800 i.e. in 1000 i.e. mehke kapsule

• za zdravljenje pomanjkanja vitamina D (ravni v serumu < 25 nmol/L (<10 ng/mL)) pri odraslih in mladostnikih.

• za preprečevanje pomanjkanja vitamina D (ravni v serumu < 25 nmol/L (<10 ng/mL)) pri

  odraslih s prepoznanim tveganjem za pomanjkanje vitamina D.

  3200 i.e. mehke kapsule

• za zdravljenje pomanjkanja vitamina D (ravni v serumu < 25 nmol/L (<10 ng/mL)) pri odraslih in mladostnikih.

Uporaba zdravila Vitamin D3 Lek 800 i.e., 1000 i.e. in 3200 i.e. mehke kapsule je indicirana pri mladostnikih in odraslih.

Odmerjanje

Odmerjanje mora individualno določiti lečeči zdravnik glede na obseg potrebnega dodajanja vitamina

D. Odmerek je treba prilagoditi glede na želene ravni 25-hidroksikolekalciferola (25(OH)D) v serumu, resnost bolezni in bolnikov odziv na zdravljenje.

Pazljivo je treba oceniti bolnikove prehranjevalne navade in upoštevati dodatke vitamina D v nekaterih vrstah hrane.

800 i.e., 1000 i.e. in 3200 i.e. mehke kapsule

Zdravljenje pomanjkanja vitamina D (ravni v serumu < 25 nmol/L (<10 ng/mL)) pri odraslih:

800 i.e. - 4000 i.e./dan

Po prvem mesecu uporabe zdravila, je potrebno razmisliti o nižjem vzdrževalnem odmeku, odvisno od želene ravni 25-hidroksiholekalciferola (25(OH)D) v serumu, resnosti bolezni in bolnikovega odziva na zdravljenje.

Preprečevanje pomanjkanja vitamina D pri odraslih s prepoznanim tveganjem:

800 i.e. - 1000 i.e./dan

Druga možnost je, da upoštevate nacionalna priporočila za odmerjanje pri zdravljenju pomanjkanja

vitamina D.

Potreben je zdravniški nadzor, saj se lahko zahtevani odmerek razlikuje glede na bolnikov odziv

(glejte poglavje 4.4).

Posebne populacije

Okvara jeter

Prilagajanje odmerka pri bolnikih z okvaro jeter ni potrebno.

Okvara ledvic

Uporaba holekalciferola je kontraindicirana pri bolnikih s hudo okvaro ledvic (glejte poglavje 4.3).

Pediatrična populacija

800 i.e., 1000 i.e. in 3200 i.e. mehke kapsule

Zdravilo Vitamin D3 Lek ni namenjeno za uporabo pri otrocih, mlajših od 12 let.

Zdravljenje pomanjkanja vitamina D (ravni v serumu < 25 nmol/L ali 10 ng/mL) pri mladostnikih (12- 18 let):

800-4000 i.e./dan. Dnevni odmerek ne sme preseči 4000 i.e./dan.

Po prvem mesecu uporabe zdravila, je potrebno razmisliti o nižjem vzdrževalnem odmerku, odvisno od želene ravni 25-hidroksiholekalciferola (25(OH)D) v serumu, resnosti bolezni in bolnikovega odziva na zdravljenje.

Način uporabe

Peroralna uporaba

Mehke kapsule je treba pogoltniti cele (neprežvečene) z vodo.

• Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

• Bolezni/stanja povezana s hiperkalciemijo in/ali hiperkalciurijo.

• Kalcijeva nefrolitiaza, nefrokalcinoza.

• D- hipervitaminoza.

• Huda okvara ledvic.

Ravni kalcija v serumu

V primeru terapevtskega zdravljenja je treba odmerek bolniku določiti individualno, z rednim preverjanjem ravni kalcija v plazmi. Med zdravljenjem je treba spremljati serumske vrednosti kalcija, izločanje kalcija z urinom in delovanje ledvic, zlasti pri starejših bolnikih, ki sočasno jemljejo srčne glikozide ali diuretike (glejte poglavje 4.3). V primeru okvarjenega delovanja ledvic je treba odmerek zmanjšati ali zdravljenje prekiniti.

Med zdravljenjem je treba zagotoviti ustrezno raven kalcija in zadosten vnos kalcija, po možnosti s prehrano. Sočasna uporaba velikih odmerkov zdravil, ki vsebujejo kalcij, lahko poveča tveganje za hiperkalciemijo.

Okvara ledvične funkcije

Pri bolnikih z okvaro ledvične funkcije je treba vitamin D uporabljati previdno ter spremljati vpliv na koncentracije kalcija in fosfatov. Upoštevati je treba tveganje za pojav kalcifikacije mehkih tkiv. Pri bolnikih s hudo okvaro ledvic se vitamin D v obliki holekalciferola ne presnavlja normalno, zato je uporaba zdravila Vitamin D3 Lek kontraindicirana (glejte poglavje 4.3).

Psevdohipoparatiroidizem

Holekalciferol se ne sme uporabljati pri bolnikih s psevdohipoparatiroidizmom (potreba po vitaminu D je lahko zmanjšana med obdobji normalne občutljivosti za vitamin D, s tveganjem za dolgotrajno preveliko odmerjanje). V takih primerih je priporočljiva uporaba derivatov vitamina D, ki jih je lažje nadzorovati.

Sarkoidoza

Previdnost je priporočljiva pri predpisovanju vitamina D3 bolnikom s sarkoidozo zaradi možnosti povečane presnove vitamina D v njegove aktivne presnovke. Pri teh bolnikih je treba spremljati koncentracije kalcija v serumu in urinu.

Sočasna uporaba z multivitaminskimi izdelki

Pri predpisovanju drugih zdravil, ki vsebujejo vitamin D, je treba upoštevati količino vitamina D v zdravilu Vitamin D3 Lek. Izogibati se je treba sočasni uporabi multivitaminskih izdelkov in prehranskih dopolnil, ki vsebujejo vitamin D. To se prav tako nanaša na presnovke ali analoge vitamina D.

Pediatrična populacija

800 i.e, 1000 i.e. in 3200 i.e.mehke kapsule

Zdravilo Vitamin D3 Lek ni namenjeno za uporabo pri otrocih, mlajših od 12 let.

Tiazidni diuretiki

Tiazidni diuretiki lahko zmanjšajo izločanje kalcija z urinom. Zaradi povečanega tveganja za hiperkalciemijo, je potrebno redno spremljanje koncentracije kalcija v serumu v primeru sočasne uporabe s tiazidnimi diuretiki ali izdelki z velikimi odmerki kalcija.

Digitalis in drugi srčni glikozidi

V primerih zdravljenja z zdravili, ki vsebujejo digitalis in druge srčne glikozide, uporaba vitamina D lahko poveča toksični učinek digitalisa (aritmija). Potreben je strog zdravniški nadzor in če je potrebno, spremljanje EKG in kalcija.

Sistemski kortikosteroidi

Sistemski kortikosteroidi zavirajo absorpcijo kalcija. Dolgotrajna uporaba kortikosteroidov se lahko

odraža z vplivom na vitamin D.

Ionsko izmenjevalne smole, odvajala in orlistat

Sočasno zdravljenje z ionsko izmenjevalnimi smolami (npr. holestiramin) ali odvajali (kot je parafinsko olje) lahko zmanjšajo absorpcijo vitamina D v črevesju. Orlistat lahko potencialno zmanjša absorpcijo vitamina D, ker je topen v maščobi. Vitamin D se ne sme jemati 2 uri pred ali po uporabi orlistata ali katerega koli analoga vitamina D.

Magnezij

Izdelkov, ki vsebujejo magnezij (kot so antacidi), se ne sme jemati med zdravljenjem z vitaminom D zaradi tveganja za hipermagneziemijo.

Antikonvulzivi in barbiturati

Antikonvulzivi, kot sta fenitoin in barbiturati (npr. primidon) lahko zmanjšajo terapevtski učinek

vitamina D zaradi aktivacije mikrosomalnega encimskega sistema.

Zdravila, ki vsebujejo fosfor

Zdravila, ki vsebujejo velike odmerke fosforja, in se uporabljajo sočasno z vitaminom D lahko

povečajo tveganje za hiperfosfatemijo.

Aktinomicin in imidazolske antimikotične učinkovine

Citotoksična učinkovina aktinomicin in imidazolske antimikotične učinkovine vplivajo na aktivnost vitamina D z zaviranjem pretvorbe 25-hidroksivitamina D v 1,25-dihidroksivitamin D z ledvičnim encimom 25-hidroksivitamin D-1-hidroksilazo.

Ketokonazol

Ketokonazol lahko zavira tako sintezne kot katabolne encime vitamina D. Po tedenskem dajanju 300 mg/dan do 1200 mg/dan ketokonazola so pri zdravih moških opazili znižanje serumske endogene koncentracije vitamina D. Vendar študije medsebojnega in vivo delovanja ketokonazola z vitaminom D niso bile raziskane.

Rifampicin

Rifampicin lahko prav tako zmanjša učinek vitamina D3 zaradi indukcije jetrnih encimov.

Izoniazid

Izoniazid lahko zmanjša učinek vitamina D3 zaradi zaviranja aktivacije presnove vitamina D.

Nosečnost

Podatki o uporabi holekalciferola pri nosečnicah so omejeni. Pomanjkanje vitamina D je škodljivo za mater in otroka. Poskusi na živalih so pokazali, da imajo visoki odmerki vitamina D teratogene učinke (glejte poglavje 5.3).

V nosečnosti se je treba izogibati jemanju prevelikih odmerkov vitamina D, saj lahko daljša hiperkalciemija povzroči zaostanek v telesnem in duševnem razvoju, supravalvularno aortno stenozo in retinopatijo pri otroku.

Pri pomanjkanju vitamina D je priporočeni odmerek odvisen od nacionalnih smernic, vendar je največji priporočeni odmerek vitamina D3 med nosečnostjo 4.000 i.e./dan. Zdravljenje z večjimi odmerki zdravila Vitamin D3 Lek med nosečnostjo ni priporočljivo.

Dojenje

Vitamin D3 in njegovi presnovki se izločajo v materino mleko. Pri pomanjkanju vitamina D se lahko med dojenjem uporabljajo priporočeni odmerki zdravila Vitamin D3 Lek. To je treba upoštevati, če dojenček prejema dodatke vitamina D.

Plodnost

Ni podatkov o vplivu holekalciferola na plodnost. Vendar pa ni pričakovati, da bi normalne endogene ravni vitamina D imele škodljive učinke na plodnost.

Zdravilo Vitamin D3 Lek nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja

strojev.

Neželeni učinki so navedeni po pogostnosti, ki je opredeljena, kot sledi:

Zelo pogosti (≥ 1/10) Pogosti (≥ 1/100 do <1/10)

Občasni (≥ 1/1000 do <1/100) Redki (≥ 1/10 000 do <1/1 000) Zelo redki (<1/10 000)

Neznana pogostnost (pogostnosti ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov)

Neželeni učinki so posledica prevelikega odmerjanja.

Bolezni imunskega sistema:

Neznana pogostnost (pogostnosti ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov):

Preobčutljivostne reakcije kot je angioedem ali laringealni edem.

Presnovne in prehranske motnje:

Občasni: hiperkalciemija in hiperkalciurija.

Bolezni prebavil:

Neznana pogostnost: zaprtje, napenjanje, slabost, bolečina v trebuhu, driska.

Bolezni kože in podkožja:

Redki: pruritus, izpuščaj in urtikarija.

Odvisno od odmerka in trajanja zdravljenja se pojavljajo resne in trdovratne hiperkalciemije z akutnimi (motnje srčnega ritma, slabost, bruhanje, psihiatrični simptomi, izguba zavesti) in kroničnimi epizodami (povečano uriniranje, povečana žeja, izguba apetita, izguba telesne mase, ledvični kamni, kalcifikacija ledvic, kalcifikacija v tkivih zunaj kosti).

Zelo redko so opisali smrtni izid (glejte 4.4 "Posebna opozorila in previdnostni ukrepi" in 4.9 "Preveliko odmerjanje").

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Simptomi prevelikega odmerjanja

Preveliko odmerjanje zdravila lahko povzroči hipervitaminozo, hiperkalciemijo in hiperfosfatemijo. Akutno ali kronično preveliko odmerjanje vitamina D lahko povzroči hiperkalciemijo. Simptomi hiperkalciemije so utrujenost, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, mišična šibkost, psihiatrični simptomi (npr. evforija, omamljenost in motena zavest), slabost, bruhanje, pomanjkanje apetita, izguba telesne mase, žeja, poliurija, nastajanje ledvičnih kamnov, nefrokalcinoza, zunajkostna kalcifikacija in odpoved ledvic, spremembe v EKG, aritmije in pankreatitis. Kronično preveliko odmerjanje lahko povzroči kalcifikacijo žil in organov kot posledico hiperkalciemije.

Hiperkalciemija v ekstremnih primerih lahko vodi v komo ali celo smrt.

Terapevtski ukrepi pri prevelikem odmerjanju

Specifičnega antidota ni. Prvi korak je prekinitev vnosa vitamina D; normalizacija hiperkalciemije zaradi zastrupitve z vitaminom D traja nekaj tednov.

Istočasno je treba prekiniti uporabo tiazidnih diuretikov, litija, vitaminov D in A kot tudi srčnih glikozidov. Odvisno od stopnje hiperkalciemije in stanja bolnika npr. v primeru oligoanurije bo morda potrebna hemodializa (dializati brez kalcija).

Zdravljenje je razvrščeno glede na stopnjo hiperkalciemije in je usmerjeno na simptome. Rehidracija in zdravljenje z diuretiki, npr. furosemid za zagotovitev ustrezne diureze. Pri hiperkalciemiji se lahko dajejo bisfosfonati ali kalcitonin in kortikosteroidi.

Spremljati je treba raven elektrolitov v serumu, delovanje ledvic in diurezo. V hujših primerih bo

morda potrebno spremljanje EKG in centralnega venskega tlaka.