Ramipril Teva 5 mg tablete

• Zdravljenje hipertenzije.

• Preprečevanje kardiovaskularnih bolezni: zmanjšanje kardiovaskularne obolevnosti in umrljivosti pri bolnikih:

  • z manifestno aterotrombotično kardiovaskularno boleznijo (z anamnezo koronarne srčne bolezni ali možganske kapi ali z boleznijo perifernih žil) ali

  • s sladkorno boleznijo in vsaj enim kardiovaskularnim dejavnikom tveganja (glejte poglavje 5.1).

• Zdravljenje bolezni ledvic:

  • začetne glomerulne diabetične nefropatije, opredeljene kot prisotnost mikroalbuminurije;

  • manifestne glomerulne diabetične nefropatije, opredeljene kot prisotnost makroproteinurije pri bolnikih z vsaj enim kardiovaskularnim dejavnikom tveganja (glejte poglavje 5.1);

  • manifestne glomerulne nediabetične nefropatije, opredeljene kot prisotnost makroproteinurije ≥ 3 g/dan (glejte poglavje 5.1).

• Zdravljenje simptomatskega srčnega popuščanja.

• Sekundarna preventiva po akutnem miokardnem infarktu: zmanjšanje umrljivosti v akutni fazi miokardnega infarkta pri bolnikih s kliničnimi znaki srčnega popuščanja z začetkom > 48 ur po akutnem miokardnem infarktu.

Odmerjanje

Odrasli

Bolniki, ki se zdravijo z diuretiki

Po uvedbi zdravljenja z ramiprilom se lahko pojavi hipotenzija. Verjetnejša je pri bolnikih, ki se sočasno zdravijo z diuretiki. Pri takšnih bolnikih je zato potrebna previdnost, ker jim lahko primanjkuje tekočine in/ali soli.

Če je mogoče, je treba jemanje diuretika prekiniti 2 ali 3 dni pred začetkom zdravljenja z ramiprilom (glejte poglavje 4.4).

Pri hipertenzivnih bolnikih, ki jim diuretika ni mogoče ukiniti, je treba zdravljenje z ramiprilom začeti z odmerkom 1,25 mg. Potrebno je spremljanje delovanja ledvic in ravni kalija v serumu. Nadaljnje odmerjanje ramiprila je treba prilagoditi glede na ciljni krvni tlak.

Hipertenzija

Odmerek je treba prilagoditi posameznemu bolniku glede na njegove značilnosti (glejte poglavje 4.4) in urejenost krvnega tlaka.

Ramipril se lahko uporablja v monoterapiji ali v kombinaciji z drugimi skupinami antihipertenzivnih zdravil (glejte poglavja 4.3, 4.4, 4.5 in 5.1).

Začetni odmerek

Zdravljenje z ramiprilom je treba začeti postopoma; priporočeni začetni odmerek je 2,5 mg na dan. Bolnikom z močno aktiviranim sistemom renin-angiotenzin-aldosteron se lahko krvni tlak po prvem odmerku čezmerno zniža. Za te bolnike se priporoča začetni odmerek 1,25 mg, uvedba zdravljenja pa mora potekati pod zdravniškim nadzorom (glejte poglavje 4.4).

Titracija in vzdrževalni odmerek

Odmerek se lahko podvaja v 2- do 4-tedenskih presledkih, tako da se postopoma doseže ciljni krvni tlak. Največji dovoljeni odmerek ramiprila je 10 mg na dan. Po navadi se odmerek jemlje enkrat na dan.

Preprečevanje kardiovaskularnih bolezni

Začetni odmerek

Priporočeni začetni odmerek ramiprila je 2,5 mg enkrat na dan.

Titracija in vzdrževalni odmerek

Odmerek je treba postopoma povečevati, odvisno od bolnikovega prenašanja zdravilne učinkovine. Priporočljivo je, da po enem do dveh tednih zdravljenja odmerek podvojimo in ga po nadaljnjih dveh do treh tednih povečamo do ciljnega vzdrževalnega odmerka 10 mg ramiprila enkrat na dan.

Glejte tudi odmerjanje za bolnike, ki se zdravijo z diuretikom, zgoraj. Zdravljenje bolezni ledvic

Pri bolnikih s sladkorno boleznijo in mikroalbuminurijo

Začetni odmerek

Priporočeni začetni odmerek je 1,25 mg ramiprila enkrat na dan.

Titracija in vzdrževalni odmerek

Povečevanje odmerka je odvisno od bolnikovega prenašanja zdravilne učinkovine. Priporočljivo je, da dnevni odmerek ramiprila po dveh tednih podvojimo na 2,5 mg, po nadaljnjih dveh tednih pa na 5 mg.

Pri bolnikih s sladkorno boleznijo in vsaj enim kardiovaskularnim dejavnikom tveganja

Začetni odmerek

Priporočeni začetni odmerek ramiprila je 2,5 mg enkrat na dan.

Titracija in vzdrževalni odmerek

Povečevanje odmerka je odvisno od bolnikovega prenašanja zdravilne učinkovine. Priporočljivo je, da dnevni odmerek ramiprila po enem do dveh tednih podvojimo na 5 mg, po nadaljnjih dveh do treh

tednih pa na 10 mg. Ciljni dnevni odmerek je 10 mg.

Pri bolnikih z nediabetično nefropatijo, opredeljeno kot prisotnost makroproteinurije ≥ 3 g/dan

Začetni odmerek

Priporočeni začetni odmerek ramiprila je 1,25 mg enkrat na dan.

Titracija in vzdrževalni odmerek

Povečevanje odmerka je odvisno od bolnikovega prenašanja zdravilne učinkovine. Priporočljivo je, da dnevni odmerek ramiprila po dveh tednih podvojimo na 2,5 mg, po nadaljnjih dveh tednih pa na 5 mg.

Simptomatsko srčno popuščanje

Začetni odmerek

Priporočeni začetni odmerek za bolnike, stabilizirane z diuretičnim zdravljenjem, je 1,25 mg na dan.

Titracija in vzdrževalni odmerek

Ramipril je treba titrirati s podvajanjem odmerka v eno- do dvotedenskih razmakih, do največjega dnevnega odmerka 10 mg. Bolje je, če se zdravilo jemlje dvakrat na dan.

Sekundarna preventiva po akutnem miokardnem infarktu in s srčnim popuščanjem

Začetni odmerek

Pri klinično in hemodinamsko stabilnem bolniku je 48 ur po miokardnem infarktu začetni odmerek 2,5 mg dvakrat na dan tri dni. Če bolnik ne prenese začetnega odmerka 2,5 mg, je treba pred povečanjem na 2,5 mg in 5 mg dvakrat na dan dva dni uporabiti odmerek 1,25 mg dvakrat na dan. Če odmerka ni mogoče povečati na 2,5 mg dvakrat na dan, je treba zdravljenje prekiniti.

Glejte tudi odmerjanje za bolnike, ki se zdravijo z diuretikom, zgoraj.

Titracija in vzdrževalni odmerek

Dnevni odmerek se nato povečuje s podvajanjem odmerka v presledkih enega do treh dni, dokler ni dosežen ciljni vzdrževalni odmerek 5 mg dvakrat na dan.

Če je mogoče, je treba vzdrževalni odmerek razdeliti tako, da se jemlje dvakrat na dan.

Če odmerka ni mogoče povečati na 2,5 mg dvakrat na dan, je treba zdravljenje opustiti. Še vedno ni dovolj izkušenj z zdravljenjem bolnikov s hudim srčnim popuščanjem (NYHA IV) neposredno po miokardnem infarktu. Če se zdravnik odloči za zdravljenje takšnega bolnika, je priporočljivo, da se zdravljenje začne z 1,25 mg enkrat na dan in da se vsako povečanje odmerka opravi posebej previdno.

Posebne skupine bolnikov

Bolniki z okvaro ledvic

Bolnikom z okvaro ledvic je treba dnevni odmerek določiti glede na očistek kreatinina (glejte poglavje 5.2):

• če je očistek kreatinina ≥ 60 ml/min, začetnega odmerka (2,5 mg/dan) ni treba prilagoditi; največji dnevni odmerek je 10 mg;

• če je očistek kreatinina med 30 in 60 ml/min, začetnega odmerka ni treba prilagoditi (2,5 mg/dan); največji dnevni odmerek je 5 mg;

• če je očistek kreatinina med 10 in 30 ml/min, je začetni odmerek 1,25 mg/dan; največji dnevni odmerek je 5 mg;

• pri hipertenzivnih bolnikih na hemodializi: ramipril se rahlo dializira; začetni odmerek je 1,25 mg/dan in največji dnevni odmerek je 5 mg; zdravilo je treba uporabiti nekaj ur po hemodializi.

Bolniki z okvaro jeter (glejte poglavje 5.2)

Pri bolnikih z okvaro jeter je treba zdravljenje z ramiprilom uvesti pod natančnim zdravniškim nadzorom. Zanje je največji dnevni odmerek 2,5 mg ramiprila.

Starostniki

Začetni odmerek mora biti manjši, nadaljnja titracija pa bolj postopna, ker obstaja večja možnost za pojav neželenih učinkov, zlasti pri zelo starih in slabotnih bolnikih. V poštev pride manjši začetni odmerek 1,25 mg ramiprila.

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost ramiprila pri otrocih še nista bili dokazani.

Trenutno razpoložljivi podatki za ramipril, so opisani v poglavjih 4.8, 5.1, 5.2 in 5.3, vendar specifičnih priporočil za odmerjanje ni mogoče dati.

Način uporabe

Peroralna uporaba.

Priporočljivo je jemanje ramiprila vsak dan ob istem času. Lahko se jemlje pred obroki, med njimi ali po njih, saj uživanje hrane ne vpliva na biološko uporabnost zdravila (glejte poglavje 5.2). Ramipril je treba pogoltniti s tekočino. Tablete se ne smejo zgristi žvečiti ali zdrobiti.

Za odmerke, ki jih ni mogoče izvesti s tabletami te jakosti, so na voljo druge jakosti zdravila.

• Preobčutljivost na zdravilno učinkovino, katerikoli zaviralec angiotenzinske konvertaze (ACE) ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

• Anamneza angioedema (hereditarnega, idiopatskega ali angioedema zaradi zaviralcev ACE ali antagonistov receptorjev angiotenzina II (AIIRA) v preteklosti).

• Zunajtelesna zdravljenja, med katerimi pride kri v stik s površinami z negativnim nabojem (glejte poglavje 4.5).

• Pomembna obojestranska stenoza ledvičnih arterij ali stenoza ledvične arterije edine delujoče ledvice.

• Drugo in tretje trimesečje nosečnosti (glejte poglavji 4.4 in 4.6).

• Ramipril se ne sme uporabljati pri bolnikih s hipotenzijo ali hemodinamsko nestabilnimi stanji.

• Sočasna uporaba zdravila Ramipril Teva in zdravil, ki vsebujejo aliskiren je kontraindicirana pri bolnikih s sladkorno boleznijo ali z okvaro ledvic (hitrost glomerulne filtracije

  < 60 ml/min/1,73 m²) (glejte poglavji 4.5 in 5.1).

Posebne populacije skupine bolnikov

Nosečnost

Zdravljenje z zaviralci ACE, med katere sodi tudi ramipril, ali antagonisti receptorjev angiotenzina II (AIIRA) se ne sme začeti med nosečnostjo. Bolnice, ki načrtujejo nosečnost, morajo čim prej preiti na alternativno antihipertenzivno zdravljenje z uveljavljenim varnostnim profilom za uporabo v nosečnosti, razen, če zdravnik oceni, da je nadaljnje zdravljenje z zaviralci ACE/AIIRA nujno. Ko se ugotovi nosečnost, je treba nemudoma končati uporabo zaviralcev ACE/AIIRA in po potrebi uvesti drugo zdravljenje, če je primerno (glejte poglavji 4.3 in 4.6).

Bolniki s posebnim tveganjem za hipotenzijo

Bolniki z močno aktiviranim sistemom renin-angiotenzin-aldosteron

Pri bolnikih z močno aktiviranim sistemom renin-angiotenzin-aldosteron obstaja možnost akutnega, izrazitega padca krvnega tlaka in poslabšanja delovanja ledvic zaradi zavrtja ACE, zlasti če se zaviralec ACE ali sočasni diuretik uporabi prvič ali prvič v večjem odmerku.

V naslednjih primerih je treba pričakovati pomembno aktivacijo sistema renin-angiotenzin-aldosteron, zato je potreben zdravniški nadzor, vključno s spremljanjem krvnega tlaka:

• bolniki s hudo hipertenzijo;

• bolniki z dekompenziranim kongestivnim srčnim popuščanjem;

• bolniki s hemodinamsko pomembno motnjo dotoka v levi prekat ali iztoka iz njega (npr. stenozo aortne ali mitralne zaklopke);

• bolniki z enostransko stenozo ledvične arterije in drugo funkcionalno ledvico;

• bolniki s pomanjkanjem soli ali tekočine ali možnostjo pojava pomanjkanja (vključno z bolniki, ki jemljejo diuretike);

• bolniki s cirozo jeter in/ali z ascitesom;

• bolniki, ki bodo prestali večjo operacijo, ali med anestezijo z anestetiki, ki povzročijo hipotenzijo.

Praviloma je treba pred začetkom zdravljenja odpraviti dehidracijo, hipovolemijo in pomanjkanje soli (pri bolnikih s srčnim popuščanjem je treba ukrepe za odpravo teh motenj pazljivo pretehtati v primerjavi s tveganjem za volumsko preobremenitev).

Prehodno ali trajno srčno popuščanje po miokardnem infarktu

Bolniki s tveganjem za ishemijo srca ali možganov v primeru akutne hipotenzije

Med uvodnim obdobjem zdravljenja je potreben poseben zdravniški nadzor.

Starejši bolniki Glejte poglavje 4.2.

Operacije

Če je mogoče, je treba zdravljenje z zaviralci angiotenzinske konvertaze, kakršen je ramipril, prekiniti en dan pred operacijo.

Spremljanje delovanja ledvic

Pred zdravljenjem in med njim je treba spremljati delovanje ledvic in odmerek ustrezno prilagoditi, zlasti v prvih tednih zdravljenja. Bolnike z okvaro ledvic je treba posebej skrbno spremljati (glejte poglavje 4.2). Obstaja tveganje za okvaro delovanja ledvic, zlasti pri bolnikih s kongestivnim srčnim popuščanjem ali po presaditvi ledvice.

Angioedem

Med zdravljenjem z zaviralci ACE, vključno z ramiprilom, so poročali o pojavu angioedema (glejte poglavje 4.8). To tveganje je lahko povečano pri bolnikih, ki sočasno jemljejo zdravila, kot so zaviralci mTOR (tarča pri sesalcih za rapamicin) (npr. tensirolimus, everolimus, sirolimus) ali vildaglptin. V primeru angioedema je treba prenehati z jemanjem ramiprila. Nemudoma je treba uvesti nujno zdravljenje. Bolnika je treba opazovati vsaj 12 do 24 ur in ga odpustiti iz bolnišnice šele po popolnem izginotju simptomov. Med zdravljenjem z zaviralci ACE, vključno z ramiprilom, so poročali o pojavu intestinalnega angioedema (glejte poglavje 4.8). Bolniki so imeli bolečine v trebuhu (z navzejo in bruhanjem ali brez njiju).

Anafilaktične reakcije med desenzibilizacijo

Med zavrtjem ACE se povečata verjetnost in izrazitost anafilaktičnih in anafilaktoidnih reakcij na strupe žuželk in druge alergene. Pred desenzibilizacijo pride v poštev začasno prenehanje jemanja ramiprila.

Hiperkaliemija

Pri nekaterih bolnikih, ki so se zdravili z zaviralci ACE, vključno z ramiprilom, so opazili hiperkaliemijo. Bolniki, pri katerih obstaja tveganje za pojav hiperkaliemije, so bolniki z insuficienco ledvic, starejši bolniki (> 70 let), bolniki z neurejeno sladkorno boleznijo, uporabniki kalijevih soli, diuretikov, ki zadržujejo kalij, in drugih zdravilnih učinkovin, ki zvišujejo kalij v plazmi, in bolniki z

motnjami, kakršne so npr. dehidracija, akutna dekompenzacija srca in metabolična acidoza. Če presodite, da je sočasna uporaba naštetih učinkovin primerna, je priporočljivo redno spremljanje kalija v serumu (glejte poglavje 4.5).

Nevtropenija/agranulocitoza

Redko so opazili nevtropenijo ali agranulocitozo kot tudi trombocitopenijo ali anemijo, poročali pa so tudi o depresiji kostnega mozga. Priporočljivo je spremljanje bele krvne slike, da bo mogoče odkriti morebitno levkopenijo. Pogostejše kontrole so priporočljive na začetku zdravljenja, pa tudi pri bolnikih z okvarjenim delovanjem ledvic, sočasno kolagensko boleznijo (npr. eritematoznim lupusom ali sklerodermo) ter med zdravljenjem z vsemi zdravili, ki lahko spremenijo krvno sliko (glejte poglavji 4.5 in 4.8).

Etnične razlike

Zaviralci ACE pogosteje povzročijo angioedem pri bolnikih črne rase kot pri bolnikih drugih ras. Kakor drugi zaviralci ACE lahko tudi ramipril manj učinkovito zniža krvni tlak pri bolnikih črne rase v primerjavi z bolniki drugih ras, verjetno zaradi večje prevalence hipertenzije z majhno koncentracijo renina pri črni hipertenzivni populaciji.

Kašelj

Pri uporabi zaviralcev ACE so poročali o pojavu kašlja. Značilno je, da je neproduktiven, dolgotrajen in po prekinitvi zdravljenja izgine. V diferencialni diagnostiki kašlja je treba upoštevati kašelj zaradi zaviralca ACE.

Dvojna blokada sistema renin-angiotenzin-aldosteron (RAAS)

Obstajajo dokazi, da sočasna uporaba zaviralcev ACE, antagonsitov receptorjev angiotenzina II ali aliskirena poveča tveganje za hipotenzijo, hiperkaliemijo in zmanjšano delovanje ledvic (vključno z akutno odpovedjo ledvic). Dvojna blokada sistema RAAS s hkratno uporabo zaviralcev ACE, antagonistov receptorjev angiotenzina II ali aliskirena zato ni priporočljiva (glejte poglavji 4.5 in 5.1).

Če je zdravljenje z dvojno blokado res nujno, sme potekati le pod nadzorom specialista in s pogostimi natančnimi kontrolami delovanja ledvic, elektrolitov in krvnega tlaka.

Pri bolnikih z diabetično nefropatijo se zaviralcev ACE in antagonistov receptorjev angiotenzina II ne sme uporabljati sočasno.

Kontraindicirane kombinacije

Zunajtelesna zdravljenja, med katerimi pride kri v stik z negativno nabitimi površinami, npr. dializa ali hemofiltracija z določenimi visokopretočnimi membranami (npr. poliakrilonitrilnimi membranami) in afereza lipoproteina majhne gostote z dekstranovim sulfatom, zaradi večjega tveganja za hude anafilaktoidne reakcije (glejte poglavje 4.3). Če je takšno zdravljenje potrebno, je treba uporabiti drugačno vrsto dializne membrane ali drugo skupino antihipertenzivnih učinkovin.

Previdnostni ukrepi

Kalijeve soli, heparin, diuretiki, ki zadržujejo kalij, in druge zdravilne učinkovine, ki zvišujejo raven kalija v plazmi (vključno z antagonisti receptorjev angiotenzina II, takrolimusom in ciklosporinom) Lahko se pojavi hiperkaliemija, zato je treba natančno spremljati vrednost kalija v serumu.

Antihipertenzivna zdravila (npr. diuretiki) in druge snovi, ki lahko znižajo krvni tlak (npr. nitrati, triciklični antidepresivi, anestetiki, akutno pitje alkohola, baklofen, alfuzosin, doksazosin, prazosin,

tamsulosin in terazosin)

Pričakovati je treba večje tveganje za pojav hipotenzije (glejte poglavje 4.2 za diuretike).

Podatki kliničnih preskušanj so pokazali, da je dvojna blokada sistema renin-angiotenzin-aldosteron (RAAS) s hkratno uporabo zaviralcev ACE, antagonistov receptorjev angiotenzina II ali aliskirena povezana z večjo pogostnostjo neželenih učinkov, npr. hipotenzije, hiperkaliemije in zmanjšanega delovanja ledvic (vključno z akutno odpovedjo ledvic) kot uporaba enega samega zdravila, ki deluje na RAAS (glejte poglavja 4.3, 4.4. in 5.1).

Vazopresorski simpatikomimetiki in druge snovi (npr. izoproterenol, dobutamin, dopamin, adrenalin), ki lahko zmanjšajo antihipertenzivni učinek ramiprila

Priporočljivo je spremljanje krvnega tlaka.

Alopurinol, imunosupresivi, kortikosteroidi, prokainamid, citostatiki in druge snovi, ki lahko spremenijo število krvnih celic

Večja verjetnost hematoloških reakcij (glejte poglavje 4.4).

Litijeve soli

Zaviralci ACE lahko zmanjšajo izločanje litija in toksični učinki litija se zato lahko povečajo. Spremljati je treba koncentracijo litija.

Antidiabetična zdravila, vključno z inzulinom

Pojavi se lahko hipoglikemična reakcija. Priporočljivo je spremljanje koncentracije glukoze v krvi.

Nesteroidna protivnetna zdravila in acetilsalicilna kislina

Pričakovati je zmanjšanje antihipertenzivnega učinka ramiprila. Poleg tega lahko sočasno zdravljenje z zaviralci ACE in nesteroidnimi protivnetnimi zdravili poveča tveganje za poslabšanje delovanja ledvic in zvišanje kalija v krvi.

Trimetoprim in njegova fiksna kombinacija s sulfametoksazolom (kotrimoksazol):

Pri bolnikih, ki so jemali zaviralce ACE in trimetoprim oziroma njegovo fiksno kombinacijo s sulfametoksazolom (kotrimoksazol), so opazili povečano incidenco hiperkaliemije.

zaviralci mTOR ali zaviralci DPP-IV (dipeptidil peptidaza):

Pri bolnikih, ki sočasno jemljejo zdravila, kot so zaviralci mTOR (npr. temsirolimus, everolimus, sirolimus) ali vildagliptin, je možno povečano tveganje za angioedem. Pri uvajanju zdravljenja je potrebna previdnost (glejte poglavje 4.4.).

Nosečnost

Epidemiološki podatki niso pokazali teratogenega učinka pri nosečnicah, ki so bile v prvem trimesečju nosečnosti izpostavljene zaviralcem ACE, vendar pa majhnega povečanja tveganja ni možno izključiti. Pri bolnicah, ki načrtujejo nosečnost, je treba čim prej preiti na alternativno antihipertenzivno zdravljenje z uveljavljenim varnostnim profilom za uporabo v nosečnosti; razen, če se oceni, da je nadaljnje zdravljenje z zaviralci ACE nujno. Ob potrjeni nosečnosti je treba zdravljenje z zaviralci ACE takoj prekiniti in, če je primerno, začeti alternativno zdravljenje.

Znano je, da izpostavljenost zaviralcem ACE/antagonistom receptorjev angiotenzina II (AIIRA) v drugem in tretjem trimesečju nosečnosti povzroči fetotoksične učinke pri človeku (zmanjšano delovanje ledvic, oligohidramnij, zapoznela zakostenitev lobanje) in toksične učinke pri novorojenčku (odpoved ledvic, hipotenzija, hiperkaliemija) (glejte poglavje 5.3). V primeru izpostavljenosti

zaviralcem ACE od drugega trimesečja nosečnosti dalje se priporoča ultrazvočni pregled delovanja ledvic in lobanje. Novorojenčke, katerih matere so prejemale zaviralce ACE, je treba pozorno spremljati zaradi možnosti pojava hipotenzije, oligurije in hiperkaliemije (glejte tudi poglavji 4.3 in 4.4).

Dojenje

Podatkov o uporabi ramiprila med dojenjem ni na voljo (glejte poglavje 5.2), zato uporaba ramiprila med dojenjem ni priporočljiva. Med dojenjem je treba dati prednost alternativnim oblikam zdravljenja z bolj poznanim varnostnim profilom za uporabo med dojenjem, še zlasti v času dojenja novorojenčkov ali nedonošenčkov.

Nekateri neželeni učinki (npr. nekateri simptomi znižanega krvnega tlaka, kot je omotica) lahko oslabijo zmožnost koncentracije in reagiranja. Zato so nevarni v okoliščinah, v katerih so te zmožnosti posebej pomembne (npr. pri upravljanju vozil ali strojev).

To se lahko zgodi zlasti na začetku zdravljenja ali po prehodu z drugih zdravil na ramipril. Več ur po prvem odmerku ali poznejših povečanjih odmerka ni priporočljivo, da bolnik vozi ali upravlja s stroji.

Varnostni profil ramiprila vključuje dolgotrajen suh kašelj in reakcije zaradi hipotenzije. Med resnimi neželenimi učinki so angioedem, hiperkaliemija, okvara ledvic ali jeter, pankreatitis, hude kožne reakcije in nevtropenija/agranulocitoza.

Neželeni učinki so razvrščeni po naslednjem dogovoru:

Zelo pogosti ≥ 1/10

Pogosti ≥ 1/100 do < 1/10

Občasni ≥ 1/1.000 do < 1/100

Redki ≥ 1/10.000 do < 1/1.000

Zelo redki < 1/10.000

Neznana pogostost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov)

V vsaki kategoriji pogostosti so neželeni učinki razvrščeni po resnosti, in sicer v padajočem vrstnem redu.

Pediatrična populacija

Varnost ramiprila so spremljali pri 325 otrocih in mladostnikih, starih od 2 do 16 let, v 2 kliničnih preskušanjih. Narava in izrazitost neželenih učinkov sta enaki kot pri odraslih, pogostnost naslednjih pa je pri otrocih večja:

• Tahikardija, zamašenost nosu in rinitis so v pediatrični populaciji "pogosti" (tj. ≥ 1/100 do < 1/10), v odrasli pa "občasni" (tj. ≥ 1/1.000 do < 1/100).

• Konjunktivitis je v pediatrični populaciji “pogost” (tj. ≥ 1/100 do < 1/10), v odrasli pa “redek” (tj. ≥ 1/10.000 do < 1/1.000).

• Tremor in urtikarija sta v pediatrični populaciji "občasna" (tj. ≥ 1/1.000 do < 1/100), v odrasli pa "redka" (tj. ≥ 1/10.000 do < 1/1.000).

V celoti se varnostne značilnosti ramiprila pri pediatričnih bolnikih ne razlikujejo bistveno od varnostnih značilnosti pri odraslih.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na Univerzitetni klinični center Ljubljana, Interna klinika, Center za zastrupitve, Zaloška cesta 2,

SI-1000 Ljubljana, faks: + 386 (0)1 434 76 46, e-pošta: farmakovigilanca@kclj.si.

Med simptomi prevelikega odmerjanja zaviralcev ACE so lahko čezmerna periferna vazodilatacija (z izrazito hipotenzijo, šokom), bradikardija, motnje v ravnovesju elektrolitov in odpoved ledvic.

Bolnika je treba natančno spremljati, zdravljenje pa mora biti simptomatsko in podporno. Med priporočljivimi ukrepi so primarna detoksifikacija (izpiranje želodca, uporaba adsorbentov) in ukrepi za obnovitev hemodinamske stabilnosti, vključno z uporabo agonistov adrenergičnih receptorjev alfa 1 ali angiotenzina II (angiotenzinamid). Ramiprilat, aktivni presnovek ramiprila, se s hemodializo slabo odstrani iz krvnega obtoka.