OCTANATE 50 i.e./ml prašek in vehikel za raztopino za injiciranje

Zdravljenje in profilaksa krvavitev pri bolnikih s hemofilijo A (kongenitalno pomanjkanje faktorja VIII) ali pri bolnikih s pridobljenim pomanjkanjem faktorja VIII.

Ta pripravek ne vsebuje von Willebrandovega faktorja v farmakološko učinkovitih količinah in tako ni indiciran za uporabo pri von Willebrandovi bolezni.

Uvedba terapije mora potekati pod nadzorom zdravnika, izkušenega v zdravljenju hemofilije.

Odmerjanje

Odmerjanje in dolžina nadomestne terapije sta odvisna od stopnje pomanjkanja faktorja VIII, mesta in obsega krvavitve ter kliničnega stanja bolnika.

Število danih enot faktorja VIII je izraženo v mednarodnih enotah (i.e.), ki temeljijo na veljavnem mednarodnem standardu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za pripravke faktorja VIII. Aktivnost faktorja VIII v plazmi je izražena bodisi v obliki odstotka (glede na normalno človeško plazmo) ali pa v mednarodnih enotah (po mednarodnem standardu za faktor VIII v plazmi).

Ena mednarodna enota (i.e.) aktivnosti faktorja VIII ustreza količini faktorja VIII v enem ml normalne človeške plazme. Izračun potrebnega odmerka faktorja VIII temelji na empirični ugotovitvi, da 1 i.e. faktorja VIII na kg telesne mase poveča plazemsko aktivnost faktorja VIII za 1,5% do 2% normalne vrednosti. Potrebni odmerek določite z uporabo naslednje enačbe:

Količino faktorja in pogostnost infundiranja je treba vedno določiti na podlagi klinične učinkovitosti zdravila pri posameznem bolniku.

V primeru naslednjih vrst krvavitev aktivnost faktorja VIII ne sme pasti pod podano vrednost plazemske aktivnosti (v % od normalne vrednosti) v ustreznem obdobju. Spodnjo preglednico lahko uporabljate kot smernice za odmerjanje zdravila pri krvavitvah in pri kirurških posegih:

V teku zdravljenja kot vodilo pri določanju potrebnega odmerka in pogostnosti dajanja infuzije svetujemo ustrezno določanje koncentracije faktorja VIII. Predvsem pri večjih kirurških posegih je nujno natančno spremljanje nadomestnega zdravljenja s testi strjevanja krvi (plazemska aktivnost faktorja VIII). Posamezni bolniki se lahko različno odzivajo na faktor VIII, zato se lahko razlikujejo tudi doseženi in vivo učinki in razpolovne dobe faktorja.

Za dolgoročno profilakso krvavitev pri bolnikih s hudo hemofilijo A so običajni odmerki od 20 do 40 i.e. faktorja VIII na kg telesne mase na vsake 2 do 3 dni. V nekaterih primerih, še posebej pri mlajših bolnikih, bodo morda potrebni krajši razmiki med odmerki ali večji odmerki.

Klinična študija, ki je bila opravljena pri 15 bolnikih, starih 6 let ali manj, ni pokazala nobenih posebnih zahtev glede odmerjanja tega zdravila pri otrocih.

Bolnike je treba spremljati, da se pri njih ugotovi morebiten pojav zaviralcev faktorja VIII. Če ne dosežete pričakovane aktivnosti faktorja VIII v plazmi ali če ustrezen odmerek ne zadostuje za nadzor krvavitev, opravite preiskavo za ugotavljanje navzočnosti zaviralcev faktorja VIII. Pri bolnikih z velikimi koncentracijami zaviralca pa zdravljenje s faktorjem VIII morda ne bo učinkovito in je treba premisliti o drugih načinih zdravljenja. Zdravljenje teh bolnikov mora voditi zdravnik z izkušnjami pri zdravljenju bolnikov s hemofilijo. Glejte poglavje 4.4.

Način uporabe

Prašek raztopite, kakor je opisano v poglavju 6.6. Zdravilo dajte bolniku intravensko. Priporočamo, da hitrost dajanja ne preseže 2 do 3 ml na minuto.

Preobčutljivost za zdravilno učinkovino ali katero koli pomožno snov.

Kot pri vseh intravenskih beljakovinskih zdravilih, so tudi pri tem zdravilu možne preobčutljivostne reakcije alergijskega tipa. Poleg faktorja VIII vsebuje zdravilo tudi sledove drugih človeških beljakovin. Bolnika morate poučiti o zgodnjih znakih preobčutljivostne reakcije, kot so izpuščaji, generalizirana urtikarija, tiščanje v prsih, piskanje v pljučih, hipotenzija in anafilaktična reakcija. Bolniku naročite, da mora v primeru pojava teh simptomov z uporabo zdravila takoj prenehati in se posvetovati s svojim zdravnikom.

V primeru šoka uporabite standardno medicinsko zdravljenje za šok.

Nastanek nevtralizirajočih protiteles (zaviralcev) proti faktorju VIII je znan zaplet pri zdravljenju bolnikov s hemofilijo. Ti zaviralci so običajno imunoglobulini IgG, usmerjeni proti prokoagulacijskemu delovanju faktorja VIII, njihova količina pa je izražena v prirejenih enotah Bethesda (B.e.) na ml plazme pri uporabi modificiranega testa. Tveganje za pojav zaviralcev je v korelaciji z izpostavljenostjo humanemu koagulacijskemu faktorju VIII – največje je v prvih 20 dneh izpostavljenosti, redko pa se zaviralci pojavijo tudi po prvih 100 dneh izpostavljenosti zdravilu. Bolnike, zdravljene s humanim koagulacijskim faktorjem VIII, morate skrbno spremljati, in sicer na podlagi kliničnega opazovanja in laboratorijske preiskave ugotavljate nastanek morebitnih zaviralnih protiteles. Glejte poglavje 4.8.

Med standardne ukrepe za preprečevanje okužb po uporabi zdravil, izdelanih iz človeške krvi ali plazme, sodijo: izbira dajalcev, presejalno testiranje posameznih darovanih enot in zbrane plazme na specifične markerje okužbe in uporaba učinkovitih proizvodnih korakov za inaktivacijo in odstranjevanje virusov. Kljub temu pa pri dajanju zdravil, izdelanih iz človeške krvi ali plazme, ni mogoče popolnoma izločiti možnosti za prenos povzročiteljev infekcijskih bolezni. To velja tudi za doslej neznane povzročitelje bolezni.

Uvedeni ukrepi štejejo za učinkovite proti virusom z ovojnico, na primer HIV, HBV in HCV, ter proti virusu brez ovojnice HAV, lahko pa so omejeno učinkoviti proti virusom brez ovojnice, kot je parvovirus B19. Okužba s parvovirusom B19 je lahko resna pri nosečnicah (okužba ploda) in pri osebah z imunsko pomanjkljivostjo ali s povečano eritropoezo (npr. pri hemolitični anemiji).

Pri bolnikih, ki redno prejemajo, ali ki večkrat prejmejo pripravke faktorja VIII, pridobljenega iz človeške plazme, po potrebi opravite ustrezno cepljenje (proti hepatitisu A in B).

Zdravilo vsebuje do 1,75 mmol natrija (40 mg) na vialo in 0,175 mmol na ml rekonstitutirane raztopine, kar je treba upoštevati pri bolnikih na dieti z nadzorovano količino natrija.

Zelo priporočamo, da ob vsaki uporabi zdravila OCTANATE zapišete ime in serijsko številko zdravila, na podlagi česar boste ohranili povezavo med bolnikom in serijo zdravila.

Znane niso nobene interakcije humanega koagulacijskega faktorja VIII z drugimi zdravili.

Pri živalih niso bile opravljene raziskave reprodukcije s faktorjem VIII. Hemofilija A se le redko pojavlja pri ženskah, zato ni izkušenj z uporabo faktorja VIII v času nosečnosti in dojenja. V času nosečnosti ali dojenja smete faktor VIII torej predpisati le, ko je to nujno potrebno.

Doslej niso opazili nobenih vplivov zdravila na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji.

V redkih primerih so opažali preobčutljivostne ali alergijske reakcije (npr. angioedem, občutek pečenja in zbadanja na mestu infundiranja, mrzlica, pordelost, generalizirana urtikarija, glavobol, izpuščaji, hipotenzija, letargija, navzea, nemir, tahikardija, tiščanje v prsih, parestezije, bruhanje, piskanje v pljučih). V nekaterih primerih lahko ti znaki napredujejo do hude anafilaksije (vključno s šokom).

V redkih primerih so opažali zvišanje telesne temperature.

Pri bolnikih s hemofilijo A lahko nastanejo protitelesa (zaviralci) proti faktorju VIII. Če se pojavijo takšna protitelesa, se stanje kaže kot nezadosten klinični odziv. Za zdravljenje takšnih bolnikov je potrebno strokovno znanje specializiranega centra za hemofilijo.

V kliničnem preskušanju, ki še poteka, so zdravilo OCTANATE uporabili pri 29 predhodno nezdravljenih bolnikih. 26 predhodno nezdravljenih bolnikov je imelo aktivnost faktorja VIII

na začetku preskušanja < 1 %, 3 predhodno nezdravljeni bolniki pa so imeli < 2 %. 28 od 29 predhodno nezdravljenih bolnikov so zdravili, kadar je bilo potrebno in med študijo je imelo 5 predhodno nezdravljenih bolnikov kirurški poseg. Mediana starost bolnika ob prvi izpostavljenosti zdravilu je bila 9 mesecev (razpon od 3 dni do 67 mesecev). Mediana vrednost števila dni, ko so bili bolniki izpostavljeni zdravilu v kliničnem preskušanju, pa je znašala 74 (razpon od 1 do 553). 20 od 29 bolnikov je bilo zdravilu izpostavljenih več kot 20 dni. Pri 3 (10 %) od 29 predhodno nezdravljenih bolnikov, ki so jih zdravili z zdravilom OCTANATE kadar je bilo potrebno, so se pojavili zaviralci v titru nad 5 B.e. in pri nobenem od bolnikov se niso zaviralci pojavili v titru manj kot 5 B.e. V času ugotovitve zaviralcev pri teh bolnikih je znašala mediana vrednost števila dni, ko so bili izpostavljeni zdravilu, 10 dni (razpon od 3 do 19 dni).

V kliničnih študijah so 77 predhodno zdravljenih bolnikov (po definiciji tisti, ki so bili zdravilu izpostavljeni več kot 100 dni) spremljali najmanj 6 mesecev. Mediana vrednost števila dni, ko je bil bolnik izpostavljen zdravilu, je bila 39. Pri nobenem od teh preiskovancev se zaviralci niso pojavili na novo.

Redki: (>1/10.000, <1/1000)

Zelo redki: (<1/10.000), vključno z osamljenimi primeri

Za podatke o virusni varnosti glejte poglavje 4.4.

Doslej niso poročali o nobenih primerih prevelikega odmerjanja.