- za preprečevanje in zdravljenje ishemičnih nevroloških okvar, ki so posledica možganskega vazospazma po subarahnoidni krvavitvi zaradi anevrizme

Po končanem začetnem zdravljenju z zdravilom Nimotop 0,2 mg/ml raztopina za infundiranje priporočamo nadaljevanje zdravljenja z zdravilom Nimotop 30 mg filmsko obložene tablete.

Odmerjanje

Če ni predpisano drugače, se priporočajo naslednji odmerki:

Po končanem pet- do 14-dnevnem intravenskem zdravljenju priporočamo peroralno jemanje zdravila

Nimotop 30 mg filmsko obložene tablete – 2 tableti šestkrat na dan (6 x 60 mg nimodipina na dan).

Kadar se pri bolniku pojavijo neželeni učinki, je treba odmerek ustrezno zmanjšati ali pa z zdravljenjem prenehati.

Jetrna okvara

Hude motnje v delovanju jeter, predvsem jetrna ciroza, lahko zaradi zmanjšane presnove pri prvem prehodu skozi jetra in zmanjšanega presnovnega očistka povečajo biološko uporabnost nimodipina. Učinki in neželeni učinki, tj. znižanje krvnega tlaka, so lahko pri teh bolnikih bolj izraziti.

V takih primerih je treba odmerek zmanjšati ali če je potrebno, razmisliti o prenehanju zdravljenja.

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost nimodipina pri bolnikih, mlajših od 18 let, nista bili dokazani.

Način uporabe

peroralna uporaba

Po končanem pet- do 14-dnevnem intravenskem zdravljenju se priporoča sedemdnevno peroralno jemanje zdravila Nimotop 30 mg filmsko obložene tablete.

Tablete je treba zaužiti cele z nekaj tekočine ne glede na obroke hrane. Odsvetuje se jemanje tablet z grenivkinim sokom (glejte poglavje 4.5). Časovni presledek med dvema odmerkoma naj ne bo krajši od štirih ur.

Trajanje zdravljenja

Profilaktična uporaba

Po končanem intravenskem zdravljenju se priporoča sedemdnevno peroralno jemanje po dve filmsko obloženi tableti Nimotop 30 mg šestkrat na dan na vsake štiri ure (šestkrat 60 mg nimodipina na dan).

Terapevtska uporaba

Po intravenskem zdravljenju se priporoča sedemdnevno peroralno jemanje po dve filmsko obloženi tableti Nimotop 30 mg šestkrat na dan na vsake štiri ure (šestkrat 60 mg nimodipina na dan).

Zdravilo Nimotop se ne sme uporabljati pri preobčutljivosti na nimodipin ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Uporaba nimodipina v kombinaciji z rifampicinom je kontraindicirana, ker se učinkovitost zdravila

Nimotop lahko izrazito zmanjša kadar je uporabljen sočasno z rifampicinom (glejte poglavje 4.5).

Sočasna uporaba peroralnega nimodipina in antiepileptikov (fenobarbitala, fenitoina ali karbamazepina) je kontraindicirana, ker se učinkovitost zdravila Nimotop lahko izrazito zmanjša (glejte poglavje 4.5).

Čeprav ni dokazano, da zdravljenje z nimodipinom vpliva na zvišanje intrakranialnega tlaka, se v teh primerih priporoča skrben zdravniški nadzor. Skrben nadzor se priporoča tudi pri bolnikih s povečano vsebnostjo tekočine v možganskem tkivu (z generaliziranim možganskim edemom).

Zdravilo je treba posebej previdno uporabljati pri bolnikih s hipotenzijo (sistolični krvni tlak nižji od 100 mmHg).

Pri bolnikih z nestabilno angino pektoris ali v prvih štirih tednih po akutnem miokardnem infarktu mora zdravnik upoštevati možno tveganje (tj. zmanjšan pretok krvi skozi koronarne arterije in miokardna ishemija) v primerjavi s koristjo (tj. izboljšanje pretoka krvi v možganih).

Nimodipin se presnavlja s pomočjo encimskega sistema citokrom P450 3A4. Zdravila, za katera je znano, da zavirajo ali spodbujajo ta encimski sistem, lahko spremenijo presnovo nimodipina pri prvem prehodu skozi jetra ali njegov očistek (glejte poglavji 4.2).

Zdravila, za katera je znano, da zavirajo encimski sistem citokrom P450 3A4 in zato lahko zvečajo plazemske koncentracije nimodipina, so:

• makrolidni antibiotiki (npr. eritromicin),

• zaviralci proteaz HIV (npr. ritonavir),

• azolni antimikotiki (npr. ketokonazol),

• antidepresiva nefazodon in fluoksetin,

• kinupristin/dalfopristin,

• cimetidin,

• valprojska kislina.

Pri sočasnem jemanju nimodipina in katerega koli od teh zdravil je treba spremljati krvni tlak in če je potrebno, zmanjšati odmerek nimodipina.

Zdravila, ki vplivajo na nimodipin

Nimodipin se presnavlja s pomočjo encimskega sistema citokrom P450 3A4, ki je v črevesni sluznici in jetrih. Zdravila, za katera je znano, da zavirajo ali spodbujajo ta encimski sistem, lahko vplivajo na presnovo nimodipina pri prvem prehodu skozi jetra ali na njegov očistek (glejte poglavje 4.2).

Pri sočasnem jemanju nimodipina z zdravili, ki so navedena v nadaljevanju, je potrebno upoštevati obseg in trajanje interakcij.

Rifampicin

Iz izkušenj z drugimi kalcijevimi antagonisti se lahko pričakuje, da sočasna uporaba rifampicina pospeši presnovo nimodipina zaradi indukcije encimov. Učinek nimodipina se tako lahko zmanjša pri sočasni uporabi nimodipina in rifampicina. Sočasna uporaba nimodipina in rifampicina je zato kontraindicirana (glejte poglavje 4.3).

Antiepileptiki, ki spodbujajo encimski sistem citokrom P450 3A4 (npr. fenobarbital, fenitoin ali karbamazepin)

Predhodna kronična uporaba antiepileptikov (fenobarbitala, fenitoina ali karbamazepina) izrazito zmanjša biološko uporabnost peroralnega nimodipina. Sočasna uporaba nimodipina in teh antiepileptikov je zato kontraindicirana (glejte poglavje 4.3).

Pri sočasni uporabi zdravil, ki zavirajo encimski sistem citokrom P450 3A4, je treba spremljati krvni tlak, in če je potrebno, prilagoditi odmerjanje nimodipina (glejte poglavje 4.2).

Makrolidni antibiotiki (npr. eritromicin)

Študij o medsebojnem delovanju med nimodipinom in makrolidnimi antibiotiki niso izvedli. Znano je, da nekateri makrolidni antibiotiki zavirajo encimski sistem citokrom P450 3A4 in zato možnega medsebojnega delovanja ni mogoče izključiti. Makrolidnih antibiotikov se zato ne sme uporabljati sočasno z nimodipinom (glejte poglavje 4.4).

Čeprav azitromicin glede na strukturo spada v skupino makrolidnih antibiotikov, ne zavira encimskega sistema citokrom P450 3A4.

Zaviralci proteaz HIV (npr. ritonavir)

Študij o možnem medsebojnem delovanju med nimodipinom in zaviralci proteaz HIV niso izvedli. Poročali so, da so zdravila iz te skupine močni zaviralci encimskega sistema citokrom P450 3A4. Možnosti za izrazito in klinično pomembno zvečanje plazemskih koncentracij nimodipina pri sočasni uporabi s temi zaviralci proteaz ni mogoče izključiti (glejte poglavje 4.4).

Azolni antimikotiki (npr. ketokonazol)

Študij o možnem medsebojnem delovanju med nimodipinom in ketokonazolom niso izvedli. Znano je, da azolni antimikotiki zavirajo encimski sistem citokrom P450 3A4. Poročali so o različnih interakcijah drugih dihidropiridinskih kalcijevih antagonistov. Kadar se azolne antimikotike uporablja skupaj s peroralnim nimodipinom, zaradi zmanjšane presnove pri prvem prehodu skozi jetra ni možno izključiti pomembnega zvečanja sistemske biološke uporabnosti nimodipina (glejte poglavje 4.4).

Nefazodon

Študij o možnem medsebojnem delovanju med nimodipinom in nefazodonom niso izvedli. Poročali so, da je ta antidepresiv močan zaviralec encimskega sistema citokrom P450 3A4. Možnega zvečanja plazemskih koncentracij nimodipina med sočasno uporabo nefazodona, zato ni mogoče izključiti (glejte poglavje 4.4).

Fluoksetin

Sočasna uporaba nimodipina in antidepresiva fluoksetina je povzročila približno 50-odstotno zvečanje plazemskih koncentracij nimodipina. Izpostavljenost fluoksetinu se je bistveno zmanjšala, na njegov aktivni presnovek norfluoksetin pa ni vplivala (glejte poglavje 4.4).

Kinupristin/dalfopristin

Glede na izkušnje s kalcijevim antagonistom nifedipinom lahko sočasna uporaba kinupristina/dalfopristina povzroči zvečanje plazemskih koncentracij nimodipina (glejte poglavje 4.4).

Cimetidin

Sočasna uporaba antagonista histaminskih receptorjev H2 cimetidina lahko povzroči zvečanje plazemskih koncentracij nimodipina (glejte poglavje 4.4).

Valprojska kislina

Sočasna uporaba antiepileptika valprojska kislina lahko povzroči zvečanje plazemskih koncentracij nimodipina (glejte poglavje 4.4).

Druge interakcije Nortriptilin

Sočasna uporaba nimodipina in nortriptilina je povzročila blago zmanjšanje izpostavljenosti

nimodipinu, na plazemske koncentracije nortriptilina pa ni vplivala.

Učinki nimodipina na druga zdravila Zdravila za zniževanje krvnega tlaka

Nimodipin lahko zveča antihipertenzivne učinke sočasno uporabljenih antihipertenzivov, kot so:

• diuretiki,

• antagonisti receptorjev beta,

• zaviralci angiotenzinske konvertaze (ACE inhibitorji),

• antagonisti A1,

• drugi kalcijevi antagonisti,

• antagonisti adrenergičnih receptorjev alfa,

• zaviralci 5-fosfodiesteraze,

• alfa metildopa.

Če je sočasno jemanje teh zdravil neizogibno potrebno, je treba bolnika še posebej skrbno nadzorovati.

Zidovudin

V študijah na opicah se je pri sočasni intravenski uporabi zaviralca HIV zidovudina in nimodipina v intravenskem bolusu pomembno zvečala AUC zidovudina, medtem ko sta se porazdelitveni volumen in očistek pomembno zmanjšala.

Interakcije zdravil in hrane:

Grenivkin sok

Grenivkin sok zavira encimski sistem citokrom P450 3A4. Pri sočasni uporabi dihidropiridinskih kalcijevih antagonistov in grenivkinega soka lahko zaradi zmanjšane presnove ob prvem prehodu skozi jetra ali zmanjšanega očistka pride do zvečanja plazemske koncentracije nimodipina in podaljšanja njegovega delovanja.

Antihipertenzivni učinek nimodipina je zato lahko povečan in traja najmanj štiri dni po zadnjem zaužitju grenivkinega soka.

Uživanju grenivkinega soka se je treba med zdravljenjem z nimodipinom izogibati (glejte poglavje 4.2).

Nosečnost

Ustreznih in dobro nadzorovanih kliničnih študij pri nosečnicah niso izvedli. Pred uporabo nimodipina v nosečnosti je treba glede na resnost klinične slike skrbno pretehtati razmerje med koristjo zdravljenja in tveganjem.

Dojenje

Koncentracija nimodipina in njegovih presnovkov je v materinem mleku enaka kot v njeni plazmi. Med zdravljenjem se doječim materam odsvetuje dojenje.

Plodnost

V posameznih primerih oploditve in vitro, so zaviralce kalcijevih kanalčkov povezovali z reverzibilnimi biokemičnimi spremembami v glavici semenčic, kar lahko privede do motenj v njihovem delovanju. Pomembnost teh izsledkov pri kratkotrajnem zdravljenju ni znana.

Nimodipin lahko vpliva na sposobnost vožnje in upravljanja strojev zaradi možnega pojava omotice.

Pogostnosti neželenih učinkov, o katerih so poročali pri zdravljenju z nimodipinom, navedene v spodnji preglednici, temeljijo na podatkih iz kliničnih študij z nimodipinom pri terapevtski indikaciji subarahnoidna krvavitev zaradi anevrizme. Razvrščene so po CIOMS III kategorijah pogostnosti (s placebom nadzorovane klinične študije: nimodipin: n = 703, placebo: n = 692; nenadzorovane klinične študije: nimodipin: n = 2496; status: 31. 8. 2005). V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

Pogostnosti so opredeljene kot:

zelo pogosti: ≥ 1/10

pogosti: ≥ 1/100 do < 1/10

občasni: ≥ 1/1000 do <1/100

redki: ≥ 1/10 000 do <1/1000

zelo redki: < 1/10 000

neznana pogostnost: ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Znaki zastrupitve

Znaki akutnega prevelikega odmerjanja so izrazito znižanje krvnega tlaka, tahikardija ali bradikardija,

prebavne motnje in navzea.

Zdravljenje zastrupitve

Pri akutnem prevelikem odmerku nimodipina je treba z zdravljenjem takoj prenehati. Nujna medicinska pomoč je odvisna od simptomov. Kot nujni terapevtski ukrep se priporoča izpiranje želodca in uporaba aktivnega oglja. Če se je krvni tlak izrazito znižal, je treba intravensko aplicirati dopamin ali noradrenalin. Ker specifični antidot ni znan, je nadaljne zdravljenje drugih neželenih učinkov odvisno od klinične slike.