SIMULECT 20 mg prašek in vehikel za raztopino za injiciranje ali infundiranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
voda za injekcije 5 ml / 1 viala
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - SIMULECT 20 mg
Zdravilo Simulect je indicirano za profilakso akutne zavrnitve organa pri de novo alogeni presaditvi ledvice pri odraslih in pediatričnih bolnikih (1-17 let) (glejte poglavje 4.2). Namenjeno je sočasni uporabi s ciklosporinom v mikroemulziji in kortikosteroidi za imunosupresijo pri bolnikih, ki imajo manj kot 80 % PRA (panel reactive antibodies), ali v trotirni vzdrževalni imunosupresivni shemi s ciklosporinom v mikroemulziji, kortikosteroidi in bodisi azatioprinom ali mofetilmikofenolatom.
Zdravilo Simulect naj predpisujejo le zdravniki, ki imajo izkušnje z uporabo imunosupresivnega zdravljenja po presaditvi organov. Zdravilo Simulect naj se uporablja pod strokovnim medicinskim nadzorom.
Zdravila Simulect bolnik ne sme prejeti, če ni popolnoma gotovo, da bo dobil presadek in sočasno
imunosupresijo.
Zdravilo Simulect naj se uporablja za imunosupresijo sočasno s ciklosporinom v mikroemulziji in kortikosteroidi. Lahko se uporablja v trotirni vzdrževalni imunosupresivni shemi s ciklosporinom v mikroemulziji, kortikosteroidi in bodisi azatioprinom ali mofetilmikofenolatom.
Odmerjanje
Odrasli
Standardni celotni odmerek je 40 mg, ki ga bolnik prejme v dveh odmerkih po 20 mg.
Prvi 20-miligramski odmerek naj dobi največ dve uri pred presaditveno operacijo. Drugi
20-miligramski odmerek je treba bolniku dati 4 dni po presaditvi. V primeru hude preobčutljivostne reakcije na zdravilo Simulect ali pooperativnih zapletov, na primer izgube presadka, bolnik ne sme dobiti drugega odmerka (glejte poglavje 4.4).
Otroci in mladostniki (1–17 let)
Pri pediatričnih bolnikih, ki tehtajo manj od 35 kg, je priporočeni celotni odmerek 20 mg, ki ga prejmejo v dveh odmerkih po 10 mg. Pri pediatričnih bolnikih, ki tehtajo 35 kg ali več, je priporočen odmerek za odrasle, tj. celotni odmerek 40 mg, dan v dveh odmerkih po 20 mg.
Prvi odmerek je bolniku treba dati največ dve uri pred presaditveno operacijo, drugi odmerek pa 4 dni po presaditvi. V primeru hude preobčutljivostne reakcije na zdravilo Simulect ali pooperativnih zapletov, na primer izgube presadka, bolnik ne sme dobiti drugega odmerka (glejte poglavje 4.4).
Starostniki (≥ 65 let)
Glede zdravljenja starejših z zdravilom Simulect je na voljo malo podatkov, vendar ni dokazov, ki bi
narekovali pri starejših bolnikih drugačne odmerke kot pri mlajših odraslih bolnikih. Način uporabe
Pripravljeno zdravilo Simulect lahko dajemo bodisi kot intravensko injekcijo v bolusu bodisi kot intravensko infuzijo v trajanju 20 do 30 minut.
Za navodila glede rekonstitucije zdravila pred dajanjem glejte poglavje 6.6.
Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1. Nosečnost in dojenje (glejte poglavje 4.6).
Sledljivost
Z namenom izboljšanja sledljivosti bioloških zdravil je treba jasno zabeležiti ime in številko serije
uporabljenega zdravila.
Bolniki, ki dobivajo zdravilo Simulect, se morajo zdraviti v ustanovah, ki imajo ustrezne laboratorijske in podporne medicinske kapacitete s potrebno opremo in osebjem, vključno z zdravili za zdravljenje težkih preobčutljivostnih reakcij.
Imunosupresivne sheme, ki vključujejo kombinacije zdravil, povečujejo dovzetnost za okužbe, vključno z oportunističnimi okužbami, s smrtnimi okužbami in sepso, pri čemer je tveganje večje pri večji imunosupresivni obremenitvi.
Zdravila Simulect bolnik ne sme prejeti, če ni popolnoma gotovo, da bo dobil presadek in sočasno
imunosupresijo.
Preobčutljivostne reakcije
Hude akutne preobčutljivostne reakcije (v manj kot 24 urah) so opažali tako pri prvi izpostavljenosti zdravilu Simulect kot pri ponovni izpostavljenosti ob kasnejši ponovitvi zdravljenja. Te so obsegale reakcije anafilaktoidnega tipa, na primer izpuščaj, urtikarijo, pruritus, kihanje, piskanje, hipotenzijo, tahikardijo, dispnejo, bronhospazem, pljučni edem, popuščanje srca, insuficienco dihanja in sindrom zvečane prepustnosti kapilar. Če se pojavi težka preobčutljivostna reakcija, je treba zdravljenje s z zdravilom Simulect za stalno opustiti in bolnik ne sme prejeti nobenega odmerka več. Kadar bolnike, ki so prej prejemali zdravilo Simulect, pozneje ponovno izpostavimo zdravljenju s tem zdravilom, je potrebna previdnost. Nabirajo se dokazi, da je pri eni od podskupin bolnikov zvečano tveganje razvoja preobčutljivostnih reakcij. To so bolniki, pri katerih je bila po začetni uporabi zdravila Simulect spremljajoča imunosupresija prezgodaj prekinjena, na primer zaradi odpovedane presaditve ali zgodnje izgube presadka. Pri nekaterih od teh bolnikov so ob ponovni uporabi zdravila Simulect zaradi poznejše presaditve opazili akutne preobčutljivostne reakcije.
Tumorji in okužbe
Pri bolnikih s presajenimi organi, ki prejemajo imunosupresivno shemo zdravljenja s kombinacijo z baziliksimabom ali brez njega, je povečana nevarnost nastanka limfoproliferativnih bolezni (LPD), kot je na primer limfom, in oportunističnih okužb, kot je na primer okužba s citomegalovirusom (CMV) ali z virusom BK. V kliničnih preskušanjihje bila pogostnost oportunističnih okužb podobna pri bolnikih, ki uporabljali imunosupresivne sheme zdravljenja, ne glede na to, ali je shema vsebovala zdravilo Simulect ali ne. V združeni analizi dveh petletnih podaljšanih raziskav niso našli nobenih razlik v pogostnosti malignih in limfoproliferativnih bolezni med imunosupresivnimi shemami s kombinacijo z baziliksimabom v primerjavi s kombinacijami brez njega (glejte poglavje 4.8).
Cepljenje
Pri bolnikih, ki prejemajo zdravilo Simulect, ni na voljo nobenih podatkov o učinkovitosti cepljenja z bodisi živimi ali inaktiviranimi cepivi in možnosti prenosa okužbe z živimi cepivi. Kljub temu pri bolnikih z zmanjšanim imunskim odzivom uporaba živih cepiv ni priporočena. Pri bolnikih, ki prejemajo zdravilo Simulect, se je torej treba izogibati uporabi živih atenuiranih cepiv. Bolnike z zmanjšanim imunskim odzivom je mogoče cepiti z inaktiviranim cepivom, vendar je odziv na cepljenje lahko odvisen od stopnje imunosupresije, tako da je cepljenje v času zdravljenja z zdravilom Simulect lahko manj učinkovito.
Uporaba pri presaditvi srca
Varnost in učinkovitost uporabe zdravila Simulect za profilakso akutne zavrnitve po alogeni presaditvi čvrstega organa, ki ni ledvica, nista bili dokazani. V nekaj manjših kliničnih študijah presaditve srca so pri prejemnikih o resnih srčnih neželenih dogodkih, kot so zastoj srca (2,2 %), atrijska undulacija
(1,9 %) in palpitacije (1,4 %), poročali bolj pogosto pri uporabi zdravila Simulect kot pri uporabi katerega od drugih uvodnih (indukcijskih) zdravil.
Pomožne snovi z znanim učinkom
To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija v viali, kar v bistvu pomeni ‘brez natrija’.
To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (39 mg) kalija v viali, kar v bistvu pomeni ‘brez kalija’.
Ker je baziliksimab imunoglobulin, presnovne interakcije z drugimi zdravili niso pričakovane.
Poleg ciklosporina v mikroemulziji, steroidov, azatioprina in mofetilmikofenolata so v kliničnih raziskavah sočasno z zdravilom Simulect dajali druga zdravila, ki se običajno dajejo pri presaditvah organov, ne da bi se obseg neželenih reakcij kakorkoli povečal. Ta sočasno aplicirana zdravila
vključujejo sistemska protivirusna, protibakterijska in protiglivična zdravila, analgetike, antihipertenzivna zdravila, na primer zaviralce adrenergičnih receptorjev beta ali zaviralce kalcijevih kanalčkov, in diuretike.
V klinični raziskavi na 172 bolnikih, zdravljenih z baziliksimabom, so poročali o odzivih humanih protiglodalskih protiteles (HAMA), kar pa nima napovedne vrednosti za klinično prenašanje zdravila. Incidenca je bila 2/138 pri bolnikih, ki niso bili izpostavljeni muromonabu-CD3 (OKT3), in 4/34 pri bolnikih, ki so sočasno dobili muromonab-CD3. Dajanje baziliksimaba ne izključuje poznejšega zdravljenja s pripravki glodalskih protilimfocitnih protiteles.
V originalnih raziskavah faze III v prvih treh mesecih po presaditvi je imelo 14 % bolnikov v skupini z baziliksimabom in 27 % bolnikov v skupini s placebom akutno zavrnitveno reakcijo, ki so jo zdravili s protitelesi (OKT 3 ali antitimocitnim globulinom/antilimfocitnim globulinom [ATG/ALG]). Pri tem se v skupini, ki je dobila baziliksimab, v primerjavi s placebom, ni povečal obseg neželenih dogodkov ali okužb.
V treh kliničnih raziskavah so raziskovali uporabo baziliksimaba v kombinaciji s programom trotirnega režima zdravljenja, ki je obsegal bodisi azatioprin bodisi mofetilmikofenolat. Če so kombinaciji ciklosporina v mikroemulziji in kortikosteroidov dodali azatioprin, se je celotni telesni očistek baziliksimaba zmanjšal za povprečno 22 %. Če so kombinaciji ciklosporina v mikroemulziji in kortikosteroidov dodali mofetilmikofenolat, se je celotni telesni očistek baziliksimaba zmanjšal za povprečno 51 %. Uporaba baziliksimaba v programu trotirnega zdravljenja skupaj z azatioprinom ali mofetilmikofenolatom ni povečala obsega neželenih dogodkov ali okužb v skupini z baziliksimabom v primerjavi s placebom (glejte poglavje 4.8).
Zdravilo Simulect je kontraindicirano med nosečnostjo in dojenjem (glejte poglavje 4.3). Baziliksimab ima možne nevarne imunosupresivne učinke na potek nosečnosti in na dojenčka, ki je izpostavljen baziliksimabu v materinem mleku. Ženske v rodni dobi morajo uporabljati učinkovito kontracepcijo med zdravljenjem in do 16 tednov po njem.
Na voljo ni nobenih podatkov, pridobljenih na živalih ali pri ljudeh, o izločanju baziliksimaba v materino mleko. Ker pa je baziliksimab IgG1, lahko pričakujemo njegovo izločanje v mleko. Zato se je treba dojenju izogibati.
Baziliksimab je bil kot uvodna učinkovina preizkušen v štirih randomiziranih, dvojno slepih, s placebom kontroliranih raziskavah pri prejemnikih ledvičnih presadkov in sicer v kombinaciji z naslednjimi imunosupresivnimi shemami: ciklosporin v mikroemulziji in kortikosteroidi v dveh raziskavah (346 in 380 bolnikov), ciklosporin v mikroemulziji, azatioprin in kortikosteroidi v eni raziskavi (340 bolnikov) ter ciklosporin v mikroemulziji, mofetilmikofenolat in kortikosteroidi v drugi raziskavi (123 bolnikov). Podatki o varnosti za pediatrične bolnike so bili pridobljeni iz ene odprte farmakokinetične in farmakodinamske raziskave na prejemnikih ledvičnih presadkov (41 bolnikov).
Incidenca neželenih učinkov: V zgoraj navedenih štirih raziskavah, kontroliranih s placebom, je bil vzorec neželenih učinkov pri 590 bolnikih, zdravljenih s priporočenim odmerkom baziliksimaba, primerljiv z vzorcem, opaženim pri 595 bolnikih, ki so dobili placebo. Celotna incidenca neželenih učinkov v zvezi z zdravljenjem se med vsemi bolniki v posameznih raziskavah ni bistveno razlikovala med skupino, zdravljeno z baziliksimabom (7,1 % - 40 %), in skupino, ki je dobivala placebo
(7,6 % - 39 %).
Odrasli bolniki
Učinki, o katerih so najpogosteje (> 20 %) poročali po dvotirnem ali trotirnem zdravljenju v obeh tretiranih skupinah (baziliksimab proti placebu), so bili zapeka, okužbe sečil, bolečina, navzea, periferni edemi, hipertenzija, anemija, glavobol, hiperkaliemija, hiperholesterolemija, pooperativni zapleti ran, povečanje telesne teže, zvišana vrednost kreatinina v krvi, hipofosfatemija, driska in okužbe zgornjih dihal.
Pediatrična populacija
Dogodki, o katerih so najpogosteje poročali (> 20 %) po dvotirnem zdravljenju v obeh (< 35 kg proti
≥ 35 kg telesne teže) kohortah, so bili okužbe sečil, hipertrihoza, rinitis, zvišana telesna temperatura, hipertenzija, okužba zgornjih dihal, virusna okužba, sepsa in zapeka.
Incidenca malignih neoplazem: Celotna incidenca malignih bolezni med vsemi bolniki v posameznih raziskavah je bila podobna v skupinah z baziliksimabom in v skupinah s primerjanimi načini zdravljenja. Limfomi oziroma limfoproliferativne bolezni so se pojavili pri 0,1 % bolnikov (1/701) v skupini z baziliksimabom in pri 0,3 % bolnikov (2/595), ki so prejemali placebo, tako v kombinaciji z dvotirnim kot s trotirnim imunosupresivnim zdravljenjem. O drugih malignih boleznih so poročali pri 1,0 % bolnikov (7/701) v skupini z baziliksimabom v primerjavi z 1,2 % bolnikov (7/595) v skupini s placebom. V združeni analizi dveh petletnih podaljšanih raziskav so ugotovili, da je bila pogostnost limfoproliferativnih bolezni in raka enaka pri baziliksimabu (7 % - 21/295) in placebu (7 % - 21/291) (glejte poglavje 4.4).
Incidenca okužb: Celotna incidenca in profil virusnih, bakterijskih in glivičnih okužb pri bolnikih, ki so bili zdravljeni z baziliksimabom ali s placebom v kombinaciji z dvotirnim ali tritirnim imunosupresivnim zdravljenjem, je bila primerljiva med obema skupinama. Celotna incidenca okužb je bila 75,9 % v skupini z baziliksimabom in 75,6 % v skupini s placebom; incidenca hudih okužb je bila 26,1 % v skupini z zdravilom Simulect in 24,8 % v skupini s placebom. Incidenca okužb s citomegalovirusom (CMV) je bila podobna v obeh skupinah (14,6 % v primerjavi s 17,3 %) tako po dvotirnem kot po tritirnem zdravljenju (glejte poglavje 4.4).
Incidenca smrtnih izidov in vzrokov smrti po dvotirnem ali tritirnem zdravljenju je bila v skupini z baziliksimabom (2,9 %) in placebom (2,6 %) podobna; najpogostejši vzrok smrti v obeh tretiranih skupinah so bile okužbe (baziliksimab = 1,3 %, placebo = 1,4 %). V združeni analizi dveh petletnih podaljšanih raziskav so pogostnost in vzroki smrti ostali podobni v obeh tretiranih skupinah (baziliksimab 15 %, placebo 11 %), primarni vzrok smrti pa so bile bolezni, povezane s srcem, kot sta popuščanje srca in miokardni infarkt (baziliksimab 5 %, placebo 4 %).
Seznam neželenih učinkov iz postmarketinških spontanih poročil
Na podlagi postmarketinških spontanih poročil so odkrili naslednje neželene učinke, ki so razvrščeni glede na organski sistem. Ker gre za spontano sporočene neželene učinke iz populacije nedoločljive velikosti, ni vedno mogoče zanesljivo oceniti njihove pogostnosti.
Bolezni imunskega sistema
Preobčutljivostne/anafilaktične reakcije, kot so izpuščaj, urtikarija, srbenje, kihanje, piskanje, bronhospazem, dispneja, pljučni edem, popuščanje srca, hipotenzija, tahikardija, insuficienca dihanja, sindrom zvečane prepustnosti kapilar (glejte poglavje 4.4). Sindrom sproščanja citokinov.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.
Farmakološke lastnosti - SIMULECT 20 mg
Farmakoterapevstka skupina: zaviralci interlevkinov, oznaka ATC: L04AC02. Mehanizem delovanja
Baziliksimab je glodalsko/človeško himerno monoklonalno protitelo (IgG1κ), usmerjeno proti verigi α receptorja za interlevkin-2 (antigen CD25), ki je izražen na površini limfocitov T kot odgovor na antigenski izziv. Baziliksimab se specifično veže z veliko afiniteto (vrednost KD 0,1 nmol) na antigen CD25 na aktiviranih limfocitih T, z izraženim receptorjem za interlevkin-2 (IL-2R) velike afinitete, in tako prepreči vezavo interlevkina 2, ki je odločilen signal za proliferacijo celic T pri celičnem imunskem odzivu, ki je vpleten v zavrnitev presadka. Popolna in dosledna zavora receptorja za interlevkin 2 traja, dokler serumska koncentracija baziliksimaba presega 0,2 µg/ml (običajno do
4-6 tednov po uporabi). Ko se koncentracije zmanjšajo pod to vrednost, se izraženost antigena CD25 v
1 do 2 tednih vrne na vrednosti pred zdravljenjem. Baziliksimab ne povzroči mielosupresije.
Klinična učinkovitost in varnost
Učinkovitost baziliksimaba pri preprečevanju zavrnitve organa pri de novo presajeni ledvici je bila prikazana v dvojno slepih raziskavah, v katerih so kontrolne skupine dobivale placebo. Rezultati dveh ključnih 12-mesečnih multicentričnih raziskav (s skupno 722 bolniki), v katerih je bil baziliksimab primerjan s placebom, so pokazali, da baziliksimab, če je uporabljen sočasno s ciklosporinom v mikroemulziji in s kortikosteroidi, pomembno zmanjša pogostnost akutnih zavrnitvenih reakcij tako v 6 (31 % proti 45 %, p < 0,001) kot v 12 (33 % proti 48 %, p < 0,001) mesecih po presaditvi. Ni bilo bistvene razlike v preživetju presadka po 6 in po 12 mesecih med skupino bolnikov, ki je dobivala baziliksimab, in skupino, ki je dobivala placebo (po 12 mesecih je bilo pri baziliksimabu
32 izgubljenih presadkov (9 %) in pri placebu 37 izgubljenih presadkov (10 %)). Pogostost akutnih zavrnitvenih reakcij je bila bistveno manjša pri bolnikih, ki so dobivali baziliksimab in imunosupresivno shemo treh zdravil.
Rezultati dveh multicentričnih dvojno slepih raziskav, v katerih je bil baziliksimab primerjan s placebom (skupno 463 bolnikov), kažejo, da baziliksimab statistično značilno zmanjša pogostnost akutnih zavrnitvenih reakcij v 6 mesecih po presaditvi, če je uporabljen sočasno s ciklosporinom v mikroemulziji, kortikosteroidi in bodisi azatioprinom (21 % proti 35 %) ali mofetilmikofenolatom (15 % proti 27 %). Po 6 mesecih je do izgube presadka prišlo pri 6 % bolnikov, ki so prejemali baziliksimab, in pri 10 % bolnikov, ki so prejemali placebo. Profil neželenih dogodkov je med obema skupinama ostal primerljiv.
V združeni analizi dveh petletnih odprtih podaljšanih raziskav (skupaj 586 bolnikov) se kombinirani pogostnosti preživetja presadka in bolnika v skupini z baziliksimabom in skupini s placebom nista statistično razlikovali. Podaljšani raziskavi sta tudi pokazali, da se je pri bolnikih, ki so v prvem letu po presaditvi doživeli akutno zavrnitveno reakcijo, v petletnem obdobju spremljanja pojavilo več izgub presadkov in smrti kot pri bolnikih, ki niso imeli zavrnitve. Na te dogodke baziliksimab ni vplival.
Pediatrična populacija
Učinkovitost in varnost baziliksimaba so ocenjevali v dveh pediatričnih študijah.
Baziliksimab je bil uporabljen skupaj s ciklosporinom v mikroemulziji in s steroidi v nekontrolirani raziskavi pri 41 pediatričnih de novo prejemnikih ledvičnih presadkov. Do akutne zavrnitve je prišlo v 6 mesecih po presaditvi pri 14,6 % bolnikov, v 12 mesecih po presaditvi pa pri 24,3 %. V celoti gledano se je profil neželenih dogodkov ujemal s splošnimi kliničnimi izkušnjami v populaciji pediatričnih prejemnikov ledvičnih presadkov in s profilom v kontroliranih raziskavah presaditev pri odraslih.
V 12-mesečni, randomizirani, s placebom kontrolirani, dvojno slepi, multicentrični študiji so pri pediatričnih prejemnikih alogenih ledvičnih presadkov proučevali uporabo baziliksimaba v kombinaciji s ciklosporinom v mikroemulziji, z mofetilmikofenolatom in s steroidi. Primarni cilj študije je bil dokazati prednosti te kombinacije v primerjavi z zdravljenjem s ciklosporinom v mikroemulziji, z mofetilmikofenolatom in s steroidi pri preprečevanju akutne zavrnitve. Izmed 202 bolnikov so bili 104 randomizirani tako, da so prejemali baziliksimab, 98 pa jih je prejemalo placebo. Primarni cilj opazovanja glede učinkovitosti je bil čas do prve akutne z biopsijo dokazane
zavrnitvene epizode ali do neuspeha zdravljenja, ki je bil opredeljen kot izguba presadka, smrt bolnika ali domnevna zavrnitev presadka v prvih 6 mesecih po presaditvi. Do kateregakoli od navedenih dogodkov je prišlo pri 16,7 % bolnikov, ki so prejemali baziliksimab, in pri 21,7 % bolnikov, ki so prejemali placebo. Če so med dogodke za primarni cilj opazovanja šteli tudi mejne zavrnitve, sta ustrezna deleža znašala 26,0 % in 23,9 %, brez statistično značilne razlike med skupinama, ki sta prejemali baziliksimab oziroma placebo (razmerje tveganj: 1,04; 90-odstotni IZ: [0,64; 1,68]). Med bolniki z baziliksimabom je do akutne z biopsijo dokazane zavrnitvene epizode prišlo pri 9,4 %, med tistimi s placebom pa pri 17,4 % (razmerje tveganj: 0,50; 90-odstotni IZ: [0,25; 0,99]). Če so zraven šteli tudi mejne zavrnitve, sta ustrezna deleža znašala 20,8 % in 19,6 % (razmerje tveganj: 1,01;
90-odstotni IZ: [0,59; 1,72]). Splošen varnostni profil je bil približno enak v obeh skupinah. Pogostnost pojavljanja neželenih dogodkov in vzorec neželenih dogodkov sta bila primerljiva med obema obravnavanima skupinama in v skladu s pričakovanji glede na shemo zdravljenja in osnovne bolezni.
Imunogenost
Od 339 bolnikov z ledvičnimi presadki, zdravljenih z baziliksimabom in testiranih na antiidiotipska protitelesa, se je pri 4 bolnikih (1,2 %) razvil odziv antiidiotipskih protiteles. Pri klinični raziskavi na 172 bolnikih, ki so dobivali baziliksimab, je bila incidenca človeškega protiglodalskega protitelesa (HAMA) pri bolnikih z ledvičnimi presadki, zdravljenih z baziliksimabom, 2/138 pri bolnikih, ki niso bili izpostavljeni muromonabu-CD3, in 4/34 pri bolnikih, ki so sočasno dobili muromonab-CD3.
Razpoložljivi klinični podatki o uporabi muromonaba-CD3 pri bolnikih, predhodno zdravljenih z baziliksimabom, kažejo, da to ne ovira kasnejše uporabe muromonaba-CD3 ali drugih pripravkov glodalskih protilimfocitnih protiteles.
Odrasli
Pri odraslih bolnikih s presajeno ledvico so bile narejene farmakokinetične raziskave z enim odmerkom in z več odmerki. Kumulativni odmerki so znašali od 20 mg do 60 mg. Največja serumska koncentracija po 30-minutni intravenski infuziji 20 mg je 7,1 ± 5,1 mg/l. Pri odmerkih med 20 mg in 60 mg, tj. v razponu posameznih testnih odmerkov, se Cmax in AUC povečujeta sorazmerno z odmerkom. Porazdelitveni prostor v stanju ravnovesja je 8,6 ± 4,1 l. Obseg in stopnja porazdelitve v različne telesne razdelke nista popolnoma proučena. Raziskave in vitro na človeških tkivih so pokazale, da se baziliksimab veže samo na aktivirane limfocite in makrofage oziroma monocite.
Končni razpolovni čas je bil 7,2 ± 3,2 dni. Celotni telesni očistek je bil 41 ± 19 ml/h.
Pri odraslih bolnikih ni bil opažen klinično pomemben vpliv telesne teže ali spola na porazdelitveni volumen ali na očistek. Starost, spol ali rasa nimajo vpliva na razpolovni čas odstranjevanja iz telesa.
Pediatrična populacija
Farmakokinetika baziliksimaba je bila ocenjena pri 39 pediatričnih bolnikih z de novo presaditvijo ledvice. Pri dojenčkih in otrocih (starost 1–11 let, n = 25) je bil porazdelitveni volumen v stanju ravnovesja 4,8 ± 2,1 l, razpolovni čas je bil 9,5 ± 4,5 dni, očistek pa 17 ± 6 ml/h. Porazdelitveni volumen in očistek sta bila v primerjavi z odraslimi bolniki z ledvičnim presadkom manjša za okrog 50 %. V tej starostni skupini niso na kazalce porazdelitve v klinično pomembnem obsegu vplivali starost (1–11 let), telesna teža (9–37 kg) ali telesna površina (0,44–1,20 m²). Pri mladostnikih (starost 12–16 let, n = 14) je bil porazdelitveni volumen v stanju ravnovesja 7,8 ± 5,1 l, razpolovni čas je bil 9,1 ± 3,9 dni, očistek pa 31 ± 19 ml/h. Porazdelitev pri mladostnikih je bila podobna kot pri odraslih bolnikih po presaditvi ledvice. Razmerje med serumsko koncentracijo in nasičenostjo receptorjev je bilo ocenjeno pri 13 bolnikih in je bilo podobno kot pri odraslih bolnikih po presaditvi ledvice.
Farmacevtski podatki - SIMULECT 20 mg
Simulect 20 mg prašek in vehikel za raztopino za injiciranje ali infundiranje
prašek
kalijev dihidrogenfosfat
natrijev hidrogenfosfat, brezvodni natrijev klorid
saharoza manitol (E421) glicin
vehikel
voda za injekcije
Simulect 20 mg prašek za raztopino za injiciranje ali infundiranje
kalijev dihidrogenfosfat
natrijev hidrogenfosfat, brezvodni natrijev klorid
saharoza manitol (E421) glicin
Zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili, razen s tistimi, ki so omenjena v poglavju 6.6.
Prašek: 3 leta.
Kemijska in fizikalna stabilnost pripravljene raztopine je dokazana za 24 ur pri 2 °C - 8 °C ali za 4 ure pri sobni temperaturi (glejte poglavje 6.6).
Simulect 20 mg prašek in vehikel za raztopino za injiciranje ali infundiranje
Prašek
Viala iz neobarvanega stekla tipa I, siv zamašek iz butilne gume, prevlečen s fluorjevo smolo, pritrjen z zarobljenim aluminijastim trakom, modra zaporka iz polipropilena, ovojnina vsebuje 20 mg baziliksimaba v obliki praška za raztopino za injiciranje ali infundiranje.
Vehikel
Ampula iz neobarvanega stekla tipa I, vsebuje 5 ml vode za injekcije. Zdravilo Simulect je na voljo tudi v vialah z 10 mg baziliksimaba.
Simulect 20 mg prašek za raztopino za injiciranje ali infundiranje
Viala iz neobarvanega stekla tipa I, siv zamašek iz butilne gume, prevlečen s fluorjevo smolo, pritrjen z zarobljenim aluminijastim trakom, modra zaporka iz polipropilena, ovojnina vsebuje 20 mg baziliksimaba v obliki praška za raztopino za injiciranje ali infundiranje.
Zdravilo Simulect je na voljo tudi v vialah z 10 mg baziliksimaba.
Simulect 20 mg prašek in vehikel za raztopino za injiciranje ali infundiranje
Priprava raztopine
Za pripravo infuzijske ali injekcijske raztopine aseptično dodajte iz priložene ampule 5 ml vode za injekcije v vialo s praškom Simulect. Vialo previdno stresite, da se prašek raztopi, ne da bi se spenil. Priporočljivo je, da se brezbarvna, bistra do opalescenčna raztopina uporabi takoj po pripravi.
Pripravljeno zdravilo je potrebno pred uporabo vizualno pregledati glede vsebnosti delcev. Če raztopina vsebuje tujke, je ne uporabite. Kemijska in fizikalna stabilnost pripravljene raztopine je dokazana za 24 ur pri 2 °C - 8 °C ali za 4 ure pri sobni temperaturi. Z mikrobiološkega stališča je treba zdravilo uporabiti takoj. Če se ga ne uporabi takoj, je za čas in pogoje shranjevanja odgovoren uporabnik.
Če pripravljene raztopine ne porabite v 24 urah, jo zavrzite.
Pripravljena raztopina je izotonična in se lahko uporablja kot bolusna injekcija ali razredčena do
volumna 50 ml ali več s fiziološko raztopino ali z raztopino glukoze za infuzijo 50 mg/ml (5 %).
Ker podatkov o združljivosti zdravila Simulect z drugimi zdravili za intravensko uporabo ni na voljo, se zdravila Simulect ne sme mešati z drugimi zdravili in se mora vedno dati po ločenem infuzijskem sistemu.
Preverjena je združljivost z več infuzijskimi seti.
Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi. Simulect 20 mg prašek za raztopino za injiciranje ali infundiranje
Priprava raztopine
Za pripravo infuzijske ali injekcijske raztopine v vialo s praškom Simulect aseptično dodajte 5 ml vode za injekcije, ki je skladna z Evropsko farmakopejo in ne vsebuje aditivov. Vialo previdno stresite, da se prašek raztopi, ne da bi se spenil. Priporočljivo je, da se brezbarvna, bistra do opalescenčna raztopina uporabi takoj po pripravi. Pripravljeno zdravilo je potrebno pred uporabo vizualno pregledati glede vsebnosti delcev. Če raztopina vsebuje tujke, je ne uporabite. Kemijska in fizikalna stabilnost pripravljene raztopine je dokazana za 24 ur pri 2 °C - 8 °C ali za 4 ure pri sobni temperaturi. Z mikrobiološkega stališča je treba zdravilo uporabiti takoj. Če se ga ne uporabi takoj, je za čas in pogoje shranjevanja odgovoren uporabnik.
Če pripravljene raztopine ne porabite v 24 urah, jo zavrzite.
Pripravljena raztopina je izotonična in se lahko uporablja kot bolusna injekcija ali razredčena do
volumna 50 ml ali več s fiziološko raztopino ali z raztopino glukoze za infuzijo 50 mg/ml (5 %).
Ker podatkov o združljivosti zdravila Simulec z drugimi zdravili za intravensko uporabo ni na voljo, se zdravila Simulect ne sme mešati z drugimi zdravili in se mora vedno dati po ločenem infuzijskem sistemu.
Preverjena je združljivost z več infuzijskimi seti.
Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.