Betaklav 400 mg/57 mg v 5 ml prašek za peroralno suspenzijo
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve
Oznake
Interakcije s/z
Omejitve uporabe
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
klavulanska kislina 57 mg / 5 ml
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Betaklav 400 mg/57 mg
Zdravilo Betaklav je indicirano za zdravljenje naslednjih okužb pri odraslih in otrocih (glejte poglavja 4.2, 4.4 in 5.1):
-
akutni bakterijski sinuzitis (ustrezno diagnosticiran),
-
akutni otitis media,
-
akutno poslabšanje kroničnega bronhitisa (ustrezno diagnosticirano),
-
pljučnica, dobljena v domačem okolju,
-
cistitis,
-
pielonefritis,
-
okužbe kože in mehkih tkiv, zlasti celulitis, živalski ugrizi, hud zobni absces s celulitisom, ki se širi,
-
okužbe kosti in sklepov, zlasti osteomielitis.
Upoštevati je treba uradne smernice za ustrezno uporabo protibakterijskih zdravil.
Odmerjanje
Odmerki so povsod izraženi kot vsebnost amoksicilina/klavulanske kisline, razen kjer so navedeni kot vsebnost posameznih učinkovin.
Pri izbiri odmerka zdravila Betaklav za zdravljenje posamezne okužbe je treba upoštevati:
- pričakovane patogene in verjetnost njihove občutljivosti za protibakterijska zdravila (glejte poglavje 4.4),
- izrazitost in mesto okužbe,
-
bolnikovo starost, telesno maso in delovanje ledvic, kot je prikazano spodaj.
Po potrebi je mogoče uporabiti druge oblike zdravila Betaklav (npr. tiste z večjimi odmerki amoksicilina in/ali drugačnim razmerjem amoksicilina in klavulanske kisline) (glejte poglavji 4.4 in 5.1).
Če je ta oblika zdravila Betaklav uporabljena, kot je priporočeno spodaj, zagotavlja otrokom s telesno maso < 40 kg največji dnevni odmerek 1000–2800 mg amoksicilina/143–400 mg klavulanske kisline.
Če je potreben večji dnevni odmerek amoksicilina, je priporočljivo izbrati drugo obliko zdravila amoksicilina/klavulanske kisline, da bi se izognili nepotrebno velikim dnevnim odmerkom klavulanske kisline (glejte poglavji 4.4 in 5.1).
Trajanje zdravljenja je treba določiti glede na bolnikov odziv. Nekatere okužbe (npr. osteomielitis) zahtevajo dolgotrajnejše zdravljenje. Zdravljenja se ne sme podaljšati preko 14 dni brez ponovne ocene stanja (glejte poglavje 4.4. glede dolgotrajnega zdravljenja).
Odrasle in otroke ≥ 40 kg je treba zdraviti s formulacijami zdravila Betaklav za odrasle.
Pediatrična populacija Otroci < 40 kg
Otroke lahko zdravimo z zdravilom Betaklav v obliki tablet ali suspenzije. Priporočeni odmerki
- Manjši odmerek: 25 mg/3,6 mg/kg/dan do 45 mg/6,4 mg/kg/dan v dveh deljenih odmerkih;
- Večji odmerek: 15 mg/6,4 mg/kg/dan do 70 mg/10 mg/kg/dan v dveh deljenih odmerkih v primeru nekaterih okužb (kot so otitis media, sinuzitis in okužbe spodnjih dihal).
| Telesna masa (kg) | 25mg/3,6 mg/kg/ dan Odmerek v ml, ki ga je treba dativsakih 12 ur. | 45 mg/6,4 mg/kg/dan Odmerek v ml, ki ga je treba dati vsakih 12 ur. | 70 mg/10 mg/kg/dan Odmerek v ml, ki ga je treba dati vsakih 12 ur. | Telesna masa (kg) | 25mg/3.6 mg/kg/ dan Odmerek v ml, ki ga je treba dativsakih 12 ur. | 45 mg/6.4 mg/kg/dan Odmerek v ml, ki ga je treba dati vsakih 12 ur. | 70 mg/10 mg/kg/dan Odmerek v ml, ki ga je treba dati vsakih 12 ur. |
| 4.0 | 0.6 | 1.2 | NP | 22.0 | 3.4 | 6.2 | 9.6 |
| 5.0 | 0.8 | 1.4 | NP | 23.0 | 3.6 | 6.6 | 10.2 |
| 6.0 | 1.0 | 1.8 | NP | 24.0 | 3.8 | 6.8 | 10.6 |
| 7.0 | 1.2 | 2.0 | NP | 25.0 | 4.0 | 7.0 | 11.0 |
| 8.0 | 1.4 | 2.4 | NP | 26.0 | 4.2 | 7.4 | 11.4 |
| 9.0 | 1.4 | 2.6 | NP | 27.0 | 4.2 | 7.6 | 11.8 |
| 10.0 | 1.6 | 2.8 | NP | 28.0 | 4.4 | 8.0 | 12.4 |
| 11.0 | 1.8 | 3.2 | NP | 29.0 | 4.6 | 8.2 | 12.8 |
| 12.0 | 2.0 | 3.4 | 5.4 | 30.0 | 4.8 | 8.4 | 13.2 |
| 13.0 | 2.0 | 3.8 | 5.8 | 31.0 | 4.8 | 8.8 | 13.6 |
| 14.0 | 2.2 | 4.0 | 6.2 | 32.0 | 5.0 | 9.0 | 14.0 |
| 15.0 | 2.4 | 4.2 | 6.6 | 33.0 | 5.2 | 9.4 | 14.4 |
| 16.0 | 2.6 | 4.6 | 7.0 | 34.0 | 5.4 | 9.6 | 15.0 |
| 17.0 | 2.8 | 4.8 | 7.4 | 35.0 | 5.6 | 9.8 | 15.4 |
| 18.0 | 2.8 | 5.2 | 8.0 | 36.0 | 5.6 | 10.2 | 15.8 |
| 19.0 | 3.0 | 5.4 | 8.4 | 37.0 | 5.8 | 10.4 | 16.2 |
| 20.0 | 3.2 | 5.6 | 8.8 | 38.0 | 6.0 | 10.8 | 16.6 |
| 21.0 | 3.4 | 6.0 | 9.2 | 39.0 | 6.2 | 11.0 | 17.2 |
NP – Ni priporočljivo.
Kliničnih podatkov o odmerkih za obliko zdravila Betaklav 7 : 1, večjih od 45 mg/6,4 mg/kg na dan za otroke, mlajše od 2 let, ni na voljo.
Kliničnih podatkov za obliko zdravila Betaklav 7 : 1 za bolnike, mlajše od 2 mesecev, ni na voljo, zato za to populacijo ni mogoče dati priporočil za odmerjanje.
Da bi zdravilo odmerili v skladu s priporočenim odmerjanjem je treba razmisliti o alternativnih peroralnih oblikah zdravila Betaklav.
Otroke lahko zdravimo z zdravilom Betaklav v obliki tablet ali suspenzije. Za otroke, stare 6 let ali manj, je priporočeno zdravljenje z zdravilom Betaklav v obliki suspenzije.
Odmerek (ml), ki ga je treba dati bolniku dvakrat na dan, se lahko izračuna tudi s pomočjo spodnje formule:
| Odmerek (ml), ki ga je treba dati dvakrat na dan | = | priporočen odmerek amoksicilina* (mg/kg/dan) x telesna masa (kg) |
| pripravljena suspenzija amoksicilina* (mg/ml) x 2 (deljenaodmerka) |
*za ta izračun je treba upoštevati samo amoksicilin
| Odmerek (ml), ki ga je treba datidvakrat na dan | = | 25 (mg/kg/dan) x 14 (kg) |
| 80 (mg/ml) x 2 (deljena odmerka) |
| Odmerek (ml), ki ga je treba datidvakrat na dan | = | 350 (mg) |
| 160 (mg/ml) |
| Odmerek (ml), ki gaje treba dati dvakrat na dan | = | 2.2 ml |
Starejši
Prilagoditev odmerka ni potrebna. Starejše bolnike je treba zdraviti z oblikami zdravila Betaklav za odrasle.
Okvara ledvic
Bolniki z očistkom kreatinina (CrCl) nad 30 ml/min ne potrebujejo prilagoditve odmerka.
Pri bolnikih z očistkom kreatinina manj kot 30 ml/min ni priporočljivo uporabljati oblik zdravila
Betaklav z razmerjem amoksicilina in klavulanske kisline 7 : 1, ker ni na voljo prilagoditev odmerka.
Okvara jeter
Zdravilo je treba odmerjati previdno in v rednih presledkih je treba kontrolirati delovanje jeter (glejte poglavji 4.3 in 4.4).
Način uporabe
Zdravilo Betaklav je za peroralno uporabo.
Uporabite na začetku obroka, da boste zmanjšali možnost gastrointestinalne intolerance. Zdravljenje je mogoče začeti parenteralno v skladu s povzetkom glavnih značilnosti zdravila za i.v. obliko in ga nadaljevati s peroralno obliko.
Pretresite plastenko, da boste zrahljali prašek, po navodilih dodajte vodo, jo obrnite in ponovno pretresite.
Plastenko pretresite pred vsako uporabo (glejte poglavje 6.6).
Za navodila glede priprave zdravila pred dajanjem glejte poglavje 6.6.
Preobčutljivost na učinkovini, katerikoli penicilin ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Anamneza hude takojšnje preobčutljivostne reakcije (npr. anafilaksije) na kakšno drugo betalaktamsko zdravilo (npr. cefalosporin, karbapenem ali monobaktam).
Anamneza zlatenice/okvare jeter zaradi amoksicilina/klavulanske kisline (glejte poglavje 4.8).
Pred uvedbo zdravljenja z amoksicilinom/klavulansko kislino je treba natančno poizvedeti glede predhodnih preobčutljivostnih reakcij na peniciline, cefalosporine ali druge betalaktame (glejte poglavji 4.3 in 4.8).
Pri bolnikih, zdravljenih s penicilini, so bile opisane resne in občasno smrtne preobčutljivostne reakcije (vključno z anafilaktoidnimi reakcijami in hudimi kožnimi neželenimi učinki).
Preobčutljivostne reakcije lahko napredujejo tudi v Kounisov sindrom, resno alergijsko reakcijo, ki lahko povzroči miokardni infarkt (glejte poglavje 4.8). Te reakcije so verjetnejše pri osebah z anamnezo preobčutljivosti za penicilin in pri atopičnih posameznikih. Če se pojavi alergijska reakcija, je treba zdravljenje z amoksicilinom/klavulansko kislino prekiniti in uvesti ustrezno drugo zdravljenje.
O sindromu enterokolitisa, povzročenega z zdravili (DIES - Drug-induced enterocolitis syndrome), so poročali predvsem pri otrocih, ki so prejemali amoksicilin/klavulanat (glejte poglavje 4.8). DIES je alergijska reakcija z vodilnim simptomom dolgotrajnega bruhanja (1-4 ure po zaužitju) brez alergijskih kožnih ali dihalnih simptomov. Nadaljnji simptomi lahko vključujejo bolečine v trebuhu, drisko, hipotenzijo ali levkocitozo z nevtrofilijo. Obstajajo hudi primeri, vključno z napredovanjem do šoka.
Če je okužba dokazano posledica organizma/organizmov, občutljivih za amoksicilin, pride v poštev prehod z amoksicilina/klavulanske kisline na amoksicilin v skladu z uradnimi smernicami.
Ta oblika zdravila Betaklav ni primerna za uporabo tam, kjer obstaja veliko tveganje, da imajo domnevni patogeni zmanjšano občutljivost ali odpornost proti betalaktamskim zdravilom, ki ni
posledica beta-laktamaz, dovzetnih za zavrtje s klavulansko kislino. Ta oblika se ne sme uporabljati za zdravljenje penicilin odporne S. pneumoniae.
Pri bolnikih z okvarjenim delovanjem ledvic in bolnikih, ki dobivajo velike odmerke, se lahko pojavijo konvulzije (glejte poglavje 4.8).
Uporabi amoksicilina/klavulanske kisline se je treba izogniti v primeru suma na infekcijsko mononukleozo, ker je bila uporaba amoksicilina pri tej bolezni povezana s pojavom morbiliformnega izpuščaja.
Sočasna uporaba alopurinola med zdravljenjem z amoksicilinom lahko poveča verjetnost alergijskih kožnih reakcij.
Dolgotrajna uporaba lahko občasno povzroči razrast neobčutljivih organizmov.
Če se na začetku zdravljenja pojavi generaliziran eritem z zvišano telesno temperaturo in pustulami, je to lahko simptom akutne generalizirane eksantematozne pustuloze (AGEP) (glejte poglavje 4.8). Ta reakcija zahteva prenehanje uporabe zdravila Betaklav in pomeni kontraindikacijo za vsako poznejšo uporabo amoksicilina.
Amoksicilin/klavulansko kislino je treba previdno uporabljati pri bolnikih z znaki okvare jeter (glejte poglavja 4.2, 4.3 in 4.8).
Jetrni dogodki so bili opisani predvsem pri moških in starejših bolnikih in so morda povezani z dolgotrajnim zdravljenjem. Zelo redko so bili ti dogodki opisani pri otrocih. V vseh populacijah se znaki in simptomi po navadi pojavijo med zdravljenjem ali kmalu po njem, včasih pa se razvijejo šele več tednov po prenehanju zdravljenja. Po navadi so reverzibilni. Jetrni dogodki so lahko hudi in v izredno redkih okoliščinah so bili opisani smrtni primeri. Ti so se skoraj vedno pojavili pri bolnikih z resno osnovno boleznijo ali bolnikih, ki so sočasno jemali zdravila, za katera je znano, da lahko vplivajo na jetra (glejte poglavje 4.8).
Z antibiotikom povezani kolitis je opisan pri skoraj vseh protibakterijskih zdravilih in lahko sega od blagega do smrtno nevarnega (glejte poglavje 4.8). Zato je na to diagnozo treba pomisliti pri vseh bolnikih, ki med uporabo ali po uporabi kateregakoli antibiotika dobijo drisko. Če se pojavi z antibiotikom povezani kolitis, je treba uporabo amoksicilina/klavulanske kisline nemudoma končati, se posvetovati z zdravnikom in uvesti ustrezno zdravljenje. Antiperistaltična zdravila so v takšnem primeru kontraindicirana.
Med dolgotrajnim zdravljenjem je priporočljivo redno preverjati delovanje organskih sistemov, vključno z ledvicami, jetri in hematopoetskim sistemom.
Pri bolnikih, ki so dobivali amoksicilin/klavulansko kislino, je bilo v redkih primerih opisano podaljšanje protrombinskega časa. Med sočasno uporabo antikoagulantov so potrebne ustrezne kontrole. Za vzdrževanje želene stopnje antikoagulacije je lahko potrebna prilagoditev odmerka peroralnih antikoagulantov (glejte poglavji 4.5 in 4.8).
Pri bolnikih z okvaro ledvic je treba odmerek prilagoditi stopnji okvare (glejte poglavje 4.2).
Pri bolnikih z manjšim izločanjem urina so v redkih primerih opažali kristalurijo (vključno z akutno ledvično poškodbo), predvsem med parenteralnim zdravljenjem. Med uporabo velikih odmerkov amoksicilina je priporočljivo vzdrževati ustrezen vnos tekočin in izločanje urina, da bi zmanjšali možnost amoksicilinske kristalurije. Pri bolnikih z urinskim katetrom je treba prehodnost katetra redno preverjati (glejte poglavji 4.8 in 4.9).
Med zdravljenjem z amoksicilinom je treba za testiranje glukoze v urinu uporabiti encimske metode z glukoza-oksidazo, kajti med uporabo neencimskih metod se lahko pojavijo lažno pozitivni rezultati.
Prisotnost klavulanske kisline v zdravilu Betaklav lahko izzove nespecifično vezavo IgG in albumina na eritrocitno membrano in povzroči lažno pozitiven Coombsov test.
Opisani so pozitivni izvidi EIA-testa Bio-Rad Laboratories Platelia Aspergillus pri bolnikih, ki so dobivali amoksicilin/klavulansko kislino, za katere se je pozneje izkazalo, da niso okuženi z Aspergillusom. Pri EIA-testu Bio-Rad Laboratories Platelia Aspergillus so opisane navzkrižne reakcije z neaspergilusnimi polisaharidi in polifuranozami. Zato je treba pozitivne izvide pri bolnikih, ki dobivajo amoksicilin/klavulansko kislino, tolmačiti previdno in jih potrditi z drugimi diagnostičnimi metodami.
Aspartam
To zdravilo vsebuje 2,5 mg aspartama v vsakem ml suspenzije. Aspartam je vir fenilalanina. Lahko škoduje ljudem, ki imajo fenilketonurijo, redko genetsko bolezen, pri kateri pride do kopičenja fenilalanina, ker se ne more ustrezno odstranjevati iz telesa.
Kalij
15,8 ml suspenzije vsebuje 1 mmol (39 mg) kalija. To morajo upoštevati bolniki, ki imajo zmanjšano funkcijo ledvic ali bolniki, ki so na dieti z nadzorovanim vnosom kalija.
Peroralni antikoagulanti
Peroralni antikoagulanti in penicilinski antibiotiki so bili v praksi široko uporabljani, ne da bi bila zabeležena kakšna medsebojna delovanja. Vendar so v literaturi opisani primeri povečanja internacionalnega normaliziranega razmerja pri bolnikih, ki so jemali acenokumarol ali varfarin in so dobili ciklus amoksicilina. Če je potrebna sočasna uporaba, je treba protrombinski čas in internacionalno normalizirano razmerje natančno kontrolirati, ko se amoksicilin začne uporabljati in ko se njegova uporaba konča. Poleg tega so lahko potrebne prilagoditve odmerka peroralnih antikoagulantov (glejte poglavji 4.4 in 4.8).
Metotreksat
Penicilini lahko zmanjšajo izločanje metotreksata in tako lahko povečajo toksičnost.
Probenecid
Sočasna uporaba probenecida se ne priporoča. Probenecid zmanjša ledvično tubulno sekrecijo amoksicilina. Sočasna uporaba probenecida lahko povzroči povečanje in podaljšanje koncentracije amoksicilina v krvi, ne pa tudi klavulanske kisline.
Mofetilmikofenolat
Pri bolnikih, ki so prejemali mofetilmikofenolat, je bilo po začetku peroralnega zdravljenja s kombinacijo amoksicilina in klavulanske kisline opisano znižanje koncentracije aktivnega presnovka, mikofenolne kisline (MPA – mycophenolic acid), pred odmerkom za približno 50 %. Možno je, da sprememba koncentracije pred odmerkom ne odraža natančno sprememb v celotni izpostavljenosti MPA. Zato običajno ni treba prilagajati odmerka mofetilmikofenolata, saj ni kliničnih dokazov o disfunkciji presadka. Kljub vsemu pa je treba pred zdravljenjem z antibiotiki in takoj po njem zagotoviti skrbno klinično spremljanje bolnika.
Nosečnost
Študije na živalih ne kažejo na neposredne ali posredne škodljive vplive na nosečnost, razvoj zarodka/plodu, porod ali postnatalni razvoj (glejte poglavje 5.3). Maloštevilni podatki o uporabi amoksicilina/klavulanske kisline med nosečnostjo pri človeku ne kažejo povečanega tveganja prirojenih malformacij. V eni sami študiji pri ženskah s predčasnim, prezgodnjim pretrganjem plodove ovojnice je bilo opisano, da je lahko profilaktično zdravljenje z amoksicilinom/klavulansko kislino povezano z večjim tveganjem nekrotizirajočega enterokolitisa pri novorojenčkih. Uporabi med nosečnostjo se je treba izogibati, razen če zdravnik presodi, da je nujna.
Dojenje
Obe snovi se izločata v materinem mleku (o vplivih klavulanske kisline na dojenega otroka ni nič znanega). Zato se pri dojenem otroku lahko pojavita driska in glivična okužba sluznic; zaradi tega je treba dojenje prekiniti. Upoštevati je treba možnost pojava preobčutljivosti.
Amoksicilin/klavulansko kislino naj bi med obdobjem dojenja uporabili šele, ko lečeči zdravnik oceni korist in tveganje.
Študije o vplivu na sposobnost vožnje in upravljanja strojev niso bile izvedene. Vendar se lahko pojavijo neželeni učinki (npr. alergijske reakcije, omotica, konvulzije), ki lahko vplivajo na sposobnost vožnje in upravljanja strojev (glejte poglavje 4.8).
Najpogosteje opisani neželeni učinki so driska, navzea in bruhanje.
Spodaj so našteti neželeni učinki, zabeleženi v kliničnih študijah in med spremljanjem v obdobju trženja zdravila Betaklav, razvrščeni po organskih sistemih MedDRA:
-
zelo pogosti (≥ 1/10),
- pogosti (≥ 1/100 do < 1/10),
- občasni (≥ 1/1000 do < 1/100),
- redki (≥ 1/10 000 do < 1/1000),
- zelo redki (< 1/10 000),
-
neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).
Organski sistem Neželeni učinki Infekcijske in parazitske bolezni pogosti mukokutana kandidoza neznana pogostnost razrast neobčutljivih organizmov Bolezni krvi in limfatičnega sistema redki reverzibilna levkopenija (vključno z nevtropenijo) trombocitopenija neznana pogostnost reverzibilna agranulocitoza hemolitična anemijapodaljšanje časa krvavitve in protrombinskega časa1 Bolezni imunskega sistema10 neznana pogostnost angioedem anafilaksijasindrom, podoben serumski bolezni preobčutljivostni vaskulitis Organski sistem Neželeni učinki Bolezni živčevja občasni omotica glavobol neznana pogostnost reverzibilna hiperaktivnost konvulzije2aseptični meningitis Srčne bolezni neznana pogostnost Kounisov sindrom Bolezni prebavil pogosti driska navzea3 bruhanje občasni prebavne motnje neznana pogostnost kolitis, povezan z antibiotiki4 črn "dlakav" jezikobarvanje zob11sindrom enterokolitisa, povzročenega z zdravili akutni pankreatitis Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov občasni zvišanje AST in/ali ALT5 neznana pogostnost hepatitis6holestatska zlatenica6 Bolezni kože in podkožja občasni kožni izpuščaj srbenje urtikarija redki multiformni eritem neznana pogostnost Stevens-Johnsonov sindrom toksična epidermalna nekroliza bulozni eksfoliativni dermatitisakutna generalizirana eksantematozna pustuloza (AGEP)9 reakcija na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS)linearna bolezen IgA Bolezni sečil neznana pogostnost intersticijski nefritiskristalurija (vključno z akutno ledvično poškodbo) 8 1 Glejte poglavje 4.4.2 Glejte poglavje 4.4.3 Navzea je pogostejša med uporabo velikih peroralnih odmerkov. Če se pojavijo reakcije na prebavilih, jih je mogoče zmanjšati z jemanjem zdravila Betaklav na začetku obroka.4 Vključno s psevdomembranskim kolitisom in hemoragičnim kolitisom (glejte poglavje 4.4).5 Pri bolnikih, zdravljenih z betalaktamskimi antibiotiki, so zabeležili zmerno zvišanje AST in/ali ALT, toda pomen teh izsledkov ni znan.6 Ti dogodki so bili zabeleženi z drugimi penicilini in cefalosporini (glejte poglavje 4.4).7 Če se pojavi preobčutljivostna dermatitična reakcija, je treba zdravljenje prekiniti (glejte poglavje 4.4).8 Glejte poglavje 4.9.9 Glejte poglavje 4.4.10 Glejte poglavje 4.3 in 4.4.11 Opisani so bili zelo redki primeri površinskega obarvanja zob pri otrocih. Dobra ustna Organski sistem Neželeni učinki higiena lahko pomaga preprečiti obarvanje zob, ker ga je po navadi mogoče odstraniti s ščetkanjem. Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke
Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22
SI-1000 Ljubljana
Tel: +386 (0)8 2000 500
Faks: +386 (0)8 2000 510
e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si
Simptomi
Opisana je precipitacija amoksicilina v urinskih katetrih, predvsem po intravenski uporabi velikih odmerkov. Redno je treba preverjati prehodnost katetra (glejte poglavje 4.4). Opazni so lahko gastrointestinalni simptomi in moteno ravnovesje tekočine in elektrolitov. Opažali so amoksicilinsko kristalurijo, ki je v nekaterih primerih povzročila odpoved ledvic (glejte poglavje 4.4). Pri bolnikih z okvarjenim delovanjem ledvic in bolnikih, ki dobivajo velike odmerke, se lahko pojavijo konvulzije.
Zdravljenje
Prebavne simptome je mogoče zdraviti simptomatsko; pozornost je treba nameniti ravnovesju vode in elektrolitov.
Amoksicilin/klavulansko kislino je mogoče iz obtoka odstraniti s hemodializo.
Farmakološke lastnosti - Betaklav 400 mg/57 mg
Farmakoterapevtska skupina: zdravila za sistemsko zdravljenje bakterijskih infekcij, kombinacije penicilinov z zaviralci laktamaz beta, oznaka ATC: J01CR02.
Mehanizem delovanja
Amoksicilin je polsintetski penicilin (betalaktamski antibiotik), ki zavira enega ali več encimov (beljakovine, ki vežejo penicilin) v biosintezni poti bakterijskega peptidoglikana, ki je integralna sestavina zgradbe bakterijske celične stene. Zavrtje sinteze peptidoglikana oslabi celično steno, temu po navadi sledi liza celice in smrt.
Amoksicilin je občutljiv za razgradnjo z beta-laktamazami, ki jih proizvaja rezistentna bakterija, in zato spekter delovanja samega amoksicilina ne zajema organizmov, ki izdelujejo te encime.
Klavulanska kislina je betalaktam, po zgradbi podoben penicilinu. Inaktivira nekatere beta-laktamaze in tako prepreči inaktivacijo amoksicilina. Klavulanska kislina sama nima klinično uporabnega protibakterijskega učinka.
Razmerje farmakokinetika/farmakodinamika
Čas, ko koncentracija v serumu ostane nad minimalno inhibicijsko koncentracijo (t > MIK) velja kot glavna determinanta učinkovitosti amoksicilina.
Mehanizmi odpornosti
Glavna mehanizma odpornosti proti amoksicilinu/klavulanski kislini sta:
-
Inaktivacija s tistimi bakterijskimi beta-laktamazami, ki jih ne zavre klavulanska kislina, vključno s skupinami B, C in D.
-
Sprememba beljakovin, ki vežejo penicilin (PBP), ki zmanjša afiniteto protibakterijskega zdravila za tarčo.
Nepermeabilnost bakterij ali mehanizmi efluksne črpalke lahko povzročijo odpornost bakterij ali pripomorejo k takšni odpornosti, zlasti pri gramnegativnih bakterijah.
Mejne vrednosti testiranja občutljivosti
Mejne vrednosti minimalne inhibitorne koncentracije (MIC), ki jih je določil Evropski odbor za testiranje občutljivosti na protimikrobna zdravila (EUCAST), so navedene na spletni strani Evropske agencije za zdravila (EMA): https://www.ema.europa.eu/en/evaluation-medicinal-products-indicated- treatment-bacterial-infections- scientific-guideline#minimum-inhibitory-concentration-(mic)- breakpoints-section.
Prevalenca odpornosti za izbrane vrste se lahko razlikuje zemljepisno in v času, zato so zaželene lokalne informacije o odpornosti, zlasti pri zdravljenju hudih okužb. Po potrebi je treba poiskati nasvet strokovnjaka, če je lokalna prevalenca odpornosti takšna, da je uporabnost tega zdravila vsaj pri nekaterih vrstah okužb vprašljiva.
| Pogosto občutljive vrste |
| Aerobni grampozitivni mikroorganizmiEnterococcus faecalis Gardnerella vaginalisStaphylococcus aureus (občutljiv za meticilin) £ Coagulase-negative staphylococci (občutljiv za meticilin) Streptococcus agalactiaeStreptococcus pneumoniae1Streptococcus pyogenes in drugi betahemolitični streptokoki Skupina Streptococcus viridansAerobni gramnegativni mikroorganizmiCapnocytophaga spp. Eikenella corrodens Haemophilus influenzae2 Moraxella catarrhalis Pasteurella multocida Anaerobni mikroorganizmi Bacteroides fragilis Fusobacterium nucleatum Prevotella spp. |
| Vrste, pri katerih je lahko problem pridobljena odpornost |
| Aerobni grampozitivni mikroorganizmiEnterococcus faecium $Aerobni gramnegativni mikroorganizmi |
| Escherichia coli Klebsiella oxytoca Klebsiella pneumoniae Proteus mirabilis Proteus vulgaris |
| Inherentno odporni organizmi |
| Aerobni gramnegativni mikroorganizmiAcinetobacter sp. Citrobacter freundii Enterobacter sp.Legionella pneumophila Morganella morganii Providencia spp.Pseudomonas sp.Serratia sp. Stenotrophomonas maltophilia Drugi mikroorganizmi Chlamydophila pneumoniae Chlamydophila psittaci Coxiella burnettiMycoplasma pneumoniae |
| $ Naravna srednja občutljivost brez mehanizma pridobljene odpornosti.£ Vsi stafilokoki, odporni proti meticilinu, so odporni proti amoksicilinu/klavulanski kislini. 1 S to obliko amoksicilina/klavulanske kisline se ne sme zdraviti Streptococcus pneumoniae, odpornih proti penicilinu (glejte poglavji 4.2 in 4.4).2 V nekaterih državah EU so bili sevi z zmanjšano občutljivostjo opisani s pogostnostjo nad 10 %. |
Absorpcija
Amoksicilin in klavulanska kislina sta v vodni raztopini pri fiziološkem pH povsem disociirana. Obe učinkovini se po peroralni uporabi hitro in dobro absorbirata. Absorpcija amoksicilina/klavulanske kisline je optimalna, če sta uporabljena na začetku obroka. Po peroralni uporabi je biološka uporabnost amoksicilina in klavulanske kisline približno 70 %. Plazemska profila obeh učinkovin sta podobna in čas do največje koncentracije v plazmi (tmax) je v obeh primerih približno eno uro.
Spodaj so predstavljeni farmakokinetični rezultati študije, v kateri so amoksicilin/klavulansko kislino (875 mg/125 mg tablete dvakrat dnevno) na tešče uporabili v skupinah zdravih prostovoljcev.
| Povprečne vrednosti (± SD) farmakokinetičnih parametrov | |||||
| uporabljena učinkovina | odmerek | Cmax | tmax* | AUC (0–24h) | t 1/2 |
| (mg) | (µg/ml) | (h) | (µg.h/ml) | (h) | |
| amoksicilin | |||||
| AMX/CA875 mg/125 mg | 875 | 11,64± 2,78 | 1,50(1,0–2,5) | 53,52± 12,31 | 1,19± 0,21 |
| klavulanska kislina | |||||
| AMX/CA875 mg/125 mg | 125 | 2,18± 0,99 | 1,25(1,0–2,0) | 10,16± 3,04 | 0,96± 0,12 |
| AMX – amoksicilin, CA – klavulanska kislina* mediana (razpon) |
Koncentraciji amoksicilina in klavulanske kisline v serumu, doseženi z amoksicilinom/klavulansko kislino, sta podobni kot po peroralni uporabi enakih odmerkov samega amoksicilina ali same klavulanske kisline.
Porazdelitev
Približno 25 % celotne količine klavulanske kisline v plazmi in 18 % celotne količine amoksicilina v plazmi je vezanih na beljakovine. Navidezni volumen porazdelitve je približno 0,3–0,4 l/kg za amoksicilin in približno 0,2 l/kg za klavulansko kislino.
Po intravenski uporabi so našli amoksicilin in klavulansko kislino v žolčniku, trebušnem tkivu, koži, maščevju, mišicah, sinovialni tekočini, peritonealni tekočini, žolču in gnoju. Amoksicilin se ne porazdeli ustrezno v cerebrospinalno tekočino.
Študije na živalih v tkivih niso pokazale znakov bistvenega zadrževanja snovi, nastalih iz katerekoli od obeh učinkovin. Tako kot večino penicilinov je tudi amoksicilin mogoče najti v materinem mleku. Prav tako je mogoče v materinem mleku najti sledi klavulanske kisline (glejte poglavje 4.6).
Ugotovljeno je, da tako amoksicilin kot klavulanska kislina prehajata skozi placentno pregrado (glejte poglavje 4.6).
Biotransformacija
Amoksicilin se delno izloči v urinu kot neaktivna penicilojska kislina v količinah, ki ustrezajo od 10 do 25 % začetnega odmerka. Klavulanska kislina se pri človeku v veliki meri presnovi in se izloči v urinu in blatu ter, kot ogljikov dioksid, v izdihanem zraku.
Izločanje
Glavna pot izločanja amoksicilina je skozi ledvice, klavulanska kislina pa se izloči tako z ledvičnimi kot neledvičnimi mehanizmi.
Amoksicilin/klavulanska kislina ima pri zdravih osebah povprečen eliminacijski razpolovni čas približno eno uro in povprečen celotni očistek približno 25 l/uro. Približno 60 do 70 % amoksicilina in približno 40 do 65 % klavulanske kisline se izloči nespremenjenih v urinu v prvih 6 urah po uporabi ene same tablete amoksicilina/klavulanske kisline 250 mg/125 mg ali 500 mg/125 mg. Različne študije so ugotovile, da se v 24 urah v urinu izloči od 50 do 85 % amoksicilina in od 27 do 60 % klavulanske kisline. V primeru klavulanske kisline se največja količina zdravila izloči v prvih 2 urah po uporabi.
Sočasna uporaba probenecida upočasni izločanje amoksicilina, ne pa tudi ledvičnega izločanja klavulanske kisline (glejte poglavje 4.5).
Starost
Eliminacijski razpolovni čas amoksicilina je podoben pri otrocih od približno 3 mesecev do 2 let starosti, starejših otrocih in odraslih. Pri zelo mladih otrocih (vključno z nedonošenimi novorojenčki) v prvem tednu življenja interval odmerjanja zaradi nezrelosti ledvične poti izločanja ne sme presegati dajanja dvakrat na dan. Ker je verjetnost zmanjšanega delovanja ledvic pri starejših bolnikih večja, jim je treba odmerek določiti previdno, koristno pa je tudi nadziranje delovanja ledvic.
Spol
Po peroralni uporabi amoksicilina/klavulanske kisline pri zdravih preiskovancih in preiskovankah spol ne vpliva pomembno na farmakokinetiko amoksicilina ali klavulanske kisline.
Okvara ledvic
Celotni serumski očistek amoksicilina/klavulanske kisline se zmanjšuje sorazmerno z zmanjševanjem delovanja ledvic. Zmanjšanje očistka zdravila je izrazitejše pri amoksicilinu kot pri klavulanski kislini, ker se večji delež amoksicilina izloči skozi ledvice. Odmerki pri okvari ledvic morajo biti torej takšni, da preprečijo nepotrebno kopičenje amoksicilina, a obenem ohranijo ustrezno koncentracijo klavulanske kisline (glejte poglavje 4.2).
Okvara jeter
Odmerjanje pri bolnikih z okvaro jeter mora biti previdno in delovanje jeter je treba redno kontrolirati.
