Nitrofurantoin Activase 50 mg trde kapsule

Zdravilo Nitrofurantoin Activase je indicirano za zdravljenje in profilakso akutnih ali ponavljajočih se nezapletenih spontanih okužb spodnjih sečil ali okužb spodnjih sečil po kirurških posegih, ki jih povzročajo na nitrofurantoin občutljivi mikroorganizmi (glejte poglavje 5.1).

Upoštevati je potrebno uradne smernice o ustrezni uporabi protibakterijskih učinkovin.

Odmerjanje

Odrasli

Akutne nezapletene okužbe spodnjih sečil (Urinary Tract Infection - UTI): 50 mg štirikrat na dan

sedem dni.

Resna kronična ponovna okužba sečil (UTI): 100 mg štirikrat na dan sedem dni. V primeru hude

slabosti se lahko odmerek zmanjša, vendar ne na manj kot odmerek, ki je enakovreden 200 mg/dan za odrasle. Če slabost ne popusti, se mora jemanje zdravila opustiti.

Dolgoročna profilaksa: 50-100 mg enkrat na dan pred spanjem. Za tveganja, povezana z dolgotrajnim zdravljenjem, glejte previdnostne ukrepe in opozorila (poglavje 4.4).

Kirurška profilaksa: 50 mg štirikrat na dan za čas trajanja posega in tri dni po njem.

Pediatrična populacija

Otroci, starejši od 10 let:

Odmerjanje je enako kot pri odraslih.

Otroci in dojenčki, starejši od treh mesecev:

Akutne okužbe sečil: 3 mg/kg na dan v štirih deljenih odmerkih, sedem dni.

Profilaksa: 1 mg/kg, enkrat na dan.

Upoštevati je potrebno nacionalne smernice za predpisovanje nitrofurantoina pri otrocih.

Uporaba tega zdravila v obliki trde kapsule morda ni primerna za mlajše otroke. Druge farmacevtske oblike so lahko primernejše za predpisovanje tej populaciji.

Starejše osebe

Odmerjanje je enako kot pri odraslih. Pri starejših bolnikih z okvaro ledvic je lahko potrebna prilagoditev odmerka (glejte poglavja 4.3, 4.4 in 4.8). Glejte previdnostne ukrepe in tveganja za starejše bolnike, povezana z dolgotrajnim zdravljenjem (glejte poglavji 4.4 in 4.8).

Okvara ledvic

Pri bolnikih z okvaro ledvic bo med zdravljenjem z nitrofurantoinom potrebno spremljanje ledvične funkcije. Pri bolnikih z blago do zmerno okvaro ledvic je lahko potrebna prilagoditev odmerka (glejte poglavja 4.3, 4.4 in 4.8).

Okvara jeter

Nitrofurantoin je treba pri bolnikih z okvaro jeter uporabljati previdno, zlasti pri starejših bolnikih, ki

se dolgotrajno zdravijo z nitrofurantoinom - pri njih je lahko potreben nadzor (glejte poglavje 4.4).

Način uporabe

Peroralna uporaba.

Zdravilo Nitrofurantoin Activase je treba vedno zaužiti skupaj s hrano ali mlekom. Jemanje zdravila

Nitrofurantoin Activase v obliki trdih kapsul skupaj z obrokom izboljša njegovo absorpcijo in je pomembno za doseganje optimalne učinkovitosti.

• Preobčutljivost na učinkovino ali druge nitrofurane ali na katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

• Bolniki z motnjami v delovanju ledvic z eGFR manj kot 45 ml/minuto.

• Pomanjkanje G6PD: Če se uporablja v času nosečnosti, lahko povzroči hemolitično bolezen ploda in novorojenčka. V materinem mleku so prisotne le majhne količine, vendar bi lahko pri plodu ali novorojenčku s pomanjkanjem G6PD zadostovale za nastanek hemolitične bolezni ploda in novorojenčka (glejte tudi poglavje 4.6).

• Akutna porfirija.

• Pri dojenčkih, mlajših od treh mesecev, in nosečnicah (med porodom) zaradi teoretične možnosti hemolitične anemije ploda ali novorojenčka zaradi nezrelih encimskih sistemov v eritrocitih.

• Pri bolnikih, pri katerih je po uporabi nitrofurantoina ali drugih nitrofuranov že prišlo do pljučne ali jetrne reakcije ali periferne nevropatije.

Ker lahko že obstoječe bolezni prikrijejo neželene učinke, je potrebno zdravilo Nitrofurantoin Activase pri bolnikih z boleznimi pljuč, motnjami v delovanju jeter, nevrološkimi motnjami in alergijsko diatezo uporabljati previdno.

Previdna uporaba zdravila Nitrofurantoin Activase je potrebna tudi pri bolnikih z anemijo, sladkorno boleznijo, elektrolitskim neravnovesjem, oslabelostjo in pomanjkanjem vitamina B (zlasti folatov).

Nevropatija

Prišlo je do pojava periferne nevropatije in dovzetnosti za periferno nevropatijo, ki lahko postane resna ali ireverzibilna in je lahko življenjsko nevarna. Zdravljenje je zato treba prekiniti že ob prvih znakih prizadetosti živčevja (parestezija).

Bolniki z okvaro ledvic

Nitrofurantoin je treba pri bolnikih z okvaro ledvic uporabljati previdno (glejte poglavji 4.2 in 4.3). Bolnike z blago do zmerno okvaro ledvic je treba ustrezno nadzirati, saj se lahko pri njih med jemanjem zdravila Nitrofurantoin Activase poveča število pljučnih neželenih učinkov (glejte poglavji 4.2 in 4.8).

Nitrofurantoin je kontraindiciran pri bolnikih s hudo okvaro ledvic z eGFR pod 45 ml/min (glejte poglavje 4.3).

Pljučne reakcije

Pri bolnikih, ki so se zdravili z nitrofurantoinom, so opazili akutne, subakutne in kronične pljučne reakcije. Če pride do teh reakcij, je treba zdravljenje z nitrofurantoinom takoj prekiniti. Akutne

pljučne reakcije se pojavijo v prvem tednu zdravljenja in so reverzibilne. Če se pojavi katera od naslednjih respiratornih reakcij, je treba zdravljenje z zdravilom prekiniti. Akutne pljučne reakcije se običajno kažejo s povišano telesno temperaturo, mrzlico, kašljem, bolečino v prsih, dispnejo, pljučno infiltracijo s konsolidacijo ali plevralnim izlivom na rentgenogramu prsnega koša in eozinofilijo. Pri subakutnih pljučnih reakcijah se vročina in eozinofilija pojavljata redkeje kot pri akutni obliki.

Kronične pljučne reakcije se redko pojavijo pri bolnikih, ki so se neprekinjeno zdravili šest mesecev ali dlje, in so pogostejše pri starejših bolnikih.

Kronične pljučne reakcije (vključno s pljučno fibrozo in difuznim intersticijskim pnevmonitisom) se lahko razvijejo prikrito. Pri bolnikih, ki se zdravijo dolgotrajno, je potrebno skrbno nadziranje stanja pljuč (zlasti pri starejših bolnikih).

Prišlo je do pojava sprememb v EKG, povezanih s pljučnimi reakcijami. Pomembni so lahko tudi

blažji simptomi, kot so povišana telesna temperatura, mrzlica, kašelj in dispneja. Redko je bilo poročano o kolapsu in cianozi. Zdi se, da sta resnost kroničnih pljučnih reakcij in stopnja njihovega izzvenenja povezana s trajanjem zdravljenja po pojavu prvih kliničnih znakov. Pomembno je, da

simptome prepoznamo čim prej. Delovanje pljuč je lahko trajno oslabljeno tudi po prenehanju zdravljenja. Poročano je bilo o lupusu podobnem sindromu, povezanim s pljučnimi reakcijami na nitrofurantoin (glejte poglavje 4.8).

Hematološki učinki

Pri bolnikih s pomanjkanjem glukoza-6-fosfat dehidrogenaze lahko nitrofurantoin povzroči hemolizo (deset odstotkov temnopoltih bolnikov in različen odstotek etničnih skupin sredozemskega,

bližnjevzhodnega in azijskega porekla). Hemoliza izzveni, ko se zdravilo preneha uporabljati. Pojavile so se tudi agranulocitoza, levkopenija, granulocitopenija, hemolitična anemija, trombocitopenija, anemija zaradi pomanjkanja glukoza-6-fosfat dehidrogenaze, megaloblastna anemija in eozinofilija.

Redko so poročali o aplastični anemiji. Ob prenehanju zdravljenja se je krvna slika običajno

normalizirala.

Diareja, povezana z bakterijo Clostridium difficile (CDAD)

Gastrointestinalne reakcije se lahko zmanjšajo z jemanjem zdravila skupaj s hrano ali mlekom ali s prilagoditvijo odmerka.

O diareji, povezani z bakterijo Clostridium difficile (CDAD), so poročali pri uporabi skoraj vseh protibakterijskih učinkovin, vključno z nitrofurantoinom, resnost pa lahko sega od blage diareje do kolitisa s smrtnim izidom. Zdravljenje s protibakterijskimi učinkovinami spremeni normalno floro debelega črevesa, kar povzroči prekomerno razrast C. difficile.

Hepatotoksičnost

Jetrne reakcije, vključno s hepatitisom, avtoimunskim hepatitisom, holestazno zlatenico, kroničnim aktivnim hepatitisom in nekrozo jeter, se pojavijo redko. Poročali so o smrtnih primerih. Začetek kroničnega aktivnega hepatitisa je lahko prikrit, zato je treba bolnike redno spremljati za spremembe biokemičnih preiskav, ki bi lahko nakazovale na okvaro jeter. Holestazna zlatenica je običajno

povezana s kratkotrajnim zdravljenjem (običajno do dva tedna). Kronični aktivni hepatitis, ki občasno vodi v nekrozo jeter, je običajno povezan z dolgotrajnim zdravljenjem (običajno po šestih mesecih). Začetek je lahko prikrit. Ob prvih znakih hepatotoksičnosti je treba z zdravljenjem prenehati. Če se pojavi hepatitis, je treba z jemanjem zdravila takoj prenehati in sprejeti ustrezne ukrepe. Redko so po uporabi nitrofurantoina poročali o odpovedi jeter (ki je lahko smrtna).

Dolgoročna profilaksa

Razmerje med koristjo in tveganjem za dolgoročno profilakso se šteje za pozitivno, če koristi

odtehtajo morebitno tveganje in če ni na voljo ustrezne alternative. O dolgotrajni protimikrobni profilaksi kot preventivi pred ponovnimi okužbami sečil je treba razmišljati šele po predhodnem svetovanju in spremembi načina življenja ter v primeru neuspešnih protimikrobnih ukrepov.

Pri dolgotrajnem zdravljenju natančno spremljajte bolnika zaradi morebitnega pojava hepatitisa (ali okvare jeter), pljučnih ali nevroloških simptomov in drugih znakov toksičnosti. Zdravljenje z nitrofurantoinom prekinite, če se pojavijo sicer nepojasnjeni pljučni, hepatotoksični, hematološki ali nevrološki sindromi.

Protimikrobne učinkovine

Tako kot pri drugih protimikrobnih učinkovinah lahko pride do pojava superinfekcij z glivicami ali odpornimi organizmi, kot je Pseudomonas.

Laboratorijski testi

Po jemanju zdravila Nitrofurantoin Activase je lahko urin obarvan rumeno ali rjavo. Bolniki, ki jemljejo zdravilo Nitrofurantoin Activase, so dovzetni za lažno pozitiven rezultat testa za prisotnost glukoze v urinu (če se testira vsebnost reducirajočih snovi).

Pomožne snovi

• Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, odsotnostjo encima laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

• To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol natrija (23 mg) na kapsulo, kar v bistvu pomeni »brez natrija«.

• Sočasna uporaba magnezijevega trisilikata zmanjša absorpcijo nitrofurantoina.

• Urikozurična zdravila, kot sta probenecid in sulfinpirazon, lahko zavirajo ledvično tubulno

  izločanje nitrofurantoina. Posledično povečanje koncentracije v serumu lahko poveča toksičnost. Zmanjšane ravni v urinu lahko zmanjšajo učinkovitost protibakterijskega zdravila na sečila.

• Sočasna uporaba s kinoloni ni priporočljiva.

• Prisotnost zaviralcev karboanhidraze in snovi za alkalizacijo urina lahko zmanjša protibakterijsko delovanje nitrofurantoina.

• Zaradi prisotnosti nitrofurantoina pri testiranju na reducirajoče snovi lahko pride do lažno pozitivnega rezultata za prisotnost glukoze v urinu. Prisotnost hrane ali snovi, ki upočasnjujejo praznjenje želodca, lahko povzroči povečano absorpcijo nitrofurantoina.

• Ker zdravilo Nitrofurantoin Activase spada v skupino protibakterijskih zdravil, ima naslednje

  posledične interakcije:

  Cepivo proti tifusu (peroralno): Protibakterijska zdravila inaktivirajo peroralno cepivo proti tifusu.

Nosečnost

Nitrofurantoin je kontraindiciran pri nosečnicah na koncu nosečnosti (med porodom). Kot pri vseh

zdravilih lahko morebitni neželeni učinki pri materi negativno vplivajo na potek nosečnosti. Zdravilo

se lahko uporablja v najmanjšem še učinkovitem odmerku le po skrbni oceni koristi v primerjavi z

možnimi tveganji.

Na podlagi dolgoletnih kliničnih izkušenj pri ljudeh ni dokazov o teratogenih učinkih nitrofurantoina na plod.

Dojenje

Pri dojenju dojenčka, za katerega je znano ali se sumi, da ima kakršno koli pomanjkanje eritrocitnih encimov, je potrebna previdnost, saj se nitrofurantoin v materinem mleku pojavlja v sledovih.

Plodnost

Pri moških so pri čezmernih terapevtskih odmerkih opazili prehodni zastoj spermatogeneze in zmanjšano število spermijev.

Klinični odmerki niso bili povezani z moško neplodnostjo.

Zdravilo Nitrofurantoin Activase ima pomemben vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Nitrofurantoin lahko povzroči omotico in zaspanost. Ob pojavu takšnih simptomov ne smete voziti ali uporabljati strojev, dokler ti simptomi ne izzvenijo.

V nadaljevanju je naveden tabelarični seznam neželenih učinkov.

Neželeni učinki so navedeni po organskih sistemih in naslednjih pogostnostih:

Redki (≥1/10 000 do <1/1000)

Neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov)

*Akutne pljučne reakcije se običajno pojavijo v prvem tednu zdravljenja in so s prenehanjem zdravljenja reverzibilne. Akutne pljučne reakcije se običajno kažejo s povišano telesno temperaturo, mrzlico, kašljem, bolečino v prsih, dispnejo, pljučno infiltracijo s konsolidacijo ali plevralnim izlivom

na rentgenogramu prsnega koša in eozinofilijo. Pri subakutnih pljučnih reakcijah se povišana telesna

temperatura in eozinofilija pojavljata redkeje kot pri akutni obliki.

** Kronične pljučne reakcije se redko pojavijo pri bolnikih, ki so se neprekinjeno zdravili šest mesecev ali dlje, in so pogostejše pri starejših bolnikih. Prišlo je do pojava sprememb v EKG, povezanih s pljučnimi reakcijami.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Simptomi

Simptomi in znaki prevelikega odmerka so draženje želodca, slabost in bruhanje.

Zdravljenje

Ni znanega specifičnega protisredstva. Vendar pa lahko zdravilo Nitrofurantoin Activase ob

nedavnem zaužitju hemodializiramo. Običajno se zdravi z induciranjem bruhanja ali izpiranjem želodca. Priporočljivo je spremljanje kompletne krvne slike, delovanja jeter in testiranje pljučne funkcije. Za spodbujanje izločanja zdravila z urinom je potrebno zaužiti veliko tekočine.