporabne, če so potrebni frakcijski odmerki.

* Pripravljeno raztopino dodamo v 50 ali 100 ml kompatibilne tekočine za infuzijo (glejte podatke o kompatibilnosti spodaj)

** Končni volumen raztopine cefuroksima v mediju za rekonstitucijo je povečan zaradi upoštevanega

volumna izpodrinjene tekočine zaradi učinkovine, kar se kaže v navedenih koncentracijah v mg/ml.

Kompatibilnost

Natrijev cefuroksimat je kompatibilen z naslednjimi raztopinami za infundiranje. Njegova učinkovitost

se ohrani do 6 ur pri 25°C in 24 ur pri 2 – 8°C (v hladilniku), če ga dodamo:

• 0,18 % m/V raztopini natrijevega klorida in 4 % raztopini glukoze za injiciranje;

• 5 % raztopini glukoze in 0,9 % raztopini natrijevega klorida za injiciranje;

• 5 % raztopini glukoze in 0,45 % raztopini natrijevega klorida za injiciranje;

• 5 % raztopini glukoze in 0,225 % raztopini natrijevega klorida za injiciranje;

• M/6 raztopini natrijevega laktata za injiciranje;

• raztopini kalijevega klorida (10 in 40 mEq/l) in 0,9 % raztopini natrijevega klorida za injiciranje;

• raztopini glukoze;

• raztopini natrijevega klorida;

• Ringerjevi raztopini;

• raztopini Ringerjevega laktata.

Natrijev cefuroksimat je kompatibilen z vodnimi raztopinami, ki vsebujejo do 1 % lidokainijevega klorida.

Sveže pripravljena raztopina za intravensko uporabo je rumenkasta, medtem ko je suspenzija za intramuskularno uporabo skoraj bela.

Raztopina lahko postane temnejša, kadar stoji, vendar sprememba intenzivnosti barve razredčene raztopine ne vpliva na varnost uporabe in učinkovitost zdravila.

Neuporabljeno rezidualno raztopino, ki vsebuje antibiotik, kot tudi ves material, ki je bil uporabljen za aplikacijo, zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.