IMCIVREE 10 mg/ml raztopina za injiciranje

Setmelanotid
P*

Zaviralci apetita s centralnim delovanjem Zaviralci apetita, brez dietnih pripravkov

Indikacije

Odmerjanje

Seznam interakcij

Omejitve

Informacije za predpisovanje

Lista

P* - Pozitivna lista z omejitvijo predpisovanja; v celoti krito iz obveznega zdravstvenega zavarovanja

Režim izdajanja

H/Rp - Predpisovanje in izdaja zdravila je le na recept, zdravilo pa se uporablja samo v bolnišnicah. Izjemoma se lahko uporablja pri nadaljevanju zdravljenja na domu ob odpustu iz bolnišnice in nadaljnjem zdravljenju.

Omejitve predpisovanja

1. Za zdravljenje debelosti in nadzor lakote, povezane z genetsko potrjenim Bardet-Biedlovim sindromom (BBS), bialelnim pomanjkanjem proopiomelanokortina (POMC) z izgubo funkcije, vključno s PCSK1 ali z bialelnim pomanjkanjem receptorja za leptin (LEPR) pri odraslih in otrocih, starih 2 leti in več.2. Le na osnovi mnenja strokovnega konzilija KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike UKC Ljubljana ali KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Interne klinike UKC Ljubljana.

Oznake

Zdravilo je brez oznak.

Ostale informacije

Registrirano ime

IMCIVREE 10 mg/ml raztopina za injiciranje

Sestava

setmelanotid 10 mg / 1 ml

Farmacevtska oblika

raztopina za injiciranje

Imetnik dovoljenja

Rhythm Pharmaceuticals Netherlands B.V.

Datum veljavnosti

do preklica

Zadnja posodobitev SmPC

27. 5. 2026

Uporabite Mediately aplikacijo

Pridobite informacije o zdravilih hitreje.

Skenirajte s kamero telefona.

4.9

Več kot 36k ocen

Uporabite Mediately aplikacijo

Pridobite informacije o zdravilih hitreje.

4,9 zvezdic, več kot 20k ocen

SmPC - IMCIVREE 10 mg/ml

Indikacije

Zdravilo IMCIVREE je indicirano za zdravljenje debelosti in nadzor lakote pri odraslih in otrocih, starih 4 leta in več, s pridobljeno hipotalamično debelostjo (aHO – acquired hypothalamic obesity) zaradi hipotalamične poškodbe ali disfunkcije.

Zdravilo IMCIVREE je indicirano za zdravljenje debelosti in nadzor lakote, povezane z genetsko potrjenim Bardet-Biedlovim sindromom (BBS), pri odraslih in otrocih, starih 2 leti in več.

Zdravilo IMCIVREE je indicirano za zdravljenje debelosti in nadzor lakote, povezane z genetsko potrjenim bialelnim pomanjkanjem proopiomelanokortina (POMC – biallelic pro-opiomelanocortin) z izgubo funkcije, vključno s PCSK1, ali z bialelnim pomanjkanjem receptorja za leptin (LEPR – leptin receptor), pri odraslih in otrocih, starih 2 leti in več.

Odmerjanje

Zdravilo IMCIVREE lahko predpiše in njegovo dajanje nadzoruje samo zdravnik z izkušnjami z diagnosticiranjem in obravnavo redkih oblik debelosti genetskega ali hipotalamičnega izvora.

Odmerjanje

Pridobljena hipotalamična debelost

Odrasli in otroci, stari 6 let in več

Upoštevati je treba titracijo odmerka v preglednici 1. Odmerek je mogoče titrirati navzgor ali navzdol, kar je odvisno od prenašanja zdravila pri posamezniku (glejte poglavje 4.4) in njegovega kliničnega odziva. Po potrebi se lahko odmerek zmanjša na 0,25 mg.

Preglednica 1 Titracija odmerka pri odraslih in otrocih, starih 6 let in več

Teden

Dnevni odmerek

Injicirani volumen

1. teden	0,5 mg enkrat na dan	0,05 ml enkrat na dan
2. teden (če bolnik dobro prenaša odmerek0,5 mg)	1 mg enkrat na dan	0,1 ml enkrat na dan
3. teden (če bolnik dobro prenaša odmerek 1 mg)	2 mg enkrat na dan	0,2 ml enkrat na dan
4. teden in naprej (če je klinični odziv nezadostenin bolnik odmerek 2 mg dobro prenaša)	3 mg enkrat na dan	0,3 ml enkrat na dan

Otroci, stari od 4 do manj kot 6 let

Upoštevati je treba titracijo odmerka na podlagi bolnikove telesne mase v preglednici 2. Odmerek je mogoče titrirati navzgor ali navzdol, kar je odvisno od prenašanja zdravila pri posamezniku (glejte poglavje 4.4) in njegovega kliničnega odziva. Po potrebi se lahko odmerek zmanjša na 0,25 mg.

Preglednica 2 Titracija odmerka pri otrocih, starih od 4 do manj kot 6 let

Bolnikova telesna masa/teden zdravljenja	Dnevni odmerek	Injicirani volumen
< 20 kg
1. teden	0,5 mg enkrat na dan	0,05 ml enkrat na dan
2. teden (če je klinični odziv nezadosten inbolnik odmerek 0,5 mg dobro prenaša)	1 mg enkrat na dan	0,1 ml enkrat na dan
3. teden in naprej (če je klinični odziv nezadostenin bolnik odmerek 1 mg dobro prenaša)	1,5 mg enkrat na dan	0,15 ml enkrat na dan
Od 20 do < 25 kg
1. teden	0,5 mg enkrat na dan	0,05 ml enkrat na dan
2. teden (če je klinični odziv nezadosten inbolnik odmerek 0,5 mg dobro prenaša)	1 mg enkrat na dan	0,1 ml enkrat na dan
3. teden (če je klinični odziv nezadosten inbolnik odmerek 1 mg dobro prenaša)	1,5 mg enkrat na dan	0,15 ml enkrat na dan
4. teden in naprej (če je klinični odziv nezadostenin bolnik odmerek 1,5 mg dobro prenaša)	2 mg enkrat na dan	0,2 ml enkrat na dan
Od 25 do < 30 kg
1. teden	0,5 mg enkrat na dan	0,05 ml enkrat na dan
2. teden (če je klinični odziv nezadosten inbolnik odmerek 0,5 mg dobro prenaša)	1 mg enkrat na dan	0,1 ml enkrat na dan
3. teden (če je klinični odziv nezadosten inbolnik odmerek 1 mg dobro prenaša)	1,5 mg enkrat na dan	0,15 ml enkrat na dan
4. teden (če je klinični odziv nezadosten inbolnik odmerek 1,5 mg dobro prenaša)	2 mg enkrat na dan	0,2 ml enkrat na dan
5. teden in naprej (če je klinični odziv nezadostenin bolnik odmerek 2 mg dobro prenaša)	2,5 mg enkrat na dan	0,25 ml enkrat na dan
≥ 30 kg
1. teden	0,5 mg enkrat na dan	0,05 ml enkrat na dan
2. teden (če je klinični odziv nezadosten inbolnik odmerek 0,5 mg dobro prenaša)	1 mg enkrat na dan	0,1 ml enkrat na dan
3. teden (če je klinični odziv nezadosten inbolnik odmerek 1 mg dobro prenaša)	2 mg enkrat na dan	0,2 ml enkrat na dan
4. teden in naprej (če je klinični odziv nezadostenin bolnik odmerek 2 mg dobro prenaša)	3 mg enkrat na dan	0,3 ml enkrat na dan

Pomanjkanje POMC, vključno s pomanjkanjem PCSK1, in pomanjkanje LEPR

Odrasli in otroci, stari 12 in več

Pri odraslih in otrocih, starih 12 let in več, je začetni odmerek 1 mg enkrat na dan, ki se daje dva

tedna. Če bolnik po dveh tednih setmelanotid dobro prenaša (glejte poglavje 4.4), se odmerek lahko

poveča na 2 mg enkrat na dan (preglednica 3). Če bolnik povečanega odmerka ne prenaša, se lahko

ohrani odmerek 1 mg enkrat na dan.

Če je pri odraslih bolnikih zaželena dodatna izguba telesne mase, se odmerek lahko poveča na 2,5 mg enkrat na dan. Če bolnik odmerek 2,5 mg enkrat na dan dobro prenaša, se ta lahko poveča na 3 mg enkrat na dan (preglednica 3).

Če pri bolnikih, starih od 12 do manj kot 18 let, telesna masa z odmerkom 2 mg enkrat na dan ostaja nad 90. percentilom in je zaželena dodatna izguba telesne mase, se odmerek lahko poveča na 2,5 mg, največji odmerek pa je 3 mg enkrat na dan (preglednica 3).

Preglednica 3: Titriranje odmerka pri odraslih in otrocih, starih 12 let in več

Teden	Dnevni odmerek	Injicirani volumen
1.–2. teden	1 mg enkrat na dan	0,1 ml enkrat na dan
3. teden in naprej	2 mg enkrat na dan	0,2 ml enkrat na dan
Če je klinični odziv nezadosten in bolnik odmerek2 mg enkrat na dan dobro prenaša	2,5 mg enkrat na dan	0,25 ml enkrat na dan
Če je klinični odziv nezadosten in bolnik odmerek2,5 mg enkrat na dan dobro prenaša	3 mg enkrat na dan	0,3 ml enkrat na dan

Otroci, stari od 6 do manj kot 12 let

Pri pediatričnih bolnikih, starih od 6 do manj kot 12 let, je začetni odmerek 0,5 mg enkrat na dan, ki se daje dva tedna. Če bolnik po dveh tednih odmerek dobro prenaša, se ta lahko poveča na 1 mg enkrat na dan. Če pediatrični bolniki povečanega odmerka ne prenašajo, se lahko ohrani odmerek 0,5 mg enkrat na dan. Če bolnik po dveh tednih odmerek 1 mg dobro prenaša, se ta lahko poveča na 2 mg enkrat na dan. Če telesna masa z odmerkom 2 mg enkrat na dan ostaja nad 90. percentilom in je zaželena dodatna izguba telesne mase, se odmerek lahko poveča na 2,5 mg enkrat na dan

(preglednica 4).

Preglednica 4: Titriranje odmerka pri otrocih, starih od 6 do manj kot 12 let

Teden	Dnevni odmerek	Injicirani volumen
1.–2. teden	0,5 mg enkrat na dan	0,05 ml enkrat na dan
3.–4. teden	1 mg enkrat na dan	0,1 ml enkrat na dan
5. teden in naprej	2 mg enkrat na dan	0,2 ml enkrat na dan
Če je klinični odziv nezadosten in bolnik odmerek2 mg enkrat na dan dobro prenaša	2,5 mg enkrat na dan	0,25 ml enkrat na dan

Otroci, stari od 2 do manj kot 6 let

Pri pediatričnih bolnikih, starih od 2 do manj kot 6 let, je treba upoštevati titriranje odmerka v preglednici 5.

Pri pediatričnih bolnikih, starih od 2 do manj kot 6 let, je začetni odmerek 0,5 mg enkrat na dan, ki se

daje dva tedna. Če bolnik začetnega odmerka 0,5 mg ne prenaša, je treba odmerek zmanjšati na 0,25 mg (0,025 ml) enkrat na dan. Če bolnik dnevni odmerek 0,25 mg prenaša, je treba nadaljevati s titriranjem odmerka.

Preglednica 5: Titriranje odmerka pri otrocih, starih od 2 do manj kot 6 let

Masa bolnika/teden zdravljenja	Dnevni odmerek	Injicirani volumen
< 20 kg
1. teden in naprej	0,5 mg enkrat na dan	0,05 ml enkrat na dan
20–< 30 kg
1.–2. teden	0,5 mg enkrat na dan	0,05 ml enkrat na dan
3. teden in naprej (če je klinični odziv nezadosten in bolnik odmerek 0,5 mg dobro prenaša)	1 mg enkrat na dan	0,1 ml enkrat na dan

Masa bolnika/teden zdravljenja	Dnevni odmerek	Injicirani volumen
30–< 40 kg
1.–2. teden	0,5 mg enkrat na dan	0,05 ml enkrat na dan
3.–4. teden (če je klinični odziv nezadosten in bolnik odmerek 0,5 mg enkrat na dan dobroprenaša)	1 mg enkrat na dan	0,1 ml enkrat na dan
5. teden in naprej (če je klinični odziv nezadostenin bolnik odmerek 1 mg dobro prenaša)	1,5 mg enkrat na dan	0,15 ml enkrat na dan
≥ 40 kg
1.–2. teden	0,5 mg enkrat na dan	0,05 ml enkrat na dan
3.–4. teden (če je klinični odziv nezadosten inbolnik odmerek 0,5 mg enkrat na dan dobro prenaša)	1 mg enkrat na dan	0,1 ml enkrat na dan
5.–6. teden (če je klinični odziv nezadosten in bolnik odmerek 1 mg enkrat na dan dobro prenaša)	1,5 mg enkrat na dan	0,15 ml enkrat na dan
7.–8. teden (če je klinični odziv nezadosten in bolnik odmerek 1,5 mg enkrat na dan dobroprenaša)	2 mg enkrat na dan	0,2 ml enkrat na dan
9. teden in naprej (če je klinični odziv nezadostenin bolnik odmerek 2 mg enkrat na dan dobroprenaša)	2,5 mg enkrat na dan	0,25 ml enkrat na dan

Izguba telesne mase in nadzor nad lakoto, povezana s setmelanotidom, se lahko vzdržujeta, dokler se zdravljenje ne prekine. Če se zdravljenje prekine ali če se predpisani režim odmerjanja ne upošteva, se simptomi debelosti in/ali lakote, povezani s pomanjkanjem POMC in LEPR, vrnejo.

Bardet-Biedlov sindrom

Odrasli in otroci, stari 16 let in več

Pri odraslih in otrocih, starih 16 let in več, je treba upoštevati titracijo odmerka v preglednici 6.

Preglednica 6: Titriranje odmerka pri odraslih in otrocih, starih 16 let in več

Teden	Dnevni odmerek	Injicirani volumen
1.–2. teden	2 mg enkrat na dan	0,2 ml enkrat na dan
3. teden in naprej (če bolnik odmerek 2 mg enkrat na dan dobro prenaša)	3 mg enkrat na dan	0,3 ml enkrat na dan

Če bolnik ne prenaša začetnega odmerka 2 mg, je treba odmerek zmanjšati na 1 mg (0,1 ml) enkrat na

dan. Če bolnik prenaša odmerek 1 mg enkrat na dan, je treba nadaljevati s titriranjem odmerka.

Če po začetnem odmerku bolnik nadaljnjega odmerka ne prenaša, je treba odmerek zmanjšati na prejšnji odmerek. Če bolnik zmanjšani odmerek prenaša, je treba nadaljevati s titriranjem odmerka.

Otroci, stari od 6 do manj kot 16 let

Pri pediatričnih bolnikih, starih od 6 do manj kot 16 let, je treba upoštevati titriranje odmerka v preglednici 7.

Preglednica 7: Titriranje odmerka pri otrocih, starih od 6 do manj kot 16 let

Teden	Dnevni odmerek	Injicirani volumen
1. teden	1 mg enkrat na dan	0,1 ml enkrat na dan
2. teden (če bolnik odmerek 1 mg na dan dobroprenaša)	2 mg enkrat na dan	0,2 ml enkrat na dan
3. teden in naprej (če bolnik odmerek 2 mg	3 mg enkrat dnevno	0,3 ml enkrat na dan

enkrat na dan dobro prenaša)

Če bolnik ne prenaša začetnega odmerka 1 mg, ga je treba zmanjšati na 0,5 mg (0,05 ml) enkrat na dan. Če odmerek 0,5 mg na dan prenaša, je treba odmerek povečati na 1 mg enkrat na dan in nadaljevati s titriranjem odmerka.

Če po začetnem odmerku bolnik nadaljnjega odmerka ne prenaša, je treba odmerek zmanjšati na prejšnji odmerek. Če bolnik zmanjšani odmerek prenaša, je treba nadaljevati s titriranjem odmerka.

Otroci, stari od 2 do manj kot 6 let

Pri pediatričnih bolnikih, starih od 2 do manj kot 6 let, je treba upoštevati titriranje odmerka v preglednici 8.

Pri pediatričnih bolnikih, starih od 2 do manj kot 6 let, je začetni odmerek 0,5 mg enkrat na dan 2 tedna. Če bolnik začetnega odmerka 0,5 mg ne prenaša, je treba odmerek zmanjšati na 0,25 mg (0,025 ml) enkrat na dan. Če bolnik dnevni odmerek 0,25 mg enkrat na dan prenaša, je treba nadaljevati s titriranjem odmerka.

Preglednica 8: Titriranje odmerka pri otrocih, starih od 2 do manj kot 6 let

Masa bolnika/teden zdravljenja	Dnevni odmerek	Injicirani volumen
< 20 kg
1. teden in naprej	0,5 mg enkrat na dan	0,05 ml enkrat na dan
20–< 30 kg
1.–2. teden	0,5 mg enkrat na dan	0,05 ml enkrat na dan
3. teden in naprej (če je klinični odziv nezadostenin bolnik odmerek 0,5 mg dobro prenaša)	1 mg enkrat na dan	0,1 ml enkrat na dan
30–< 40 kg
1.–2. teden	0,5 mg enkrat na dan	0,05 ml enkrat na dan
3.–4. teden (če je klinični odziv nezadosten in bolnik odmerek 0,5 mg enkrat na dan dobroprenaša)	1 mg enkrat na dan	0,1 ml enkrat na dan
5. teden in naprej (če je klinični odziv nezadostenin bolnik odmerek 1 mg enkrat na dan dobroprenaša)	1,5 mg enkrat na dan	0,15 ml enkrat na dan
≥ 40 kg
1.–2. teden	0,5 mg enkrat na dan	0,05 ml enkrat na dan
3.–4. teden (če je klinični odziv nezadosten in bolnik odmerek 0,5 mg enkrat na dan dobroprenaša)	1 mg enkrat na dan	0,1 ml enkrat na dan
5.–6. teden (če je klinični odziv nezadosten inbolnik odmerek 1 mg enkrat na dan dobro prenaša)	1,5 mg enkrat na dan	0,15 ml enkrat na dan
7.–8. teden (če je klinični odziv nezadosten in bolnik dnevni odmerek 1,5 mg enkrat na dan dobro prenaša)	2 mg enkrat na dan	0,2 ml enkrat na dan
9. teden in naprej (če je klinični odziv nezadostenin bolnik dnevni odmerek 2 mg enkrat na dandobro prenaša)	2,5 mg enkrat na dan	0,25 ml enkrat na dan

Izguba telesne mase in nadzor nad lakoto, povezana s setmelanotidom, se lahko vzdržujeta, dokler se zdravljenje ne prekine. Če se zdravljenje prekine ali če se predpisana shema odmerjanja ne upošteva, se simptomi debelosti in/ali lakote pri BBS znova pojavijo.

Izpuščeni odmerek

Če bolnik izpusti odmerek, je treba režim odmerjanja enkrat dnevno nadaljevati z naslednjim načrtovanim odmerkom.

Posebne populacije

Okvara ledvic

Pri bolnikih s pomanjkanjem POMC, PCSK1 ali LEPR ali BBS in blago ali zmerno ledvično okvaro

(glejte poglavje 5.2) prilagajanje odmerka ni potrebno.

Pri bolnikih z aHO in blago ledvično okvaro (glejte poglavje 5.2) prilagajanje odmerka ni potrebno. Pri bolnikih z aHO in zmerno ledvično okvaro (glejte poglavje 5.2) je treba upoštevati titracijo odmerka za bolnike s hudo ledvično okvaro.

Odrasli in otroci, stari 12 let in več (pomanjkanje POMC, vključno s pomanjkanjem PCSK1, pomanjkanje LEPR ali aHO) ali 16 let in več (BBS), s hudo ledvično okvaro

Upoštevati je treba titriranje odmerka v preglednici 9. Odmerek je mogoče titrirati navzgor ali navzdol, kar je odvisno od prenašanja zdravila pri posamezniku (glejte poglavje 4.4) in njegovega kliničnega odziva. Po potrebi se lahko odmerek zmanjša na 0,25 mg.

Preglednica 9: Titriranje odmerka pri odraslih in otrocih, starih 12 let in več (pomanjkanje POMC, vključno s pomanjkanjem PCSK1, pomanjkanje LEPR ali aHO) ali 16 let in več (BBS), s hudo okvaro ledvic

Teden	Dnevni odmerek	Injicirani volumen
1.–2. teden	0,5 mg enkrat na dan	0,05 ml enkrat na dan
3. teden in naprej (če bolnik dobro prenašaodmerek 0,5 mg enkrat na dan)	1 mg enkrat na dan	0,1 ml enkrat na dan
Če je klinični odziv nezadosten in bolnik dobroprenaša odmerek 1 mg enkrat na dan	2 mg enkrat na dan	0,2 ml enkrat na dan
Če je klinični odziv nezadosten in bolnik dobroprenaša odmerek 2 mg enkrat na dan	2,5 mg enkrat na dan	0,25 ml enkrat na dan
Če je klinični odziv nezadosten in bolnik dobro prenaša odmerek 2,5 mg enkrat na dan	3 mg enkrat na dan	0,3 ml enkrat na dan

Otroci, stari od 6 do manj kot 12 let (pomanjkanje POMC, vključno s pomanjkanjem PCSK1,

pomanjkanje LEPR ali aHO) ali od 6 do manj kot 16 let (BBS), s hudo ledvično okvaro

Upoštevati je treba titriranje odmerka v preglednici 10. Odmerek je mogoče titrirati navzgor ali navzdol, kar je odvisno od prenašanja zdravila pri posamezniku (glejte poglavje 4.4) in njegovega kliničnega odziva. Če bolnik ne prenaša začetnega odmerka 0,25 mg, je treba zdravljenje prekiniti.

Preglednica 10: Titriranje odmerka za otroke, stare od 6 do manj kot 12 let (pomanjkanje POMC, vključno s pomanjkanjem PCSK1, pomanjkanje LEPR ali aHO) ali od 6 do manj kot 16 let (BBS), s hudo okvaro ledvic

Teden	Dnevni odmerek	Injicirani volumen
1.–2. teden	0,25 mg enkrat na dan	0,025 ml enkrat na dan
3.–4. teden (če bolnik dobro prenaša odmerek0,25 mg enkrat na dan)	0,5 mg enkrat na dan	0,05 ml enkrat na dan
5. teden in naprej (če bolnik dobro prenašaodmerek 0,5 mg enkrat na dan)	1 mg enkrat na dan	0,1 ml enkrat na dan
Če je klinični odziv nezadosten in bolnik dobroprenaša odmerek 1 mg enkrat na dan	2 mg enkrat na dan	0,2 ml enkrat na dan

Otroci, stari manj kot 6 let, s hudo ledvično okvaro

Setmelanotida niso preučevali pri bolnikih s hudo okvaro ledvic, starih manj kot 6 let. Odmerek je mogoče titrirati navzgor ali navzdol, kar je odvisno od prenašanja zdravila pri posamezniku (glejte poglavje 4.4) in njegovega kliničnega odziva (preglednica 11), bolnike pa je treba pri tem skrbno spremljati. Če bolnik ne prenaša začetnega odmerka 0,25 mg, je treba zdravljenje prekiniti.

Preglednica 11: Titriranje odmerka pri otrocih, starih manj kot 6 let, s hudo okvaro ledvic

Masa bolnika/teden zdravljenja	Dnevni odmerek	Injicirani volumen
< 20 kg
1. teden in naprej	0,25 mg enkrat na teden	0,025 ml enkrat na teden
20–< 30 kg
1.–2. teden	0.25 mg enkrat na dan	0.025 ml enkrat na dan
3. teden in naprej (če je klinični odziv nezadostenin bolnik odmerek 0,25 mg dobro prenaša)	0,5 mg enkrat na dan	0,05 ml enkrat na dan
30–< 40 kg
1.–2. teden	0,25 mg enkrat na dan	0,025 ml enkrat na dan
3.–4. teden (če je klinični odziv nezadosten in bolnik odmerek 0,25 mg enkrat na dan dobroprenaša)	0,5 mg enkrat na dan	0,05 ml enkrat na dan
5. teden in naprej (če je klinični odziv nezadostenin bolnik odmerek 0,5 mg enkrat na dan dobroprenaša)	1 mg enkrat na dan	0,1 ml enkrat na dan
≥ 40 kg
1.–2. teden	0,25 mg enkrat na dan	0,025 ml enkrat na dan
3.–4. teden (če je klinični odziv nezadosten in bolnik odmerek 0,25 mg enkrat na dan dobroprenaša)	0,5 mg enkrat na dan	0,05 ml enkrat na dan
5.–6. teden (če je klinični odziv nezadosten inbolnik odmerek 0,5 mg enkrat na dan dobro prenaša)	1 mg enkrat na dan	0,1 ml enkrat na dan
7. teden in naprej (če je klinični odziv nezadosten in bolnik odmerek 1 mg enkrat na dan dobro prenaša)	1,5 mg enkrat na dan	0,15 ml enkrat na dan

Setmelanotida niso preučevali pri bolnikih s končno odpovedjo ledvic. Setmelanotid se ne sme dajati bolnikom s končno odpovedjo ledvic (glejte poglavje 5.2).

Okvara jeter

Setmelanotid ni bil preučen pri bolnikih z okvaro jeter. Setmelanotida ne smemo dajati bolnikom z

okvaro jeter.

Pediatrična populacija (manj kot 2 leti)

Varnost in učinkovitost setmelanotida pri otrocih, mlajših od 2 let, še nista bili dokazani. Podatkov ni

na voljo.

Starejši

Čeprav niso opazili nobenih razlik, ki bi bile očitno povezane s starostjo, ni dovolj podatkov pri starejših bolnikih, starih 65 let ali več, da bi lahko ugotovili, ali se odzivajo drugače od mlajših bolnikov. Ni podatkov, ki bi kazali, da so za zdravljenje starejše populacije potrebni posebni previdnostni ukrepi (glejte poglavje 5.2).

Način uporabe

Za subkutano uporabo.

Setmelanotid je treba injicirati enkrat na dan, na začetku dneva (za čim večje zmanjšanje lakote v obdobju budnosti), ne glede na časovni razpored obrokov.

Setmelanotid je treba injicirati subkutano v trebuh in vsak dan menjati predel trebuha.

Pred uvedbo zdravljenja mora zdravstveni delavec bolnika usposobiti za ustrezno tehniko injiciranja, da se zmanjša tveganje za napake pri dajanju, kot so vbodi z iglo in nepopolno odmerjanje. Za popolne napotke o odmerjanju z ilustracijami glejte navodilo za uporabo.

Setmelanotid je treba dajati z volumni injekcijskih brizg in velikostmi igel, navedenimi v preglednici 12.

Preglednica 12: Injekcijske brizge za aplikacijo in velikosti igel za odmerek setmelanotida

Odmerek setmelanotida	Injekcijska brizga	Premer in dolžina igle
Za odmerke:0,25 mg (0,025 ml ali 2,5 enote) enkrat na dan	0,3-ml brizga s koraki po 0,5 (pol) enote	29–31 Gdolžina 6–13 mm
Za odmerke:0,5 mg–3 mg (0,05 ml–0,3 ml) enkrat na dan	1-ml brizga s korakiodmerjanja po 0,01 ml	28–29 Gdolžina 6–13 mm

Za navodila glede ravnanja z zdravilom IMCIVREE glejte poglavje 6.6.

Kontraindikacije

Preobčutljivost za učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Posebna opozorila

Spremljanje kože

Setmelanotid lahko zaradi svojega farmakološkega učinka privede do generalizirane povečane pigmentacije kože in potemnitve obstoječih nevusov (glejte poglavji 4.8 in 5.1). Vsako leto je treba pregledati kožo po vsem telesu in spremljati obstoječe in nove pigmentirane lezije na koži, in sicer pred in med zdravljenjem s setmelanotidom.

Spremljanje srčnega utripa in krvnega tlaka

Pri bolnikih, zdravljenih s setmelanotidom, je treba v sklopu standardne klinične prakse ob vsakem obisku zdravnika (vsaj vsakih šest mesecev) spremljati srčni utrip in krvni tlak.

Podaljšana erekcija penisa

V kliničnih študijah s setmelanotidom so poročali o spontanih erekcijah penisa (glejte poglavje 4.8). Bolnikom z erekcijo penisa, ki traja dlje kot štiri ure, je treba naročiti, naj poiščejo nujno medicinsko pomoč zaradi morebitnega zdravljenja priapizma.

Depresija

V kliničnih študijah so pri bolnikih, zdravljenih s setmelanotidom, poročali o depresiji (glejte

poglavje 4.8).

Bolnike z depresijo je treba med zdravljenjem spremljati ob vsakem obisku. Pri bolnikih, ki imajo samomorilne misli ali vedenje, je treba razmisliti o prekinitvi zdravljenja.

Bolniki z aHO in centralnim insipidusnim diabetesom

Bolniki z aHO imajo lahko povezane bolezni, kot je centralni insipidusni diabetes (ID)/pomanjkanje arginin-vazopresina (AVP), ki poslabšajo uravnavanje tekočin in povečajo tveganje hipernatriemije ter zmanjšanja volumna. Pri bolnikih z aHO in sočasnim ID/AVP je treba pozorno spremljati ravni natrija v serumu, ravnovesje tekočin in stanje hidracije, predvsem pri spremembah telesne mase, ali vnos hrane in tekočine, ki so lahko posledica zdravljenja s setmelanotidom. Bolnike je treba pogosteje spremljati med obdobji zmanjšanega peroralnega vnosa, pridružene bolezni ali intenzivnejšega omejevanja kalorij. Po potrebi je treba prilagoditi odmerke sočasnih zdravil.

Bolniki z aHO in adrenalno insuficienco

Bolniki z aHO imajo lahko osnovno disfunkcijo hipotalamusa-hipofize, vključno s sekundarno adrenalno insuficienco zaradi poslabšanega izločanja adrenokortikotropnega hormona.

Pred uvedbo setmelanotida pri bolnikih z anamnezo bolezni hipotalamusa ali hipofize je treba oceniti delovanje nadledvične žleze. Bolnike z znano adrenalno insuficienco je treba pred uvedbo setmelanotida ustrezno zdraviti z nadomeščanjem glukokortikoidov. Bolnike je treba spremljati glede kliničnih znakov nezadostnega delovanja nadledvične žleze, vključno z utrujenostjo, hipotenzijo, hipoglikemijo, navzeo in motnjami elektrolitov.

Pri bolnikih, ki prejemajo setmelanotid, je treba spremljati sočasna zdravila, na katera lahko vplivajo spremembe telesne mase, hitrost presnove, ravni kortizola ali stanje prehranjenosti. Odmerke teh zdravil je treba prilagoditi, kot je klinično indicirano.

Pediatrična populacija

Zdravnik, ki predpisuje zdravilo, mora redno ocenjevati odziv na zdravljenje s setmelanotidom. Pri otrocih, ki še rastejo, je treba oceniti vpliv izgube telesne mase na rast in dozorevanje. Zdravnik predpisovalec mora spremljati rast (telesno višino in maso) z rastnimi krivuljami, ustreznimi za starost in spol.

Pomožne snovi z znanim učinkom

Benzilalkohol

To zdravilo vsebuje 10 mg benzilalkohola v enem ml. Benzilalkohol lahko povzroči alergijske

reakcije.

Pri majhnih otrocih (mlajših od 3 let) je povečano tveganje za kopičenje benzilalkohola. Bolnike, stare 2 leti, je treba med zdravljenjem spremljati glede morebitnih znakov metabolične acidoze (tahikardija, hitro dihanje, zmedenost).

Noseče ali doječe bolnice je treba poučiti o morebitnem tveganju zaradi pomožne snovi benzilalkohola, ki se sčasoma lahko kopiči in povzroči metabolično acidozo.

To zdravilo je treba uporabljati previdno pri bolnikih z okvaro jeter ali ledvic, in sicer zaradi morebitnega tveganja zaradi pomožne snovi benzilalkohola, ki se sčasoma lahko kopiči in povzroči metabolično acidozo (glejte tudi poglavje 4.2).

Natrij

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na odmerek, kar v bistvu pomeni „brez natrija“.

Interakcije

Seznam interakcij

Dodaj k interakcijam

Študij medsebojnega delovanja niso izvedli.

Študije in vitro so pokazale, da ima setmelanotid majhen potencial za farmakokinetične interakcije, povezane s prenašalci citokroma P450 (CYP) in vezavo na beljakovine v plazmi.

Nosečnost

Podatkov o uporabi setmelanotida pri nosečnicah ni.

Študije na živalih ne kažejo neposrednih škodljivih učinkov na razmnoževanje. Dajanje setmelanotida brejim samicam kuncev je povzročilo zmanjšano uživanje hrane pri materah, kar je privedlo do embriofetalnih učinkov (glejte poglavje 5.3).

Iz previdnosti zdravila IMCIVREE ne smemo uvesti v nosečnosti ali med poskušanjem zanositve, saj izguba telesne mase med nosečnostjo lahko škoduje plodu.

Če je bolnica, ki jemlje setmelanotid, dosegla stabilno telesno maso in zanosi, je treba razmisliti o nadaljnjem zdravljenju s setmelanotidom, saj predklinični podatki niso pokazali teratogenosti. Če bolnica, ki jemlje setmelanotid in še naprej izgublja telesno maso, zanosi, je treba jemanje setmelanotida prekiniti ali pa zmanjšati odmerek ter hkrati med nosečnostjo spremljati priporočeno pridobivanje telesne mase. Lečeči zdravnik mora pri bolnici, ki jemlje setmelanotid, med nosečnostjo skrbno spremljati telesno maso.

Nosečnice je treba opozoriti na morebitno tveganje zaradi pomožne snovi benzilalkohol (glejte

poglavje 4.4). Dojenje

Ni znano, ali se setmelanotid izloča v materino mleko. Predklinična študija je pokazala, da se setmelanotid izloča v mleko doječih podgan. V plazmi sesnih mladičev niso odkrili merljivih koncentracij setmelanotida (glejte poglavje 5.3).

Tveganja za novorojenčke/dojenčke ni mogoče izključiti. Odločiti se je treba med prenehanjem dojenja in prenehanjem/prekinitvijo zdravljenja z zdravilom IMCIVREE, pri čemer je treba pretehtati prednosti dojenja za otroka in prednosti zdravljenja za mater.

Doječe bolnice je treba opozoriti na morebitno tveganje zaradi pomožne snovi benzilalkohol (glejte

poglavje 4.4). Plodnost

Podatki o učinku setmelanotida na plodnost pri človeku niso na voljo. Študije na živalih niso pokazale škodljivih učinkov na plodnost.

Sposobnost vožnje

Zdravilo IMCIVREE nima vpliva ali ima le majhen vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev

zaradi somnolence.

Neželeni učinki

Povzetek varnostnega profila

Najpogostejši neželeni učinki so hiperpigmentacijske motnje (66 %), reakcije na mestu injiciranja (45 %), navzea (36 %) in glavobol (19 %).

Seznam neželenih učinkov

Spodaj so po organskem sistemu MedDRA in pogostnosti našteti neželeni učinki, ki so jih pridobili v kliničnih študijah in med nadzorom po prihodu zdravila na trg, in sicer v skladu z naslednjo

opredelitvijo pogostnosti: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10) in občasni (≥ 1/1 000 do <

1/100).

Preglednica 13: Neželeni učinki

Organski sistem	Pogostnost
Organski sistem	zelo pogosti	pogosti	občasni
Benigne, maligne in neopredeljene novotvorbe (vključno scistami in polipi)	melanocitni nevus		displastični nevus
Bolezni krvi inlimfatičnega sistema		eozinofilija
Presnovne in prehranske motnje			motnje apetita,žeja
Psihiatrične motnje		depresija, nespečnost, motnja spolnega vzburjenja,povečan libido	motnje spanja, nočne more, zmanjšan libido
Bolezni živčevja	glavobol	omotica	somnolenca, migrena, parozmija,disgevzija
Očesne bolezni			obarvanje beločnice
Ušesne bolezni, vključno z motnjamilabirinta			vrtoglavica
Žilne bolezni			vročinski oblivi
Bolezni dihal, prsnegakoša in mediastinalnegaprostora			zehanje, rinoreja,kašelj
Bolezni prebavil	navzea, bruhanje	driska,bolečine v trebuhu, suha usta, dispepsija,zaprtje, gastroezofagealnarefluksna bolezen, flatulenca	trebušna distenzija, nelagoden občutek v trebuhu,čezmerno izločanje sline
Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov		zvišane vrednostialanin-aminotransferaze	zvišane vrednosti aspartat aminotransferaze, zvišane vrednosti bilirubina v krvi, zvišane vrednostigama-glutamiltransferaze,zvišane vrednosti jetrnihencimov,zvišane vrednosti alkalnefosfataze v krvi

Organski sistem	Pogostnost
Organski sistem	zelo pogosti	pogosti	občasni
Bolezni kože in podkožja	hiperpigmentacijske motnje^a	pruritus, izpuščaj, suha koža, kožna lezija, alopecija	eritem, kožne strije, hiperhidroza,pridobljena lipodistrofija, urtikarija,luščenje kože, spremembe barve las in dlak,sprememba barve nohtov,acanthosis nigricans
Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva		artralgija, bolečine v hrbtu, mialgija	mišično-skeletna bolečina, mišični krči,bolečina v okončinah, zvišane vrednosti kreatinfosfokinaze v krvi
Motnje reprodukcije in dojk	spontana erekcija penisa^b,povečana erekcija^b	nelagodje v vulvi innožnici^c	motnja spolnega vzburjenja pri ženskah^c, bolečina v spolovilih, nelagodje v spolovilih, motnje spolovil pri ženskah^c,hiperestezija spolovil, dismenoreja^c
Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije	reakcije na mestu injiciranja^a, utrujenost	astenija,bolečine	temperaturna intoleranca, mrzlica

a Skupinski izraz (za seznam vseh vključenih izrazov glejte „Opis izbranih neželenih učinkov“).

b Velja samo za moške.

c Velja samo za ženske.

Opis izbranih neželenih učinkov

Reakcije na mestu injiciranja

Reakcije na mestu injiciranja so se pojavile pri 45 % bolnikov, zdravljenih s setmelanotidom. Najpogostejše reakcije na mestu injiciranja so bile eritem na mestu injiciranja (26 %), pruritus na mestu injiciranja (20 %), induracija na mestu injiciranja (15 %) in bolečina na mestu injiciranja

(15 %). Te reakcije so bile praviloma blage, kratkotrajne in se niso stopnjevale oziroma niso privedle do prekinitve zdravljenja. Reakcije na mestu injiciranja vključujejo dogodke, povezane z mestom injiciranja, tj. eritem, pruritus, edem, bolečino, induracijo, podplutbo, oteklino, krvavitev, preobčutljivost, hematom, vozlič, obarvanje, draženje, toploto, hipertrofijo, maso in urtikarijo.

Hiperpigmentacijske motnje

Pri 66 % bolnikov, zdravljenih s setmelanotidom, so opazili potemnelost kože. To se je na splošno pojavilo od dva do tri tedne po začetku zdravljenja, se med trajanjem zdravljenja nadaljevalo in ob prekinitvi zdravljenja minilo. Potemnelost kože temelji na mehanizmu in izhaja iz stimulacije receptorja melanokortina 1 (MC1). Motnje hiperpigmentacije vključujejo hiperpigmentacijo kože, spremembo barve kože, efelide, lentigo, makulo, melanodermo, motnjo pigmentacije, sončni lentigo, lise barve bele kave, pigmentacijo nohtov, pigmentacijo ustnic, pigmentacijo jezika, hiperpigmentacijo dlesni, spremembo barve dlesni in pigmentacijo ust.

Prebavne motnje

O navzei so poročali pri 36 % bolnikov, o bruhanju pa pri 17 % bolnikov, zdravljenih s setmelanotidom. Navzea in bruhanje sta se na splošno pojavila ob uvedbi zdravljenja (v prvem

mesecu); bila sta blaga in nista privedla do prekinitve zdravljenja. Ti učinki so bili prehodni in niso vplivali na upoštevanje priporočenega režima zdravljenja z vsakodnevnim injiciranjem.

Erekcije penisa

Pri 14 % bolnikov, zdravljenih s setmelanotidom, so poročali o spontani erekciji penisa, pri 13 % pa o povečani erekciji; nobeden od teh bolnikov ni poročal o podaljšani erekciji (daljši od 4 ur), zaradi katere bi potreboval nujno zdravniško oceno (glejte poglavje 4.4). Ta učinek je morda posledica živčne stimulacije receptorja melanokortina 4 (MC4).

Pediatrična populacija

Setmelanotidu je bilo izpostavljenih skupno 291 pediatričnih bolnikov (n = 15, starih od 2 do manj kot 6 let; n = 98, starih od 6 do manj kot 12 let; n = 178, starih od 12 do manj kot 18 let). Pogostnost, vrsta in resnost neželenih učinkov v odrasli in pediatrični populaciji so bile podobne.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

Preveliko odmerjanje

Simptoma prevelikega odmerjanja setmelanotida sta lahko navzea in erekcija penisa. Ob prevelikem odmerjanju je treba glede na bolnikove klinične znake in simptome uvesti ustrezno podporno zdravljenje. Ob prevelikem odmerjanju je treba redno spremljati krvni tlak in srčni utrip, in sicer 48 ur ali kot je klinično primerno.

Farmakološke lastnosti - IMCIVREE 10 mg/ml

Farmakodinamika

Farmakoterapevtska skupina: zaviralci apetita, brez dietnih pripravkov, zaviralci apetita s centralnim delovanjem, oznaka ATC: A08AA12

Mehanizem delovanja

Setmelanotid je selektivni agonist receptorja MC4. Receptorji MC4 v možganih so vključeni v uravnavanje lakote, sitosti in porabo energije. Pri boleznih poti receptorja MC4, povezanih z nezadostno aktivacijo receptorja MC4, naj bi setmelanotid znova vzpostavil aktivnost poti receptorja MC4 ter tako z zmanjšanim kaloričnim vnosom in povečano porabo energije zmanjšal lakoto in spodbudil izgubo telesne mase.

Farmakodinamični učinki

Pigmentacija kože

Setmelanotid je selektivni agonist receptorja MC4 z manjšo aktivnostjo na receptorju MC1. Receptor MC1 se izraža na melanocitih, aktivacija tega receptorja pa privede do kopičenja melanina in povečane pigmentacije kože, ki ni odvisna od ultravijolične svetlobe (glejte poglavji 4.4 in 4.8).

Imunogenost

Občasno so odkrili protitelesa proti zdravilu (ADA – anti-drug antibody). Poleg tega so pogosto odkrili protitelesa proti alfa-melanocit stimulirajočemu hormonu (alfa-MHS – melanocyte-stimulating hormone). Pri bolnikih z BBS ali s pomanjkanjem POMC, PCSK1 ali LEPR so podatki omejeni.

Opazili niso nobenih dokazov o vplivu teh protiteles na farmakokinetiko, učinkovitost ali varnost.

Klinična učinkovitost in varnost

Pridobljena hipotalamična debelost

Študija 1 (RM-493-040)

Varnost in učinkovitost setmelanotida so ocenili v randomizirani, dvojno slepi, s placebom nadzorovani študiji (do 70 tednov) pri bolnikih, starih 4 leta in več, z diagnozo aHO zaradi hipotalamične poškodbe ali disfunkcije (indeks telesne mase [ITM] ≥ 30 kg/m² pri odraslih; ≥ 95. percentil pri otrocih).

Analize učinkovitosti so izvedli pri 120 bolnikih z aHO iz ključnih študij. Po 52 tednih so glede na izhodišče poročali o statistično in klinično pomembnem zmanjšanju ITM in z-ocene ITM pri setmelanotidu v primerjavi s placebom (preglednica 14 in slika 1).

Preglednica 14: Zmanjšanje ITM po 52 tednih glede na izhodišče (ključna kohorta, nabor za analizo mITT)

Parameter Statistika Setmelanotid N = 81 Placebo N = 39 Povprečna odstotna sprememba ITM

Izhodišče	Povprečje (SD)	35,73 (9,17)	36,78 (9,33)
Odsotna sprememba	Povprečje (SD)	–16,46 (14,03)	3,29 (6,82)
(%)	95-% IZ	(–19,56; –13,37)	(1,11; 5,47)
	ANCOVA LSM (SE)	–16,51 (1,401)	3,32 (1,984)
	95-IZ za LSM	(–19,26; –13,76)	(–0,57; 7,20)
	Razlika LSM (SE)	–19,83 (2,411)
	95-% IZ za razliko LSM	–24,55; –15,10
	p-vrednost	< 0,0001

Analiza zmanjšanja ITM pri odzivnih bolnikih

Odrasli bolniki z ≥ 5-

% zmanjšanjem ITM ali pediatrični bolniki z zmanjšanjem z-ocene ITM za ≥ 0,2

Bolniki z ≥ 5-% zmanjšanjem ITM po 52 tednih glede na izhodišče

Ocena % 95-% IZ

Razlika v tveganju (SE)

95-% IZ za razliko v tveganju p-vrednost

Ocena % 95-% IZ

Razlika v tveganju (SE)

95-% IZ za razliko v tveganju p-vrednost

82,73

74,13; 91,33

79,53

70,60; 88,47

20,90

8,01; 33,78

62,53 (7,393)

48,04; 77,02

< 0,0001

10,41

0,75; 20,07

69,07 (6,695)

55,95; 82,19

< 0,0001

Okrajšave: ANCOVA = analiza kovariance (analysis of covariance); IZ = interval zaupanja; LSM = povprečje po metodi najmanjših kvadratov (least squared mean); SD = standardni odklon (standard deviation); mITT = spremenjena populacija, ki so jo nameravali zdraviti (modified intention-to-treat); SE = standardna napaka (standard error).

setmelanotid placebo

setmelanotid 95-% IZ

placebo 95-% IZ

Povprečna % sprememba ITM od izhodišča

Slika 1 Povprečna odstotna sprememba ITM od izhodišča glede na obiske (ključna kohorta, nabor za analizo mITT)

Izhodišče T4 T12 T24 T32 T40 T48 T56 EOT

Obisk

Pri bolnikih, starih 12 let in več, ki so bili zmožni poročanja, so za ocenjevanje lakote uporabili vprašalnik za vsakodnevni občutek lakote (Daily Hunger Questionnaire, 11-točkovna lestvica: 0 = »povsem brez lakote«, 10 = »ne bi mogel biti bolj lačen«). Po 52 tednih je setmelanotid v

primerjavi s placebom pomembno zmanjšal tedensko povprečje večine rezultatov/najhujšega rezultata vsakodnevne lakote (LSM −2,73 v primerjavi z −1,45; p = 0,0086) in povprečni rezultat vsakodnevnega občutka lakote (LSM −2,85 v primerjavi z −1,40; p = 0,0016). Na podlagi kvalitativnih posvetov so bolniki, mlajši od 12 let (ali njihovi skrbniki), zdravljeni s setmelanotidom, dosledno poročali o zmanjšani lakoti.

Učinek setmelanotida na izgubo telesne mase in zmanjšanje lakote podpira dejstvo, da je zdravljenje s setmelanotidom privedlo do splošnih numeričnih izboljšanj kardiometabolnih parametrov, kot so krvni tlak, lipidi in glikemični parametri, ter zmanjšanja obsega pasu v primerjavi s placebom.

Pomanjkanje POMC, vključno s pomanjkanjem PCSK1, in pomanjkanje LEPR

Varnost in učinkovitost setmelanotida pri zdravljenju pomanjkanja POMC in LEPR so dokazali v dveh enako zasnovanih, enoletnih odprtih ključnih študijah; obe sta imeli dvojno slepo, s placebom nadzorovano odtegnitveno obdobje:

v študijo 2 (RM-493-012) so bili vključeni bolniki, stari šest let in več, z genetsko potrjenim pomanjkanjem POMC (vključno s PCSK1);
v študijo 3 (RM-493-015) so bili vključeni bolniki, stari šest let in več, z genetsko potrjenim pomanjkanjem LEPR.

V obeh študijah so imeli odrasli bolniki ITM ≥ 30 kg/m². Telesna masa pri otrocih je bila po oceni z

rastno krivuljo v ≥ 95. percentilu.

Titriranje odmerka je potekalo v od 2- do 12-tedenskem obdobju, ki mu je sledilo 10-tedensko odprto obdobje zdravljenja. Bolniki, ki so na koncu odprtega obdobja zdravljenja izgubili vsaj 5 kg (ali vsaj

5 %, če je bila izhodiščna telesna masa < 100 kg), so bili vključeni v nadaljnje dvojno slepo, s placebom nadzorovano odtegnitveno obdobje, ki je trajalo 8 tednov (4-tedensko zdravljenje s placebom in 4-tedensko zdravljenje s setmelanotidom). Po odtegnitveni sekvenci so bolniki znova začeli aktivno zdravljenje s setmelanotidom v terapevtskem odmerku, ki je trajalo do 32 tednov. Enaindvajset bolnikov (10 v študiji 2 in 11 v študiji 3) se je zdravilo vsaj eno leto; ti bolniki so vključeni v analize učinkovitosti.

Dodatne podporne podatke so zbrali v študiji, ki jo je vodil raziskovalec, in podaljšani študiji.

Študija 2 (RM-493-012)

V študiji 2 je primarni opazovani dogodek doseglo 80 % bolnikov s pomanjkanjem POMC, in sicer so po enem letu zdravljenja s setmelanotidom dosegli ≥ 10-odstotno izgubo telesne mase, 50 % bolnikov s pomanjkanjem POMC pa je po enem letu doseglo vnaprej opredeljeno, klinično pomembno ≥ 25-odstotno izboljšanje rezultata lakote od izhodišča (preglednica 15).

V študiji 2 so poročali o statistično značilnem in klinično pomembnem povprečnem odstotnem zmanjšanju telesne mase od izhodišča za 25,6 %. Spremembo lakote so ocenili z vprašalnikom za bolnika in negovalca; vprašalnik sta bolnik in negovalec izpolnjevala vsak dan glede „največje lakote v zadnjih 24 urah“, in sicer eno leto pri bolnikih, starih ≥ 12 let. V študiji 2 (preglednica 16) so poročali o statistično značilnem in klinično pomembnem povprečnem odstotnem zmanjšanju lakote v zadnjih 24 urah od izhodišča za 27,1 % v obliki tedenskega povprečja.

Po odtegnitvi zdravljenja s setmelanotidom pri bolnikih, ki so v desettedenskem odprtem obdobju izgubili telesno maso, so ti bolniki telesno maso znova pridobili (slika 2), povprečni rezultat lakote pa se je v štiritedenskem obdobju zdravljenja s placebom povečal.

Preglednica 15: Delež bolnikov, ki so izgubili vsaj 10 % telesne mase, in delež bolnikov, ki so

dosegli vsaj 25-odstotno izboljšanje vsakodnevne lakote, po enem letu od izhodišča v študiji 2

Parameter	Statistika
Bolniki, ki so po enem letu izgubili vsaj 10 % telesne mase(N = 10)	n (%)	8 (80,0)
	90-% IZ¹	(49,31; 96,32)
	P-vrednost²	< 0,0001
Bolniki, ki so po enem letu dosegli vsaj 25-odstotnoizboljšanje lakote od izhodišča (N = 8)	n (%)	4 (50,0)
	90-% IZ¹	(19,29; 80,71)
	P-vrednost¹	0,0004
Opomba: Nabor za analizo vključuje bolnike, ki so prejeli vsaj en odmerek zdravila v preskušanju in so imeli vsaj eno izhodiščno oceno.

Po Clopper-Pearsonovi (eksaktni) metodi
Testiranje ničelne hipoteze: delež = 5 %

Preglednica 16: Odstotna sprememba telesne mase in lakote od izhodišča po enem letu v študiji 2

Parameter	Statistika	Telesna masa (kg) (N = 9)	Rezultat lakote1 (N = 7)
Izhodišče	Povprečje (SD)	115,0 (37,77)	8,1 (0,78)
	Mediana	114,7	8,0
	Min., maks.	55,9; 186,7	7; 9
1 leto	Povprečje (SD)	83,1 (21,43)	5,8 (2,02)
	Mediana	82,7	6,0
	Min., maks.	54,5; 121,8	3; 8
Odstotna sprememba od izhodišča po enem letu(%)	Povprečje (SD)	–25,6 (9,88)	–27,06 (28,11)
	Mediana	–27,3	–14,29
	Min., maks.	–35,6; –2,4	–72,2; –1,4
	Povprečje LS	–25,39	–27,77

Parameter Statistika	Telesna masa (kg)	Rezultat lakote1
	(N = 9)	(N = 7)
90-% IZ	(–28,80; –21,98)	(–40,58; –14,96)
P-vrednost	< 0,0001	0,0005

Opomba: Ta analiza vključuje bolnike, ki so prejeli vsaj en odmerek zdravila v preskušanju, so imeli vsaj eno izhodiščno oceno in so v 12-tedenskem odprtem obdobju zdravljenja dokazano izgubili ≥ 5 kg telesne mase (ali 5 % telesne mase, če je ta ob izhodišču znašala < 100 kg) in so nadaljevali zdravljenje v dvojno slepem, s placebom nadzorovanem odtegnitvenem obdobju.

1 Rezultati lakote so bili v razponu od 0 do 10 po Likertovi lestvici, pri čemer je 0 = sploh nisem lačen/-a in 10 = najbolj lačen/-a, kar je mogoče. Rezultat lakote se je vsakodnevno zapisoval v dnevnik, v analizi pa je bilo uporabljeno njegovo tedensko izračunano povprečje.

Slika 2 Odstotna sprememba telesne mase od izhodišča po obiskih (študija 2 [N = 9])

Študija 2 (POMC)

-5

Sprememba telesne mase v %

-10

-15

-20

-25

-30

0 4 8 12 16 20 24 28 32 36 40 44 48 52 56

Čas (tedni)

Študija 3 (RM-493-015)

V študiji 3 je primarni opazovani dogodek doseglo 46 % bolnikov s pomanjkanjem LEPR, in sicer so po enem letu zdravljenja s setmelanotidom dosegli ≥ 10-odstotno izgubo telesne mase, 73 % bolnikov s pomanjkanjem LEPR pa je po enem letu doseglo vnaprej opredeljeno, klinično pomembno ≥ 25-odstotno izboljšanje rezultata lakote od izhodišča (preglednica 17).

V študiji 3 so poročali o statistično značilnem in klinično pomembnem povprečnem odstotnem zmanjšanju telesne mase od izhodišča za 12,5 %. Spremembo lakote so ocenili z vprašalnikom za bolnika in negovalca; vprašalnik sta bolnik in negovalec izpolnjevala vsak dan glede „največje lakote v zadnjih 24 urah“, in sicer eno leto pri bolnikih, starih ≥ 12 let. V študiji 3 (preglednica 18) so poročali o statistično značilnem in klinično pomembnem povprečnem odstotnem zmanjšanju lakote v zadnjih 24 urah od izhodišča za 43,7 % v obliki tedenskega povprečja.

Po odtegnitvi zdravljenja s setmelanotidom pri bolnikih, ki so v desettedenskem odprtem obdobju izgubili telesno maso, so ti bolniki telesno maso znova pridobili (slika 3), povprečni rezultat lakote pa se je v štiritedenskem obdobju zdravljenja s placebom povečal.

Preglednica 17: Delež bolnikov, ki so izgubili vsaj 10 % telesne mase, in delež bolnikov, ki so

dosegli vsaj 25-odstotno izboljšanje vsakodnevne lakote, po enem letu od izhodišča v študiji 3

Parameter	Statistika
Bolniki, ki so po enem letu izgubili vsaj 10 % telesne mase(N = 11)	n (%)	5 (45,5)
	90-% IZ¹	(19,96; 72,88)
	P-vrednost²	0,0002
Bolniki, ki so po enem letu dosegli vsaj 25-odstotnoizboljšanje lakote od izhodišča (N = 11)	n (%)	8 (72,7)
	90-% IZ¹	(43,56; 92,12)
	P-vrednost¹	< 0,0001
Opomba: Nabor za analizo vključuje bolnike, ki so prejeli vsaj en odmerek zdravila v preskušanju in so imeli vsaj eno izhodiščno oceno.

Po Clopper-Pearsonovi (eksaktni) metodi
Testiranje ničelne hipoteze: delež = 5 %

Preglednica 18: Odstotna sprememba telesne mase in lakote od izhodišča po enem letu v študiji 3

Parameter	Statistika	Telesna masa (kg) (N = 7)	Rezultat lakote1 (N = 7)
Izhodišče	Povprečje (SD)	131,7 (32,6)	7,0 (0,77)
	Mediana	120,5	7,0
	Min., maks.	89,4; 170,4	6; 8
1 leto	Povprečje (SD)	115,0 (29,6)	4,1 (2,09)
	Mediana	104,1	3,0
	Min., maks.	81,7; 149,9	2; 8
Odstotna sprememba od izhodišča po enem letu(%)	Povprečje (SD)	–12,5 (8,9)	–43,7 (23,69)
	Mediana	–15,3	–52,7
	Min., maks.	–23,3; 0,1	–67; 0
	Povprečje LS	–12,47	–41,93
	90-% IZ	(–16,10; –8,83)	(–54,76; –29,09)
	P-vrednost	< 0,0001	< 0,0001

Slika 3 Odstotna sprememba telesne mase od izhodišča po obiskih (študija 3 [N = 7])

Študija 3 (LEPR)

-2

Sprememba telesne mase v %

-4

-6

-8

-10

-12

-14

0 4 8 12 16 20 24 28 32 36 40 44 48 52 56

Čas (tedni)

Bardet-Biedlov sindrom

Študija 4 (RM-493-023)

Varnost in učinkovitost setmelanotida pri zdravljenju bolnikov, starih 6 let ali več, z debelostjo zaradi BBS, sta bili ocenjeni v 1-letnem kliničnem preskušanju s 14-tedenskim obdobjem, nadzorovanim s placebom (študija 4 [RM-493-023]). Študija je vključevala bolnike, stare 6 let ali več, z debelostjo in BBS. Odrasli bolniki so imeli ITM ≥ 30 kg/m². Pediatrični bolniki so imeli ITM ≥ 97. percentilom za starost in spol glede na ocene po grafih rasti.

Primerni bolniki so vstopili v 14-tedensko, randomizirano, dvojno slepo, s placebom nadzorovano obdobje zdravljenja (1. obdobje), ki mu je sledilo 38-tedensko odprto obdobje zdravljenja (2. obdobje), v katerem so vsi bolniki prejemali setmelanotid. Za ohranjanje zaslepitve v 2. obdobju je bilo v prvih

2 tednih 1. in 2. obdobja opravljeno titriranje odmerka na stalni odmerek 3 mg. Dvaintrideset bolnikov je bilo zdravljenih vsaj 1 leto in so vključeni v analize učinkovitosti.

V študiji 4 je primarni opazovani dogodek, zmanjšanje telesne mase za ≥ 10 % po 1 letu zdravljenja s setmelanotidom, doseglo 35,7 % bolnikov z BBS, starih ≥ 12 let, in 46,7 % bolnikov z BBS, starih

≥ 18 let (preglednica 19). Učinek setmelanotida na telesno maso pri bolnikih, pri katerih je raziskovalec ugotovil kognitivni primanjkljaj, je bil podoben kot pri bolnikih brez kognitivnega primanjkljaja.

V študiji 4 je ~52 tednov zdravljenja s setmelanotidom pripeljalo do klinično pomembnega zmanjšanja z-ocen ITM pri 100 % bolnikov z BBS, starih manj kot 12 let, z ujemajočimi se izidi pri bolnikih, starih od 12 do manj kot 18 let. Pri bolnikih, starih manj kot 18 let, je bilo povprečno zmanjšanje z-ocene ITM od izhodišča 0,75, povprečno zmanjšanje od izhodišča v odstotku 95. percentila ITM za starost in spol pa je bilo 17,3 %.

Bolniki, stari 12 let ali več, ki so lahko sami poročali o lakoti, so v dnevnik beležili svojo največjo dnevno lakoto, ki je bila nato ocenjena z vprašalnikom o dnevni lakoti, točka 2. Lakota je bila

ocenjena po 11-stopenjski lestvici od 0 (»popolnoma brez lakote«) do 10 (»najhujša mogoča lakota«). V študiji 4 so poročali o statistično značilnih in klinično pomembnih povprečnih odstotnih zmanjšanjih največje/najhujše lakote glede na izhodiščno vrednost v enem letu za 30,5 % (preglednica 20).

Preglednica 19: Telesna masa (kg) – delež vseh bolnikov, bolnikov z BBS, starih ≥ 12 let, in bolnikov z BBS, starih ≥ 18 let, ki so po 1 letu dosegli vsaj 10-odstotno zmanjšanje telesne mase glede na izhodišče (študija 4 [celotni analizirani nabor])

Parameter	Statistika1	Bolniki ≥ 12 let	Bolniki ≥ 18 let
Bolniki, ki so po 1 letu dosegli vsaj 10-% zmanjšanje telesne mase	N	28	15
	%	35,7	46,7
	95-% IZ¹	(18,6; 55,9)	(21,3; 73,4)
	P-vrednost	0,0002	0,0003
1 Ocenjeni %, 95-% interval zaupanja in p-vrednost temeljijo na Rubinovem pravilu. P-vrednost je enostranska in v primerjavi z alfa = 0,025.

Preglednica 20: Dnevne ocene lakote – sprememba od izhodišča po 1 letu pri vseh bolnikih in bolnikih z BBS, starih ≥ 12 let (študija 4 [celotni analizirani nabor])

Časovna točka	Statistika	Bolniki ≥ 12 let
Izhodišče	N	14
	Povprečje (SD)	6,99 (1,893)
	Mediana	7,29
	Min., maks.	4,0; 10,0
52. teden	N	14
	Povprečje (SD)	4,87 (2,499)
	Mediana	4,43
	Min., maks.	2,0; 10,0
Sprememba v 52. tednu	N	14
	Povprečje (SD)	–2,12 (2,051)
	Mediana	–1,69
	Min., maks. 95-% IZ ¹p-vrednost ¹	–6,7; 0,0–3,31; –0,940,0010
% spremembe v 52. tednu	N	14
	Povprečje (SD)	–30,45 (26,485)
	Mediana	–25,00
	Min., maks. 95-% IZ ¹p-vrednost ¹	–77,0; 0,0–45,74; –15,160,0004

Okrajšave: IZ = interval zaupanja; maks. = maksimum; min = minimum; SD = standardni odklon.

1 95-% IZ in p-vrednost temeljita na Rubinovem pravilu; p-vrednost je enostranska. Opomba: Izhodišče je pri obeh študijah zadnja ocena pred uvedbo setmelanotida.

Opomba: Vprašalnika o dnevni lakoti ne izpolnjujejo bolniki, mlajši od 12 let, in bolniki s kognitivnim primanjkljajem po oceni raziskovalca.

Učinek setmelanotida na telesno maso podpirajo splošna številska izboljšanja srčno-žilnih parametrov, kot so krvni tlak, lipidi, glikemični parametri in obseg pasu.

Pediatrična populacija

Študija 5 (RM-493-033)

Varnost in učinkovitost setmelanotida za zdravljenje bolnikov, starih od 2 do manj kot 6 let, z debelostjo zaradi pomanjkanja POMC ali LEPR ali zaradi BBS, sta bili ocenjeni v enoletni odprti, nekontrolirani študiji (študija 5 [RM-493-033]). V študijo so bili vključeni bolniki, stari od 2 do manj kot 6 let, z ITM ≥ 97. percentilom za starost in spol glede na ocene po grafih rasti in telesno maso vsaj

15 kg ob izhodišču.

Primerni bolniki so vstopili v študijo in so prejemali setmelanotid. V študijo je bilo vključenih 12 bolnikov, ki so vključeni v analize učinkovitosti. Glede na zasnovo študije in majhno velikost vzorca zahtevajo ugotovitve učinkovitosti skrben razmislek.

V Študiji 5 je primarni opazovani dogodek doseglo 85,7 % bolnikov s pomanjkanjem POMC ali LEPR in 80,0 % bolnikov z BBS, ki so po enem letu zdravljenja s setmelanotidom dosegli zmanjšanje

z-ocene ITM za ≥ 0,2 (preglednica 21). Povprečna odstotna sprememba ITM od izhodišča do 52. tedna je bila pri bolnikih s pomanjkanjem POMC ali LEPR −25,597 % in pri bolnikih z BBS −9,719 % (preglednica 22).

Preglednica 21: z-ocena ITM – delež vseh bolnikov, bolnikov s pomanjkanjem POMC ali LEPR, bolnikov z BBS, starih od 2 do manj kot 6 let, ki so po enem letu dosegli zmanjšanje z-ocene ITM od izhodišča za vsaj 0,2 (študija 5 [populacija za oceno varnosti])

Parameter	Statistika1	Bolniki s pomanjkanjem POMC ali LEPR (n = 7)	Bolniki z BBS (n = 5)	Skupaj (n = 12)
Bolniki, ki so po 1 letu dosegli zmanjšanje z-ocene ITM za vsaj 0,2	N	6	4	10
	%	85,7	80,0	83,3
	95-% IZ¹	(54,1; 100)	(28,4; 99,5)	(58,7; 99,8)
1 Dvostranski 95-% IZ je bil izračunan po Clopper-Pearsonovi metodi

Preglednica 22: Odstotna sprememba ITM od izhodišča po 1 letu (študija 5 [populacija za oceno varnosti])

		Bolniki s pomanjkanjem POMC ali LEPR	Bolniki z BBS (n = 5)	Skupaj (n = 12)
		(n = 7)
Parameter	Statistika	%	%	%
Izhodišče	N	7	5	12
	Povprečje(SD)	34,347 (7,0673)	23,716 (3,5184)	29,918 (7,8559)
	Mediana	32,196	22,986	28,670
	Min., maks.	25,99; 42,54	19,31; 29,04	19,31; 42,54
Dejanska sprememba od izhodišča do1. leta	N	6	5	11
	Povprečje(SD)	−8,250 (3,2392)	−2,363 (2,1579)	−5,574 (4,0697)
	Mediana	−9,237	−2,191	−4,940
	Min., maks.	−11,16, −2,65	−4,94; 0,58	−11,16; 0,58
Odstotna sprememba od izhodišča do1. leta (%)	N	6	5	11
	Povprečje(SD)	−25,597 (11,4911)	−9,719 (8,8383)	−18,380 (12,8851)
	95-% IZ¹	(−37,66; −13,54)	(−20,69; 1,26)	(−27,04; −9,72)
	Mediana	−23,237	−8,978	−21,624
	Min., maks.	−39,28; −8,24	−21,62; 2,54	−39,28; 2,54

1 Dvostranski 95-% IZ je izračunan s Studentovo t-porazdelitvijo.

V Študiji 5 je ~52 tednov zdravljenja s setmelanotidom povzročilo klinično pomembno zmanjšanje

z-ocene ITM za −5,185 pri bolnikih s pomanjkanjem POMC ali LEPR in −1,331 pri bolnikih z BBS. Povprečno zmanjšanje od izhodišča v odstotku 95. percentila ITM za starost in spol je bilo −47,595 % pri bolnikih s pomanjkanjem POMC ali LEPR in −14,462 % pri bolnikih z BBS.

V kliničnih študijah je bilo 116 bolnikov, zdravljenih s setmelanotidom, ob izhodišču starih od 2 do manj kot 18 let (21 bolnikov s pomanjkanjem POMC, PCSK1 ali LEPR, 33 bolnikov z BBS in

62 bolnikov z aHO). Na splošno sta bili varnost in učinkovitost pri teh mlajših bolnikih podobni kot pri preučevanih starejših bolnikih. Pri bolnikih, starih od 2 do manj kot 6 let, s pomanjkanjem POMC, PCSK1 ali LEPR ali BBS so dokazali pomembna znižanja ITM. Pri bolnikih, ki še niso nehali rasti, so v študijskem obdobju opazili ustrezen napredek pubertetnega razvoja in povečanje telesne višine.

Evropska agencija za zdravila je začasno odložila zahtevo za predložitev rezultatov študij s setmelanotidom za eno ali več podskupin pediatrične populacije pri zdravljenju motenj apetita in splošnih motenj hranjenja (za podatke o uporabi pri pediatrični populaciji glejte poglavje 4.2).

Farmakokinetika

V stanju dinamičnega ravnovesja so bili povprečni Cmaks., ss, AUCtau in najmanjša koncentracija setmelanotida pri odmerku 3 mg, danem subkutano sicer zdravim prostovoljcem z debelostjo (N = 6) enkrat na dan v obdobju 12 tednov, 37,9 ng/ml, 495 h*ng/ml oziroma 6,77 ng/ml. Plazemske koncentracije setmelanotida v stanju dinamičnega ravnovesja so bile dosežene po dveh dneh z odmerjanjem 1–3 mg setmelanotida enkrat dnevno. Kopičenje setmelanotida v sistemskem obtoku med odmerjanjem enkrat dnevno v obdobju 12 tednov je bilo približno 30 %. AUC in Cmaks. setmelanotida sta se po subkutanem dajanju več odmerkov v predlaganem razponu odmerkov (1–

3 mg) povečala sorazmerno.

Nabor podatkov za analizo farmakokinetike (FK) je vključeval 513 preiskovancev, zbranih iz

12 študij. Populacija je vključevala 330 preiskovancev z boleznimi, povezanimi s potjo receptorja MC4, 102 preiskovanca z aHO in 81 preiskovancev brez bolezni, povezanih s potjo receptorja MC4, ter brez aHO. Ti preiskovanci so prispevali 8837 opazovanj, od katerih je bilo v 8501 vzorcu mogoče določiti koncentracije setmelanotida. Farmakokinetični podatki so bili večinoma od 314 odraslih (starost 18 let in več, 5332 opažanj, ki jih je bilo mogoče kvantificirati) in 122 mladostnikov (starost od 12 do manj kot 18 let, 2258 opažanj, ki jih je bilo mogoče kvantificirati). Nabor podatkov je vključeval tudi 64 otrok, starih od 6 do manj kot 12 let, in 13 otrok, starih od 2 do manj kot 6 let (778 oziroma 133 opažanj, ki jih je bilo mogoče kvantificirati).

Absorpcija

Po subkutani injekciji setmelanotida so se plazemske koncentracije setmelanotida v stanju dinamičnega ravnovesja počasi povečevale in dosegle najvišje vrednosti po medianem tmaks. 8,0 ure po odmerjanju. Biološke uporabnosti po subkutanem dajanju setmelanotida pri ljudeh niso preučevali.

Ocena variabilnosti med posamezniki (% KV) na podlagi končnega populacijskega

farmakokinetičnega modela je bila 28,6 % (CL/F).

Pri odraslih z normalnim delovanjem ledvic, ki so prejeli enak odmerek, so simulacije pokazale nekoliko povečano izpostavljenost pri bolnikih z aHO v primerjavi z bolniki z drugimi boleznimi, povezanimi s potjo receptorja MC4. Vendar je bila ta razlika v izpostavljenosti večinoma posledica razlik v telesni masi; bolniki z isto telesno maso so imeli praktično enako izpostavljenost setmelanotidu, ne glede na etiologijo bolezni.

Porazdelitev

Povprečni navidezni volumen porazdelitve setmelanotida po subkutanem dajanju setmelanotida 3 mg enkrat na dan je bil na podlagi populacijskega farmakokinetičnega modela ocenjen na 75,2 l. Vezava setmelanotida na plazemske beljakovine pri človeku je 79,1 %.

Poskusi in vitro kažejo, da setmelanotid ni substrat za OATP1B1, OATP1B3, OAT1, OAT3 ali OCT2. Podatki in vitro kažejo, da je zelo malo verjetno, da bi bil setmelanotid substrat za P-gp ali BCRP. Biotransformacija

Ni bilo videti, da se setmelanotid pri podganah, opicah ali človeku presnavlja z jetrnimi mikrosomi ali hepatociti ali z ledvičnimi mikrosomi.

Izločanje

Učinkovita razpolovna doba izločanja (t½) setmelanotida je bila približno 11 ur. Skupni navidezni očistek setmelanotida v stanju dinamičnega ravnovesja po subkutanem dajanju 3 mg enkrat na dan je bil na podlagi populacijskega farmakokinetičnega modela ocenjen na 7,19 l/h.

V 24-urnem intervalu odmerjanja po subkutanem dajanju 3 mg enkrat na dan se je približno 39 %

danega odmerka setmelanotida izločilo nespremenjenega z urinom.

Linearnost/nelinearnost

AUC in Cmaks. setmelanotida sta se povečevala približno linearno z odmerkom po večkratnih

subkutanih odmerkih v razponu od 0,5 mg do 7 mg. Posebne populacije

Pediatrična populacija

Setmelanotida pri pediatričnih bolnikih (starih od 2 do manj kot 18 let) niso ocenili. Simulacije na podlagi populacijskih farmakokinetičnih analiz kažejo, da je pri mlajših bolnikih (ki imajo tudi manjšo telesno maso) izpostavljenost nekoliko večja, kar podpira režim odmerjanja pri bolnikih, starih 2 leti in več.

Starejša populacija

Razpoložljivi podatki majhnega vzorca starejših bolnikov, starih 65 let ali več, ne kažejo nobenega izrazitega spreminjanja izpostavljenosti setmelanotidu s staranjem. Vendar so ti podatki preveč omejeni, da bi lahko oblikovali zanesljive sklepe.

Okvara ledvic

Farmakokinetična analiza je pokazala za 12 %, 26 % in 49 % manjši očistek (CL/F) setmelanotida pri bolnikih z blago, zmerno oziroma hudo okvaro ledvic v primerjavi z bolniki z normalnim delovanjem ledvic.

Pomanjkanje POMC, vključno s pomanjkanjem PCSK1, pomanjkanje LEPR ali BBS

Prilagoditev odmerka za bolnike z blago (ocenjena hitrost glomerulne filtracije [eGFR]

60-89 ml/min/1,73 m²) ali zmerno okvaro ledvic (eGFR 30–59 ml/min/1,73 m²) ni potrebna. Prilagoditev odmerka je priporočljiva za bolnike s hudo okvaro ledvic (eGFR 15–29 ml/min/1,73 m²) (glejte poglavje 4.2). Setmelanotid se ne sme dajati bolnikom s končno odpovedjo ledvic (eGFR

< 15 ml/min/1,73 m²) (glejte poglavje 4.2).

Pridobljena hipotalamična debelost

Pri bolnikih z blago ledvično okvaro (eGFR 60–89 ml/min/1,73 m²) prilagajanje odmerka ni potrebno. Prilagajanje odmerka je priporočljivo pri bolnikih z zmerno (eGFR 30–59 ml/min/1,73 m²) ali hudo (eGFR 15–29 ml/min/1,73 m²) ledvično okvaro (glejte poglavje 4.2). Setmelanotid se ne sme

uporabljati pri bolnikih s končno odpovedjo ledvic (eGFR < 15 ml/min/1,73 m²) (glejte poglavje 4.2).

Okvara jeter

Setmelanotid je v hepatocitih človeka, podgane in opice stabilen, zato študija pri bolnikih z okvaro

jeter ni bila opravljena. Setmelanotid se ne sme uporabljati pri bolnikih z okvaro jeter.

Telesna masa

Vrednost CL/F setmelanotida se je spreminjala glede na telesno maso v skladu z nespremenljivim

alometričnim razmerjem.

Spol

Klinično pomembnih razlik v farmakokinetiki setmelanotida glede na spol niso opazili.

Farmacevtski podatki - IMCIVREE 10 mg/ml

Seznam pomožnih snovi

Natrijev N-(karbonil-metoksipolietilenglikol 2000)-1,2-distearoil-glicero-3-fosfoetanolamin (mPEG-2000-DSPE)

natrijev karmelozat manitol

fenol benzilalkohol dinatrijev edetat voda za injekcije

klorovodikova kislina (za uravnavanje pH) natrijev hidroksid (za uravnavanje pH)

Inkompatibilnosti

V primeru pomanjkanja študij kompatibilnosti, zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili.

Rok uporabnosti

3 leta

Po prvem odprtju

28 dni ali do izteka roka uporabnosti (kar je prej). Shranjujte pri temperaturi do 30 °C.

Kemična in fizikalna stabilnost med uporabo je bila dokazana za 28 dni pri temperaturi od 2 °C do 30 °C.

Z mikrobiološkega stališča se sme zdravilo po odprtju shranjevati največ 28 dni pri temperaturi od 2 °C do 30 °C. Za drugačen čas shranjevanja med uporabo in pogoje je odgovoren uporabnik.

Posebna navodila za shranjevanje

Shranjujte v hladilniku (2 °C–8 °C). Ne zamrzujte. Shranjujte v originalni škatli za zagotovitev zaščite

pred svetlobo.

Neodprte viale lahko shranjujete pri sobni temperaturi, ki ne presega 30 °C, največ 30 dni. Za pogoje shranjevanja po prvem odprtju zdravila glejte poglavje 6.3.