Rapibloc 20 mg/2 ml koncentrat za raztopino za injiciranje

Landiolol je indiciran pri odraslih za zdravljenje:

• supraventrikularne tahikardije in hitri nadzor ventrikularnega ritma pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo ali atrijsko undulacijo perioperativno, postoperativno ali v drugih okoliščinah, ko je zaželen kratkotrajni nadzor frekvence prekatov z zdravilom s kratkotrajnim delovanjem;

• nekompenzacijske sinusne tahikardije, če hitra frekvenca srca po zdravnikovi presoji zahteva

  specifično ukrepanje.

  Landiolol ni namenjen za kronično uporabo.

Odmerjanje

Landiolol je namenjen za intravensko uporabo v nadzorovanih okoliščinah. Landiolol sme dati le

dobro usposobljen zdravstveni delavec. Odmerjanje landiolola je treba prilagoditi individualno.

Dajte intravensko bolusno injekcijo od 0,1 do 0,3 mg/kg telesne mase. Priporočeni začetni odmerek je od 0,1 do 0,2 mg/kg telesne mase. Bradikardni učinek lahko traja od 5 do 20 minut. Če učinkovitost ni zadostna, povečajte odmerek na 0,2 ali 0,3 mg/kg telesne mase.

Če je treba, je mogoče bolusno dajanje ponoviti do največjega dnevnega odmerka

100 mg/bolnika/dan. Ta odmerek je mogoče dodatno razdeliti na 5 do 15 odmerkov na dan (5 × 20 mg/bolnika/odmerek; to ustreza 5 × 0,3 mg/kg telesne mase do 15 × 7 mg/bolnika/odmerek oziroma 15 × 0,1 mg/kg telesne mase).

Za dolgotrajnejšo uporabo uporabite infuzijo landiolola, pripravljeno iz zdravila Rapibloc prašek za

raztopino za infundiranje.

V primeru neželenih učinkov (glejte poglavje 4.8) je treba dodatne odmerke zdravila Rapibloc koncentrat zmanjšati ali se jim sploh izogniti, bolniki pa morajo biti deležni ustrezne zdravstvene obravnave, če je potrebna. Pri bolnikih z nizkim sistoličnim krvnim tlakom je pri prilagajanju odmerka potrebna dodatna previdnost.

Posebne skupine bolnikov

Starejša populacija (≥ 65 let) Prilagoditev odmerka ni potrebna. Ledvična okvara

Prilagajanje odmerka ni potrebno (glejte poglavji 4.4 in 5.2).

Jetrna okvara

Podatki o zdravljenju pri bolnikih z jetrno okvaro so omejeni (glejte poglavje 5.2). Pri bolnikih s katero koli stopnjo okvare jeter mora biti odmerjanje previdno in priporočljivo je začeti z uporabo manjših odmerkov.

Zdravilo Rapibloc koncentrat vsebuje alkohol (glejte poglavji 2 in 4.4)

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost landiolola pri otrocih, starih 0 do 18 let, še nista bili dokazani. Zdravilo Rapibloc koncentrat vsebuje etanol, zato ga ni priporočljivo uporabljati pri pediatrični populaciji (glejte poglavje 4.4). Za uporabo pri tej populaciji je lahko primernejša druga farmacevtska oblika (tj. zdravilo Rapibloc prašek za raztopino za infundiranje). Podatki, ki so trenutno na voljo za to obliko, so opisani v poglavju 5.2, a priporočil za odmerjanje ni mogoče dati.

Način uporabe

Ampule Rapibloc koncentrata so samo za enkratno uporabo. Zdravilo je treba pred uporabo redčiti (za navodila glejte poglavje 6.6).

Landiolola ne smemo mešati z drugimi zdravili razen s tistimi, ki so omenjena v poglavju 6.6.

Landiolol je treba dajati intravensko. Preprečiti je treba subkutano, perivaskularno vensko ali intaarterijsko injiciranje. Da bi preprečili tveganje za lokalne toksične učinke, je treba intravenski landiolol injicirati neposredno v veliko centralno ali periferno veno skozi veliko iglo ali po intravenskem katetru. Landiolola se ne sme dajati po isti intravenski liniji kot druga zdravila (glejte poglavje 6.6).

• Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

• Huda bradikardija (manj kot 50 utripov na minuto).

• Bolezen sinusnega vozla.

• Hude motnje prevajanja skozi atrioventrikularni (AV) vozel (brez srčnega spodbujevalnika):

  AV blok 2. ali 3. stopnje

• Kardiogeni šok.

• Huda hipotenzija.

• Dekompenzirano srčno popuščanje.

• Pljučna hipertenzija.

• Nezdravljen feokromocitom.

• Akuten napad astme.

• Huda metabolična acidoza, ki je ni mogoče korigirati.

Zdravilo Rapibloc koncentrat je treba pred uporabo redčiti (glejte poglavje 6).

Najpogosteje opaženi neželeni učinek je hipotenzija, ki po zmanjšanju odmerka ali prenehanju dajanja

zdravila hitro reverzibilna.

Spremljanje

Zdravilo Rapibloc koncentrat za raztopino za injiciranje je hiperosmolarno in lahko povzroči tveganje za tromboflebitis, zato je treba mesto injiciranja nadzirati. Ekstravazacijo je treba preprečiti, če pa se pojavi, jo je treba ustrezno zdraviti. V primeru naključnega zunajžilnega injiciranja je treba uporabiti drugo mesto injiciranja.

Vsem bolnikom, ki prejemajo landiolol, je priporočljivo stalno kontrolirati krvni tlak in EKG.

Sindrom preekscitacije

Uporabi antagonistov adrenergičnih receptorjev beta se je treba izogibati pri bolnikih, ki imajo sindrom preekscitacije in ob tem atrijsko fibrilacijo. Pri takšnih bolnikih lahko blokada adrenergičnih receptorjev beta atrioventrikularnega vozla poveča prevajanje skozi akcesorno pot in sproži ventrikularno fibrilacijo.

Srčni blok prve stopnje

Zaradi negativnega vpliva na čas atrioventrikularnega prevajanja je treba antagoniste adrenergičnih receptorjev beta pri bolnikih s srčnim blokom prve stopnje uporabljati previdno (glejte tudi poglavje 4.3).

Prinzmetalova angina pektoris

Zaradi neovirane vazokonstrikcije koronarnih arterij, ki jo uravnavajo adrenergični receptorji alfa, lahko antagonisti adrenergičnih receptorjev beta povečajo število in trajanje napadov angine pektoris pri bolnikih s Prinzmetalovo angino pektoris (vazospastična angina pektoris). Pri teh bolnikih se neselektivnih antagonistov adrenergičnih receptorjev beta ne sme uporabljati, selektivne antagoniste adrenergičnih receptorjev beta-1 pa je dovoljeno uporabljati le skrajno previdno.

Pri kongestivnem srčnem popuščanju blokado adrenergičnih receptorjev beta spremlja možna nevarnost za dodatno poslabšanje kontraktilnosti miokarda in sprožitev dodatnega srčnega popuščanja. Ob prvem znaku ali simptomu pretečega srčnega popuščanja ne smemo dajati nadaljnih odmerkov landiolola, bolniki pa morajo biti deležni ustrezne zdravstvene obravnave.

Srčno popuščanje in hemodinamsko oslabljeni bolniki

Landiolol je treba za nadzor ventrikularnega odziva pri bolnikih s supraventrikularnimi motnjami srčnega ritma uporabljati previdno, če je bolnik hemodinamsko oslabljen ali če jemlje kakšna druga zdravila, ki zmanjšajo periferni upor, miokardno polnitev, krčljivost miokarda ali širjenje električnih impulzov v miokardu.

Sočasna uporaba

Sočasna uporaba landiolola z verapamilom ali diltiazemom ni priporočljiva pri bolnikih z motnjami atrioventrikularega prevajanja (glejte tudi poglavje 4.5).

Bolniki s sladkorno boleznijo

Pri bolnikih s sladkorno boleznijo in v primeru hipoglikemije je treba landiolol uporabljati previdno.

Resnost hipoglikemije je večja pri antagonistih adrenergičnih receptorjev beta, ki so manj

kardioselektivni. Antagonisti adrenergičnih receptorjev beta lahko prikrijejo prodromske simptome hipoglikemije, npr. tahikardijo, ne vplivajo pa nujno na omotico in znojenje.

Ledvična okvara

Glavni presnovek landiolola (M1) se izloča skozi ledvice in se pri bolnikih z okvaro ledvic verjetno kopiči. Ta presnovek sicer niti v odmerkih, 200-krat večjih od odmerka matičnega zdravila, ne deluje kot antagonist adrenergičnih receptorjev beta, vendar je treba landiolol pri bolnikih z okvarjenim delovanjem ledvic kljub temu uporabljati previdno.

Rezultati klinične študije kažejo, da posebni previdnostni ukrepi pri uporabi landiolola pri bolnikih, ki prejemajo ledvično nadomestno zdravljenje, niso potrebni.

Feokromocitom

Pri bolnikih s feokromocitomom je treba landiolol uporabljati previdno in le po predhodnem zdravljenju z antagonisti adrenergičnih receptorjev alfa (glejte tudi poglavje 4.3).

Bronhospazmična bolezen

Bolniki z bronhospazmično boleznijo praviloma ne smejo prejemati antagonistov adrenergičnih receptorjev beta. Zaradi velike relativne selektivnosti za receptorje beta-1- in možnosti titriranja je landiolol pri takšnih bolnikih mogoče uporabljati, toda previdno. Landiolol je treba skrbno prilagoditi, da bi dosegli čim manjši še učinkoviti odmerek. V primeru bronhospazma ne smemo dajati nadaljnih odmerkov landiolola in po potrebi uporabiti agoniste receptorjev beta-2,. Če bolnik že prejema kakšno zdravilo, ki stimulira adrenergične receptorje beta-2, utegne biti potrebna ponovna ocena odmerka takšnega zdravila.

Motnje perifernega krvnega obtoka

Pri bolnikih z motnjami perifernega krvnega obtoka (Raynaudova bolezen ali sindrom, intermitentna klavdikacija) je treba antagoniste adrenergičnih receptorjev beta uporabljati zelo previdno, ker se jim te motnje lahko poslabšajo.

Antagonisti adrenergičnih receptorjev beta lahko povečajo občutljivost za alergene in stopnjujejo resnost anafilaktičnih reakcij. Bolniki, ki uporabljajo antagoniste adrenergičnih receptorjev beta, so lahko neodzivni na običajne odmerke adrenalina, ki se uporabljajo za zdravljenje anafilaktičnih reakcij (glejte tudi poglavje 4.5).

Zdravilo Rapibloc koncentrat vsebuje 672 mg etanola (96 %) na največji enkratni odmerek (preračunano za 70 kg bolnika), kar ustreza manj kot 17 ml piva ali 7 ml vina na odmerek.

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija in manj kot 1 mmol (39 mg) kalija na ampulo,

kar v bistvu pomeni ‘brez natrija in kalija’.

Zaviralci kalcijevih kanalčkov

Zaviralci kalcijevih kanalčkov, na primer dihidropiridinski derivati (npr. nifedipin), lahko povečajo tveganje za hipotenzijo. Pri bolnikih z insuficienco srca sočasno zdravljenje z antagonisti adrenergičnih receptorjev beta lahko povzroči srčno popuščanje. Priporočljiva sta skrbno prilagajanje landiolola in ustrezen hemodinamski nadzor.

Antiaritmiki

Dajanje landiolola je treba previdno prilagoditi, če je uporabljen sočasno z verapamilom, diltiazemom, antiaritmiki I. skupine, amiodaronom ali pripravki digitalisa, ker lahko sočasna uporaba prekomerno zavre delovanje srca in/ali povzroči motnje atrioventrikularnega prevajanja.

Landiolola se ne sme uporabljati sočasno z verapamilom ali diltiazemom pri bolnikih z nepravilnostmi atrioventrikularnega prevajanja (glejte poglavje 4.4).

Antidiabetiki

Sočasna uporaba landiolola in insulina ali peroralnih antidiabetikov lahko vpliva na njihov učinek na znižanje krvnega sladkorja. V primeru sočasne uporabe teh zdravil je treba pozornost nameniti koncentraciji krvnega sladkorja, ker lahko blokada adrenergičnih receptorjev beta prikrije znake hipoglikemije, npr. tahikardijo.

Zdravila, ki se uporabljajo med anestezijo

Nadaljevanje uporabe antagonistov adrenergičnih receptorjev beta med indukcijo narkoze, intubacijo

in končevanjem narkoze zmanjša tveganje za motnje srčnega ritma.

Če je stanje bolnikovega znotrajžilnega volumna negotovo, ali če so sočasno z landiololom uporabljeni antihipertenzivi (vključno z antagonisti adrenergičnih receptorjev beta), je refleksna tahikardija lahko oslabljena in poveča se tveganje za hipotenzijo.

Hipotenzivni učinki inhalacijskih anestetikov se lahko v prisotnosti landiolola povečajo. Odmerjanje enega ali drugega zdravila je mogoče prilagoditi, kot je potrebno, da se ohrani želena hemodinamika.

Dajanje landiolola je treba previdno titrirati, če je uporabljen sočasno z anestetiki, ki imajo bradikarden učinek, substrati esteraz (npr. suksametonijevim kloridom) ali zaviralci holinesteraze (npr. neostigminom), ker lahko sočasna uporaba povzroči močnejši bradikarden učinek ali podaljša trajanje delovanja landiolola.

Študija s človeško plazmo in vitro je pokazala, da lahko sočasna uporaba suksametonija poveča največjo koncentracijo landiololijevega klorida v krvi za približno 20 %. Antagonistično zavrtje lahko tudi podaljša trajanje živčnomišične blokade s suksametonijevim kloridom.

Nesteroidna protivnetna zdravila

NSAID (nesteroidna protivnetna zdravila) lahko zmanjšajo hipotenzivni učinek antagonistov

adrenergičnih receptorjev beta.

Posebna previdnost je potrebna pri sočasni uporabi floktafenina z antagonisti adrenergičnih receptorjev beta.

Zdravila z antihipertenzivnim učinkom (vključno z antidepresivi, antipsihotiki itd.)

Sočasna uporaba landiolola z tricikličnimi antidepresivi, barbiturati, fenotiazini ali antihipertenzivi lahko povzroči večje znižanje krvnega tlaka. Odmerjanje landiolola je treba skrbno prilagoditi, da bi preprečili nepričakovano hipotenzijo. Pri sočasni uporabi amisulprida je potrebna posebna previdnost.

Kombinacija landiolola z ganglijskimi zaviralci lahko poveča hipotenzivni učinek.

Simpatikomimetična zdravila

Sočasna uporaba simpatikomimetičnih zdravil, ki delujejo beta-agonistično, lahko izniči učinek landiolola. Odmerek enega ali drugega zdravila je lahko potrebno prilagoditi glede na bolnikov odziv, ali pa razmisliti o uporabi drugega zdravila.

Zdravila, ki znižajo vrednosti kateholamina

Zdravila, ki znižajo vrednosti kateholamina ali antisimpatotoniki (npr. rezerpin, klonidin, deksmedetomidin) imajo lahko med sočasno uporabo z landiololom aditiven učinek. Bolnike, ki sočasno prejemajo takšna zdravila, je treba natančno nadzirati glede znakov hipotenzije ali izrazite bradikardije.

Sočasna uporaba klonidina in antagonistov adrenergičnih receptorjev beta poveča tveganje za ponovitev hipertenzije ("rebound"). Po 24-urni uporabi landiolola sicer niso opažali ponovitve hipertenzivnega učinka, vendar pa takšnega učinka ni mogoče izključiti, če je landiolol uporabljen v kombinaciji s klonidinom.

Heparin

Če so bolnikom med srčno-žilnimi operacijami med infundiranjem landiolola dali heparin intravensko, se je koncentracija landiolola v plazmi zmanjšala za 50 %, ob tem se je pojavilo s heparinom

povzročeno znižanje krvnega tlaka in podaljšanje časa landiolola v obtoku. Srčna frekvenca se v teh okoliščinah ni spremenila.

Medsebojno delovanje z drugimi zdravili

Pri bolnikih, ki jemljejo antagoniste adrenergičnih receptorjev beta, so lahko anafilaktične reakcije, ki jih povzročijo druga zdravila, resnejše. Ti bolniki so lahko odporni na zdravljenje z adrenalinom v normalnem odmerku, učinkovito pa je intravensko injiciranje glukagona (glejte tudi poglavje 4.4).

Možnost za medsebojno delovanje landiololovih presnovkov M1 in M2 s sočasno uporabljenimi zdravili ni znana. Farmakodinamični učinki teh presnovkov ne veljajo za klinično pomembne (glejte poglavje 5.2).

Nosečnost

Podatkov o uporabi zdravila Rapibloc koncentrat pri nosečnicah je malo. V edini s placebom nadzorovani klinični študiji pri 32 bolnicah z načrtovanim carskim rezom je landiolol v odmerku 200 mikrogramov/kg, ki so ga dali v času indukcije anestezije, oslabil hemodinamski odziv, ki ga je povzročila intubacija sapnika. O neželenih učinkih niso poročali. Pri bolnicah, zdravljenih z

landiololom, in nezdravljenih bolnicah niso opazili razlik v ocenah po Apgarjevi lestvici za plod po 1 in 5 minutah. Zaradi visoke selektivnosti za beta-1 landiolol ni vplival na krčenje maternice. Študije na živalih ne kažejo klinično pomembnih učinkov, kar zadeva toksične vplive na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3).

Iz previdnosti se je uporabi landiolola med nosečnostjo bolje izogniti. Glede na farmakološko delovanje antagonistov adrenergičnih receptorjev beta je treba v poznejšem obdobju nosečnosti upoštevati neželene učinke na plod in novorojenčka (zlasti hipoglikemijo, hipotenzijo in bradikardijo).

Če je zdravljenje z landiololom potrebno, je treba nadzirati utero-placentni krvni pretok in plodovo

rast. Novorojenčka je treba natančno nadzirati.

Zdravilo Rapibloc koncentrat vsebuje alkohol (glejte poglavji 2 in 4.4). Dojenje

Ni znano, ali se landiolol/presnovki izločajo v materino mleko. Farmakokinetični podatki, ki so na voljo pri živalih, so pokazali izločanje landiolola v materinem mleku. Tveganja za dojene otroke ni mogoče izključiti. Odločiti se je treba bodisi za prenehanje dojenja bodisi za prenehanje/prekinitev zdravljenja z landiololom, upoštevaje koristi dojenja za otroka in koristi zdravljenja za žensko.

Zdravilo Rapibloc koncentrat vsebuje alkohol (glejte poglavji 2 in 4.4). Plodnost

Študije na živalih niso pokazale vpliva landiolola na plodnost (glejte poglavje 5.3).

Podatek ni potreben.

1. Povzetek varnostnega profila

   Najpogosteje opažena neželena učinka landiolola, opisana v objavljeni literaturi iz kliničnih preskušanj (2382 bolnikov) in v študijah izida zdravljenja/uporabe po prihodu zdravila na trg (1257 bolnikov), sta bili hipotenzija in bradikardija (od ≥ 1 do < 10 %).

   Neželeni učinki so navedeni v spodnji preglednici po organskih sistemih in pogostnosti; zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1000 do < 1/100), redki (≥ 1/10 000 do < 1/1000), zelo redki (< 1/10 000) in neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov)>.

2. Tabelarični pregled neželenih učinkov

   Infekcijske in parazitske bolezni	občasni: pljučnica*redki: mediastinitis*
   Bolezni krvi inlimfatičnega sistema	občasni: trombocitopenija*
   Presnovne in prehranske motnje	občasni: hiponatriemija*redki: hiperglikemija
   Bolezni živčevja	občasni: možganska ishemija*, glavobolredki: možganski infarkt, cerebrovaskularni insult, napad epilepsije
   Srčne bolezni	pogosti: bradikardijaobčasni: atrijska fibrilacija, srčni zastoj*, sinusni zastoj, tahikardija* redki: miokardni infarkt*, ventrikularna tahikardija*, sindrom majhnega minutnega volumna srca*, atrioventrikularni blok*, desnokračni blok*,supraventrikularne ekstrasistole, ventrikularne ekstrasistole
   Žilne bolezni	pogosti: hipotenzijaobčasni: hipertenzija*redki: šok*, vročinski obliv*
   Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora	občasni: edem pljučredki: astma*, dihalna stiska*, bolezen dihal*, bronhospazem, dispneja*, hipoksija*
   Bolezni prebavil	občasni: bruhanje, navzearedki: nelagodje v trebuhu, izcedek iz ust, zadah
   Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov	občasni: bolezen jeter*, hiperbilirubinemija*
   Bolezni kože in podkožja	redki: eritem, hladen znoj*
   Bolezni mišično-skeletnega sistema invezivnega tkiva	redki: mišični spazmi
   Bolezni sečil	redki: ledvična odpoved*, akutna ledvična okvara, oligurija
   Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije	redki: pireksija*, mrzlica*, nelagodje v prsnem košu*, bolečina na mestudajanjaneznana: bolečina na mestu aplikacije, reakcija na mestu injiciranja,občutek pritiska
   Preiskave	pogosti: znižan krvni tlakobčasni: nenormalne vrednosti alanin-aminotransferaze (ALT/GPT)*, nenormalne vrednosti aspartat-aminotransferaze (AST/GOT)*, zvišane vrednosti transferaze, nenormalno število rdečih krvnih celic*, nenormalne vrednosti hemoglobina*, nenormalna vrednost hematokrita*, nenormalno število trombocitov, nenormalne vrednosti laktat-dehidrogenaze v krvi, nenormalne vrednosti sečnine v krvi*, zvišane vrednosti kreatinina v krvi*, nenormalne vrednosti kreatin fosfokinaze v krvi*, nenormalne vrednosti celokupnega proteina*, nenormalne vrednosti albumina v krvi*, nenormalne vrednosti kalija v krvi*, nenormalne vrednosti holesterola v krvi*, nenormalno število belih krvnih celic*redki: spust ST spojnice na elektrokardiogramu, inverzija T vala na elektrokardiogramu*, podaljšan QRS kompleks na elektrokardiogramu, zvišan tlak v pljučni arteriji*, znižan parcialni tlak kisika*, zvišane vrednosti sečnine v urinu*, nenormalno število nevtrofilcev, nenormalne vrednosti alkalne fosfataze v krvi*, nenormalne koncentracija levkocitnealkalne fosfataze*, nenormalne vrednosti prostih maščobnih kislin,

   nenormalne vrednosti klorida v krvi, glukoza v urinu*, nenormalne vrednosti trigliceridov v krvi*, prisotnost beljakovin v urinu*

   * Pogostnost temelji na združeni analizi 42 študij (tj. s placebom nadzorovanih študij, z zdravilno učinkovino nadzorovanih študij, študij, nadzorovanih z nezdravljeno skupino, in nenadzorovanih študij), v katerih se je 2264 bolnikov zdravilo z landiololom.

3. Opis izbranih neželenih učinkov

   V študijah izida zdravljenja/uporabe landiolola v obdobju trženja zdravila g so hipotenzijo opažali pri 0,8 % in bradikardijo pri 0,7 % (od 1257) bolnikov. Vsi primeri hipotenzije in bradikardije, povezani z uporabo landiolola so v opisanih študijah minili ali so se izboljšali brez ukrepanja oziroma v nekaj minutah po prenehanju dajanja landiolola in/ali dodatnih zdravil.

   Resni neželeni učinki na podlagi kliničnih študij/raziskav uporabe v obdobju trženja zdravila: pri enem bolniku s hudo krvavitvijo so v kliničnem preskušanju med perioperativno uporabo poročali o šoku zaradi prekomerne hipotenzije (učinek je minil v 10 minutah po prenehanju dajanja landiolola, prostaglandina in izoflurana). Zapleti kot so zastoj srca, popolni AV blok, sinusni zastoj in huda bradikardija so se pojavili predvsem pri starejših bolnikih oziroma pri bolnikih s hipertenzijo ali boleznimi srca.

   Ukrepi, potrebni v primeru teh specifičnih neželenih učinkov, so opisani v poglavju 4.2.

4. Druge posebne skupine bolnikov

V študiji LANDI-SEP pri bolnikih s sepso so neželeni učinki, povezani z landiololom, vključevali

hipotenzijo (5 dogodkov pri 98 [5,1 %] bolnikih), bradikardijo (3 dogodki pri 98 [2 %] bolnikih) ali

znižan srčni utrip (1 dogodek pri 98 [1 %] bolnikih), srčno disfunkcijo (1 dogodek pri 98 [1 %] bolnikih), sindrom majhnega minutnega volumna srca (1 dogodek pri 98 [1 %] bolnikih), zvišane vrednosti jetrnih encimov (1 dogodek pri 98 [1 %] bolnikih), zvišane vrednosti mlečne kisline v krvi (1 dogodek pri 98 [1 %] bolnikih) in poliurijo (1 dogodek pri 98 [1 %] bolnikih).

Podatki o varnosti uporabe landiolola pri starejših osebah so omejeni. Upoštevati je treba negotovosti v zvezi z varnostnim profilom, saj so lahko neželeni učinki tudi posledica sočasne uporabe drugih zdravil ali anestezije.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

V primeru prevelikega odmerjanja se lahko pojavijo huda hipotenzija, huda bradikardija, AV blok, srčna insuficienca, kardiogeni šok, zastoj srca, bronhospazem, respiratorna insuficienca, izguba zavesti do kome, konvulzije, navzea, bruhanje, hipoglikemija, hiperkaliemija.

V primeru prevelikega odmerjanja ne smemo dajati nadaljnih odmerkov landiolola.

Čas, ki je potreben da simptomi po prevelikem odmerjanju izginejo, je odvisen od količine uporabljenega landiolola. Čeprav zmanjšanje srčne frekvence zaradi landiolola po koncu uporabe hitro izgine, lahko to traja več kakor 30 minut dlje kot po prenehanju uporabe terapevtskih odmerkov.

Na podlagi opaženih kliničnih učinkov je treba razmisliti o naslednjih splošnih ukrepih:

• Bradikardija: Intravensko je treba dati atropin ali drugo antiholinergično zdravilo, nato pa stimulant beta-1-adrenergičnih receptorjev (dobutamin itn.). Če bradikardije ni mogoče ustrezno obvladati, je lahko potreben srčni spodbujevalnik.

• Bronhospazem: Bolniku je treba dati inhalacijske simpatikomimetike adrenergičnih receptorjev beta-2 –za nebulator. Če takšno zdravljenje ne zadošča, pride v poštev intravenska uporaba simpatikomimetikov adrenergičnih receptorjev beta-2- ali aminofilina.

• Simptomatska hipotenzija: Bolnik mora dobiti tekočino in/ali zdravila za zvišanje krvnega

  pritiska intravensko.

• Srčno-žilna depresija ali kardiogeni šok: Uporabiti je mogoče diuretike (v primeru pljučnega edema) ali simpatikomimetike. Odmerek simpatikomimetikov (odvisno od simptomov, npr. dobutamin, dopamin, noradrenalin, adrenalin itn.) je odvisen od terapevtskega učinka. Če je potrebno nadaljnje zdravljenje, je treba intravensko dati atropin, inotropna zdravila in kalcijeve ione.