DULCOLAX 10 mg svečke
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve
Oznake
Interakcije s/z
Omejitve uporabe
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC

Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - DULCOLAX 10 mg
Za bolnike, ki imajo težave z zaprtjem.
Za pripravo na diagnostične postopke, pred in po operaciji ter stanja, kjer je potrebno olajšati iztrebljanje.
Odmerjanje
Za zaprtje:
Če zdravnik ne predpiše drugače, priporočamo naslednje odmerjanje:
Odrasli:
1 svečka (10 mg) na dan.
Največjega dnevnega odmerka ne smete prekoračiti. Največji dovoljeni odmerek je 10 mg (1 svečka).
Pediatrična populacija:
Otroci in mladostniki, starejši od 10 let:
1 svečka (10 mg) na dan.
Največjega dnevnega odmerka ne smete prekoračiti. Največji dovoljeni odmerek je 10 mg (1 svečka).
Otroci, starejši od 2 do vključno 10 let:
Otroke, starejše od 2 do vključno 10 let, pri katerih je zaprtje kronično ali trdovratno, je dovoljeno zdraviti le po zdravnikovih navodilih. Za to skupino je zdravilo DULCOLAX na voljo v primernejši obliki.
Bisakodila ne smemo uporabljati pri otrocih, starih 2 leti ali mlajših.
Za pripravo na diagnostične postopke in pred operacijo
Uporaba zdravila DULCOLAX je dovoljenja samo pod zdravniškim nadzorom:
za pripravo na diagnostične postopke, pred- in pooperativno zdravljenje ter bolezenska stanja, pri katerih je treba olajšati iztrebljanje.
Odrasli:
Za popolno izpraznitev črevesja je priporočeni odmerek 2 obloženi tableti (10 mg) zjutraj ter 2 obloženi tableti (10 mg) zvečer ter 1 svečka naslednje jutro.
Pediatrična populacija:
Otroci in mladostniki, starejši od 10 let:
Za popolno izpraznitev črevesja je priporočeni odmerek 2 obloženi tableti (10 mg) zjutraj in 2
obloženi tableti (10 mg) zvečer ter 1 svečka naslednje jutro.
Otroci, stari 4 do vključno 10 let:
Za otroke, stare od 4 do vključno 10 let je priporočeni odmerek 1 obložena tableta (5 mg) zvečer in odvajalo za otroke s takojšnjim delovanjem (npr. svečko) naslednje jutro.
Način uporabe
Svečke začnejo običajno delovati približno po 20 minutah (10 do 30 minutah). Treba jih je odviti in vstaviti v danko s konico naprej.
Preobčutljivost na zdravilno učinkovino (bisakodil) ali katerokoli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Zdravilo DULCOLAX je kontraindicirano za bolnike z ileusom (črevesno zaporo), z akutnimi abdominalnimi obolenji, kot sta vnetje slepiča (apendicitis) in akutno črevesno vnetje, in s hudo trebušno bolečino skupaj s slabostjo in bruhanjem, ki lahko kaže na huda bolezenska stanja.
Zdravilo DULCOLAX je kontraindicirano tudi pri hudi dehidraciji.
Kot vse laksative tudi zdravilo DULCOLAX ne smemo jemati redno vsak dan ali daljše obdobje, ne da bi ugotovili vzrok zaprtja.
Dolgotrajna čezmerna uporaba lahko povzroči tekočinsko in elektrolitsko neravnotežje in hipokaliemijo.
Izguba tekočine iz črevesja lahko povzroči dehidracijo. Pojavita se lahko žeja in oligurija. Bolnikom, pri katerih pride do izgube tekočine in katerim lahko dehidracija škoduje (npr. če imajo ledvično insuficienco ali starejšim), je treba zdravilo DULCOLAX ukiniti in ga ponovno uvesti le pod zdravniškim nadzorom.
Stimulativna odvajala, vključno z zdravilom DULCOLAX, ne pomagajo pri hujšanju (glejte poglavje 5.1 Farmakodinamične lastnosti).
Pri bolnikih se lahko pojavi hematohezija (kri v blatu), ki pa je večinoma blaga in samodejno mine.
Pri bolnikih, ki so jemali zdravilo DULCOLAX so poročali o omotici in/ali sinkopi. Podrobni podatki kažejo, da bi bili lahko navedeni pojavi povezani z defekacijsko sinkopo (ali sinkopo, ki jo lahko povzroči napenjanje med iztrebljanjem) ali z vazovagusno reakcijo na abdominalno bolečino pri zaprtju in niso nujno posledica jemanja bisakodila.
Med uporabo svečk lahko pride do bolečin in lokalnega draženja, zlasti pri analnih fisurah in ulcerativnem proktitisu.
Sočasno jemanje diuretikov ali adrenokortikosteroidov lahko poveča tveganje elektrolitskega neravnotežja, če bolnik jemlje čezmerne odmerke zdravila DULCOLAX.
Elektrolitsko neravnotežje lahko poveča občutljivost za srčne glikozide.
Sočasna uporaba drugih odvajal lahko okrepi gastrointestinalne neželene učinke zdravila DULCOLAX.
Nosečnost
Ni na voljo zadostnih in dobro nadzorovanih študij pri nosečnicah. Dolgotrajne izkušnje niso pokazale neželenih ali škodljivih učinkov med nosečnostjo.
Dojenje
Ne glede na to smejo ženske med nosečnostjo - tako kot vsa zdravila - jemati zdravilo DULCOLAX le, če jim tako svetuje zdravnik.
Klinični podatki kažejo, da se niti aktivni del bisakodil BHPM (bis-(p-hidroksifenil)-piridil-2- metan) niti njegovi glukuronidi med laktacijo ne izločajo v materino mleko zdravih žensk. Zato zdravilo DULCOLAX lahko uporabljajo ženske, ki dojijo.
Plodnost
Študij o vplivu na plodnost pri človeku niso izvedli.
Študij o vplivu zdravila DULCOLAX na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji niso izvedli.
Toda bolnike je treba poučiti, da se lahko zaradi vazovagalne reakcije (npr. na trebušni krč) pojavita omotica ali sinkopa. Če se pri bolnikih pojavi trebušni krč, se morajo izogibati opravilom, ki so lahko nevarna, na primer vožnji in upravljanju s stroji.
Neželena učinka, o katerih so med zdravljenjem najpogosteje poročali, sta trebušna bolečina in driska.
Navedba pogostnosti po MedDRA:
zelo pogosti (≥ 1/10) pogosti (≥ 1/100 do < 1/10) občasni (≥ 1/1.000 do 1/100) redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000) zelo redki (< 1/10.000)neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložjivih podatkov)
Bolezni imunskega sistema:
Redki: preobčutljivostne reakcije, angioedem, anafilaktične reakcije
Presnovne in prehranske motnje
Redki: dehidracija
Bolezni živčevja Občasni: omotica Redki: sinkopa
Kaže, da sta omotica in sinkopa, ki se pojavita po jemanju bisakodila, povezani z vazovagalno reakcijo (npr. na trebušni krč, odvajanje blata).
Bolezni prebavil:
Pogosti: trebušni krči, trebušna bolečina, driska, navzea
Občasni: nelagodje v trebuhu, bruhanje, hematohezija (kri v blatu), nelagodje v predelu zadnjika in danke
Redki: kolitis, vključno z ishemičnim kolitisom
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke
Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva 22
SI-1000 Ljubljana
Tel: +386 (8) 2000 500
Faks: +386 (8) 2000 510
e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si
Simptomi
Veliki odmerki lahko povzročijo vodeno blato (drisko), abdominalne krče in klinično pomembno izgubo tekočine, kalija in drugih elektrolitov.
Dolgotrajno jemanje prevelikih odmerkov zdravila DULCOLAX, kot tudi drugih odvajal, lahko povzroči kronično drisko, abdominalno bolečino, hipokaliemijo, sekundarni hiperaldosteronizem in nastanek ledvičnih kamnov. Med kronično zlorabo odvajal opisujejo tudi okvare ledvičnih tubulov, presnovno alkalozo in mišično oslabelost kot sekundarno posledico hipokaliemije.
Zdravljenje
Kmalu po zaužitju peroralne oblike zdravila DULCOLAX lahko njegovo absorpcijo zmanjšamo na minimum ali preprečimo z izpiranjem želodca ali bruhanjem. Včasih sta potrebna nadomeščanje tekočin in uravnava elektrolitskega ravnotežja. To je zlasti pomembno pri starejših bolnikih in otrocih.
Včasih je koristno dajanje spazmolitikov.
Farmakološke lastnosti - DULCOLAX 10 mg
Farmakoterapevtska skupina: odvajala, kontaktna odvajala, oznaka ATC: A06AB02 Mehanizem delovanja
Bisakodil je odvajalo z lokalnim delovanjem in spada v skupino derivatov difenilmetana.
Bisakodil kot kontaktno odvajalo, pri katerem so opisali tudi antiresorptivne hidragogne učinke, po hidrolizi v debelem črevesu spodbudi peristaltiko kolona ter pospeši zbiranje vode in posledično elektrolitov v svetlini kolona. Ti učinki spodbudijo iztrebljanje, skrajšajo čas prehoda vsebine in blato zmehčajo.
Kot odvajalo, ki deluje na kolon, bisakodil ciljno spodbuja naravno praznjenje črevesa v spodnjem delu prebavil, zato ne spremeni niti prebave niti absorpcije kalorij ali esencialnih hranil iz tankega črevesa.
Po peroralnem ali rektalnem dajanju se bisakodil hitro hidrolizira v aktivno učinkovino bis-(p- hidroksifenil)-piridil-2-metan (BHPM), pretežno zaradi delovanja esteraz v črevesni sluznici.
Pri dajanju gastrorezistentne tablete so bile koncentracije BHPM v plazmi največje 4 do10 ur po zaužitju, laksativni učinek pa je nastopil 6 do 12 ur po zaužitju. Po dajanju svečk se je laksativni učinek pojavil po povprečno 20 minutah; pri nekaterih bolnikih se je pojavil 45 minut po dajanju. Največje koncentracije BHPM v plazmi so izmerili 0,5 do 3 ure po uporabi svečke. Laksativni učinek bisakodila se torej ne ujema z ravnijo BHPM v plazmi. BHPM učinkuje lokalno v spodnjem delu črevesa in njegov laksativni učinek in raven učinkovine v plazmi nista povezana. Zato so obložene tablete bisakodila izdelane tako, da so odporne proti soku v želodcu in tankem črevu. Večina zdravila se sprošča v kolonu, ki je želeno mesto delovanja.
Po peroralnem in rektalnem dajanju se absorbira le majhna količina zdravila, ki pa se v črevesni steni in jetrih skoraj povsem konjugira v neaktivni glukuronid BHPM. Razpolovna doba izločanja
glukuronida BHPM iz plazme je približno 16,5 ure. Po dajanju obloženih tablet bisakodila se je približno 51,8 % odmerka izločilo z blatom v obliki prostega BHPM in povprečno 10,5 % odmerka se je izločilo z urinom v obliki glukuronida BHPM. Po vstavitvi svečke se je povprečno 3,1 % odmerka izločilo z urinom v obliki glukuronida BHPM. Blato je vsebovalo veliko količino BHPM (90 % skupne izločene količine) in majhno količino nespremenjenega bisakodila.
