Xerava 100 mg prašek za koncentrat za raztopino za infundiranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Interakcije s/z
Omejitve
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Xerava 100 mg
Odmerjanje
Priporočeni režim odmerjanja je 1 mg/kg eravaciklina vsakih 12 ur od 4 do 14 dni.
Močni induktorji CYP3A4
Pri bolnikih, ki sočasno jemljejo močne induktorje CYP3A4, priporočeni odmerek znaša 1,5 mg/kg eravaciklina vsakih 12 ur od 4 do 14 dni (glejte poglavji 4.4 in 4.5).
Starejši (≥ 65 let)
Pri starejših bolnikih prilagoditev odmerka ni potrebna (glejte poglavje 5.2).
Okvara ledvic
Pri bolnikih z okvaro ledvic ali pri bolnikih, ki se zdravijo s hemodializo, prilagoditev odmerka ni
potrebna. Eravaciklin je mogoče uporabiti ne glede na čas hemodialize (glejte poglavje 5.2).
Okvara jeter
Pri bolnikih z okvaro jeter prilagoditev odmerka ni potrebna (glejte poglavja 4.4, 4.5 in 5.2).
Pediatrična populacija
Varnost in učinkovitost zdravila Xerava pri otrocih, mlajših od 12 let, ali mladostnikih s telesno maso manj kot 50 kg, nista bili dokazani. Trenutno razpoložljivi podatki so opisani v poglavju 4.8, vendar priporočil o odmerjanju ni mogoče dati. Zdravilo Xerava se zaradi tveganja obarvanja zob ne sme uporabljati pri otrocih, mlajših od osem let (glejte poglavji 4.4 in 4.6).
Način uporabe
Intravenska uporaba.
Zdravilo Xerava se daje samo z intravensko infuzijo, ki traja približno eno uro (glejte poglavje 4.4).
Za navodila glede rekonstitucije in redčenja zdravila pred dajanjem glejte poglavje 6.6.
Preobčutljivost za učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Preobčutljivost za tetraciklinske antibiotike.
Anafilaktične reakcije
Pri drugih tetraciklinskih antibiotikih so možne resne in občasno smrtne preobčutljivostne reakcije; o njih so tudi poročali (glejte poglavje 4.3). Če pride do preobčutljivostnih reakcij, je treba zdravljenje z eravaciklinom takoj prekiniti in uvesti ustrezne nujne ukrepe.
Driska, povezana z bakterijo Clostridioides difficile
Pri uporabi skoraj vseh antibiotikov so poročali o kolitisu, povezanem z antibiotiki, in psevdomembranskem kolitisu; ti dogodki so obsegali vse od blagih do smrtno nevarnih. To diagnozo je pomembno upoštevati pri bolnikih, pri katerih se med zdravljenjem z eravaciklinom ali po njem pojavi driska (glejte poglavje 4.8). V takih primerih je treba razmisliti o prekinitvi zdravljenja z eravaciklinom in uporabi podpornih ukrepov, skupaj z uporabo specifičnega zdravljenja za bakterijo Clostridioides difficile. Zdravil, ki zavirajo peristaltiko, se ne sme dajati.
Reakcije na mestu infuzije
Eravaciklin se daje v obliki intravenske infuzije, ki traja približno eno uro, da je tveganje reakcij na mestu infuzije čim manjše. V kliničnih preskušanjih so pri intravenskem dajanju eravaciklina na mestu infuzije opazili eritem, bolečino/občutljivost, flebitis in tromboflebitis (glejte poglavje 4.8). Pri resnih reakcijah je treba dajanje eravaciklina prekiniti, dokler ni določeno novo intravensko dostopno mesto. Dodatni ukrepi za zmanjšanje pojavnosti in resnosti reakcij na mestu infuzije vključujejo zmanjšanje hitrosti in/ali koncentracije infuzije eravaciklina.
Neobčutljivi mikroorganizmi
Podaljšana uporaba lahko povzroči pretirano rast neobčutljivih organizmov, vključno z glivami. Če med zdravljenjem pride do superinfekcij, je zaradi tega morda treba prekiniti zdravljenje. Izvesti je treba druge ustrezne ukrepe in premisliti o drugih možnostih protimikrobnega zdravljenja v skladu z obstoječimi terapevtskimi smernicami.
Pankreatitis
Pri eravaciklinu so poročali o pankreatitisu; v nekaterih primerih je bil resen (glejte poglavje 4.8). Če
obstaja sum na pankreatitis, je treba dajanje eravaciklina prekiniti.
Pediatrična populacija
Zdravila Xerava se ne sme uporabljati v obdobju razvoja zob (med drugim in tretjim trimesečjem nosečnosti ter pri otrocih, mlajših od osem let), saj lahko povzroči trajno obarvanje zob (rumeno-sivo-rjavo) (glejte poglavje 4.6).
Sočasna uporaba močnih induktorjev CYP3A4
Po pričakovanjih naj bi zdravila, ki inducirajo CYP3A4, povečevala hitrost in obseg presnavljanja eravaciklina. Učinek induktorjev CYP3A4 je časovno odvisen in po uvedbi lahko traja vsaj dva tedna, da je dosežen največji učinek. V obratnem primeru, tj. ob prekinitvi, sta za upad indukcije CYP3A4 potrebna vsaj dva tedna. Po pričakovanjih naj bi sočasno dajanje močnega induktorja CYP3A4 (kot so fenobarbital, rifampicin, karbamazepin, fenitoin in šentjanževka) zmanjšalo učinek eravaciklina (glejte poglavji 4.2 in 4.5).
Bolniki s hudo okvaro jeter
Pri bolnikih s hudo okvaro jeter (razreda C po Child-Pughu) je izpostavljenost lahko povečana. Zato je treba pri takšnih bolnikih spremljati neželene učinke (glejte poglavje 4.8), še posebej, če so ti bolniki debeli in/ali zdravljeni tudi z močnimi zaviralci CYP3A, saj je lahko v tem primeru izpostavljenost dodatno povečana (glejte poglavji 4.5 in 5.2). V teh primerih ni mogoče podati priporočila o odmerjanju.
Pomanjkljivosti kliničnih podatkov
V kliničnih preskušanjih pri kompliciranih intraabdominalnih okužbah ni bilo imunsko ogroženih bolnikov, pri večini bolnikov (80 %) pa so ocene na lestvici APACHE II ob izhodišču znašale < 10; pri 5,4 % bolnikov je bila v izhodišču prisotna sočasna bakteriemija, pri 34 % bolnikih pa je bil prisoten kompliciran apendicitis.
Koagulopatija
Eravaciklin lahko podaljša protrombinski čas (PT) in aktivirani parcialni tromboplastinski čas (aPTT). Poleg tega so pri uporabi eravaciklina poročali o hipofibrinogenemiji. Zato je treba pred začetkom zdravljenja z eravaciklinom in med zdravljenjem redno spremljati parametre koagulacije krvi, kot je PT ali drug primeren antikoagulacijski test, vključno s fibrinogenom v krvi.
Možnost vpliva drugih zdravil na farmakokinetiko eravaciklina
Zaradi sočasnega dajanja močnega induktorja CYP 3A4/3A5 rifampicina se je spremenila farmakokinetika eravaciklina, za približno 32 % se je zmanjšala izpostavljenost, očistek pa se je povečal za približno 54 %. Če se eravaciklin daje sočasno z rifampicinom ali drugimi močnimi induktorji CYP3A, kot so fenobarbital, karmabazepin, fenitoin in šentjanževka, je treba njegov odmerek povečati za približno 50 % (1,5 mg/kg intravensko vsakih 12 ur) (glejte poglavji 4.2 in 4.4).
Zaradi sočasnega dajanja močnega zaviralca CYP3A itrakonazola se je spremenila farmakokinetika eravaciklina, vrednost Cmax se je povečala za približno 5 %, vrednost AUC0–24 se je povečala za približno 23 %, očistek pa se je zmanjšal. Ni verjetno, da bi bila povečana izpostavljenost klinično pomembna, zato pri sočasnem dajanju eravaciklina skupaj z zaviralci CYP3A odmerka ni treba prilagoditi, vendar pa je treba pri bolnikih, ki prejemajo močne zaviralce CYP3A (na primer ritonavir, itrakonazol, klaritromicin) in pri katerih je prisotna kombinacija dejavnikov, ki lahko povečajo izpostavljenost, kot so huda okvara jeter in/ali debelost, spremljati neželene učinke (glejte poglavji 4.4 in 4.8).
V študijah in vitro so dokazali, da je eravaciklin substrat za transportne beljakovine P-gp, OATP1B1 in OATP1B3. Medsebojnega delovanja zdravil in vivo ni mogoče izključiti, sočasno dajanje eravaciklina z drugimi zdravili, ki zavirajo te transportne beljakovine (primeri zaviralcev OATP1B1/3: atazanavir, ciklosporin, lopinavir in sakvinavir), pa lahko poveča plazemsko koncentracijo eravaciklina.
Možnost vpliva eravaciklina na farmakokinetiko drugih zdravil
Eravaciklin in njegovi presnovki in vitro niso zaviralci ali induktorji encimov CYP ali transportnih beljakovin (glejte poglavje 5.2). Zato medsebojno delovanje z drugimi zdravili, ki so substrati za te encime ali prenašalce, ni verjetno.
Nosečnost
Podatki o uporabi eravaciklina pri nosečnicah so omejeni. Študije na živalih so pokazale vpliv na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Možno tveganje za ljudi ni znano.
Tako kot drugi tetraciklinski antibiotiki lahko eravaciklin zaradi kopičenja v tkivih z visokim obratom kalcija in nastajanja kompleksov kalcijevega kelata povzroči trajne okvare zob (obarvanje in okvare sklenine) ter zakasnitev zakostenevanja pri plodih, ki so zdravilu izpostavljeni in utero v drugem in tretjem trimesečju (glejte poglavji 4.4 in 5.3). Zdravila Xerava se ne sme uporabljati med nosečnostjo, razen če je zdravljenje z eravaciklinom potrebno zaradi kliničnega stanja ženske.
Ženske v rodni dobi
Med prejemanjem eravaciklina morajo ženske v rodni dobi preprečevati zanositev.
Dojenje
Ni znano, ali se eravaciklin in njegovi presnovki izločajo v materino mleko. V študijah na živalih so dokazali izločanje eravaciklina in njegovih presnovkov v materino mleko (glejte poglavje 5.3).
Zaradi dolgotrajne uporabe drugih tetraciklinov med dojenjem lahko pri dojenem otroku pride do pomembne absorpcije, zato taka uporaba zaradi tveganja obarvanja zob in zakasnitve zakostenevanja pri dojenem otroku, ni priporočljiva.
Odločiti se je treba med nadaljevanjem/prekinitvijo dojenja in nadaljevanjem/prekinitvijo zdravljenja z zdravilom Xerava, pri čemer je treba pretehtati prednosti dojenja za otroka in prednosti zdravljenja za mater.
Plodnost
Podatkov o učinku eravaciklina na plodnost pri človeku ni. Eravaciklin je pri podganjih samcih pri klinično pomembnih izpostavljenostih vplival na parjenje in plodnost (glejte poglavje 5.3).
Eravaciklin ima lahko blag vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Po dajanju eravaciklina
se lahko pojavi omotica (glejte poglavje 4.8).
Povzetek varnostnega profila
V kliničnih preskušanjih so bili najpogostejši neželeni učinki pri bolnikih s kompliciranimi intraabdominalnimi okužbami, zdravljenih z eravaciklinom (n = 576), navzea (3,0 %), bruhanje, flebitis na mestu infuzije (vsak po 1,9 %), flebitis (1,4 %), tromboza na mestu infuzije (0,9 %), driska (0,7 %), eritem na mestu vboda v žilo (0,5 %), hiperhidroza, tromboflebitis, hipestezija na mestu infuzije in glavobol (vsak po 0,3 %); ti neželeni učinki so bili na splošno blagi ali zmerni.
Preglednica z neželenimi učinki
Neželeni učinki, ki so jih ugotovili pri eravaciklinu, so predstavljeni v preglednici 1. Neželeni učinki so razvrščeni v skladu s klasifikacijo po organskih sistemih in pogostnostjo po MedDRA. Razredi pogostnosti so izpeljani v skladu z naslednjimi dogovori: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do
< 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000) in zelo redki (< 1/10.000). V
razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.
Preglednica 1 Preglednica z neželenimi učinki eravaciklina v kliničnih preskušanjih
| Organski sistem | Pogosti | Občasni | |
| Bolezni krvi in limfatičnega sistema | hipofibrinogenemija | ||
| povečano mednarodno normalizirano razmerje (INR) | |||
| podaljšan aktivirani parcialni tromboplastinski čas (aPTT) | |||
| podaljšan protrombinski čas (PT) | |||
| Bolezni imunskega sistema | preobčutljivost | ||
| Bolezni živčevja | omotica | ||
| glavobol | |||
| Žilne bolezni | tromboflebitisa | ||
| flebitisb | |||
| Bolezni prebavil | navzea | pankreatitis | |
| bruhanje | driska | ||
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | zvišana raven aspartat-aminotransferaze (AST) | ||
| zvišana raven alanin-aminotransferaze (ALT) | |||
| hiperbilirubinemija | |||
| Bolezni kože in podkožja | izpuščaj | ||
| hiperhidroza | |||
| Splošne težave in spremembe namestu aplikacije | reakcija na mestu infuzijec |
-
Tromboflebitis vključuje prednostna izraza tromboflebitis in tromboza na mestu infuzije.
-
Flebitis vključuje prednostne izraze flebitis, flebitis na mestu infuzije, površinski flebitis in flebitis na
mestu vboda.
-
Reakcija na mestu infuzije vključuje prednostne izraze eritem na mestu vboda, hipestezija na mestu infuzije, eritem na mestu vboda v žilo in bolečina na mestu vboda v žilo.
Opis izbranih neželenih učinkov
Reakcije na mestu infuzije
Pri bolnikih, ki so bili zdravljeni z eravaciklinom, so poročali o blagih do zmernih reakcijah na mestu infuzije, vključno z bolečino ali neugodjem, eritemom in otekanjem ali vnetjem na mestu vboda ter površinskim tromboflebitisom in/ali flebitisom. Reakcije na mestu infuzije je mogoče ublažiti z zmanjševanjem koncentracije ali hitrosti infuzije eravaciklina.
Učinki tetraciklinskih antibiotikov
Med neželene učinke tetraciklinskih antibiotikov spadajo preobčutljivost za svetlobo, stanje pseudotumor cerebri in antianabolno delovanje, ki vodi v povečano vrednost dušika sečnine v krvi, azotemijo, acidozo in hiperfosfatemijo.
Driska
Med neželene učinke skupine antibiotikov spadajo psevdomembranski kolitis in razraščanje neobčutljivih organizmov, vključno z glivami (glejte poglavje 4.4). V kliničnih preskušanjih se je pri 0,7 % bolnikov pojavila z zdravljenjem povezana driska; vsi primeri so bili blagi.
Pediatrična populacija
V študije faze I za določitev farmakokinetike in varnosti enkratnega odmerka intravenskega eravaciklina pri otrocih, starih od 8 let do manj kot 18 let (n = 19, z 10 manj kot 12-letniki), so bili najpogosteje opisani neželeni učinki navzea (26,3 %), bruhanje (15,8 %), glavobol (15,8 %) in hiperhidroza (10,5 %). Na splošno so bili neželeni učinki blagi ali zmerni in podobni neželenim učinkom, ki so jih opazili pri odraslih. Dva dogodka sta bila ocenjena kot huda, vključno z enim dogodkom anafilaktične reakcije in enim dogodkom plevralnega izliva, ki je bil ocenjen tudi kot resen.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.
V preskušanjih, v katerih so zdravim prostovoljcem dajali do 3 mg/kg eravaciklina, so ugotovili, da se
pri odmerkih, višjih od priporočenih, pogosteje pojavita navzea in bruhanje.
Če obstaja sum na prevelik odmerek, je treba dajanje zdravila Xerava prekiniti, pri bolniku pa spremljati neželene učinke.
Farmakološke lastnosti - Xerava 100 mg
Farmakoterapevtska skupina: sistemski antibiotiki, tetraciklini, oznaka ATC: J01AA13. Mehanizem delovanja
Mehanizem delovanja eravaciklina vključuje prekinitev sinteze bakterijskih beljakovin, tako da se eravaciklin veže na ribosomalno podenoto 30S in s tem prepreči vgradnjo aminokislinskih ostankov v podaljšujoče se peptidne verige.
Substituciji C-7 in C-9 pri eravaciklinu nista prisotni pri nobenih naravnih ali polsintetičnih tetraciklinih, vzorec substitucije pa posreduje mikrobiološke dejavnosti, vključno z ohranjanjem učinka in vitro proti po Gramu pozitivnim in Po Gramu negativnim sevom, ki izražajo mehanizme odpornosti, specifične za tetraciklin (tj. iztok, ki ga posredujejo tet[A], tet[B] in tet[K]; ribosomalna
zaščita, kot jo kodirata tet[M] in tet[Q]). Eravaciklin ni substrat za črpalko MepA pri bakteriji Staphylococcus aureus, ki je bila opisana kot mehanizem odpornosti za tigeciklin. Na eravaciklin prav tako ne vplivajo encimi, ki deaktivirajo ali spreminjajo aminoglikozide.
Mehanizem odpornosti
Pri bakteriji Enterococcus, ki vsebuje mutacije gena rpsJ, so opazili odpornost proti eravaciklinu. Med eravaciklinom in drugimi skupinami antibiotikov, kot so kinoloni, penicilini, cefalosporini in karbapenemi, ni navzkrižne odpornosti na podlagi prijemališča.
Drugi mehanizmi odpornosti bakterij, ki bi lahko morda vplivali na eravaciklin, so povezani z višjo ravnjo nespecifičnega intrinzičnega efluksa, odpornega proti več zdravilom (MDR).
Razmejitvene vrednosti za določanje občutljivosti
Kriterije za interpretacijo testiranja občutljivosti, MIK (minimalna inhibitorna koncentracija), za eravaciklina je določil odbor European Committee on Antimicrobial Susceptibility Testing (EUCAST) in so navedeni tukaj:
https://www.ema.europa.eu/documents/other/minimum-inhibitory-concentration-mic-breakpoints_en.xlsx
Farmakokinetično/farmakodinamično razmerje
Območje pod časovno krivuljo plazemske koncentracije (AUC), deljeno z minimalno inhibicijsko koncentracijo (MIC) eravaciklina, je dokazano najboljši kazalnik učinkovitosti in vitro, pri čemer so uporabljene izpostavljenosti v stanju dinamičnega ravnovesja pri človeku v kemostatu, učinkovitost pa je bila potrjena in vivo na živalskih modelih okužbe.
Klinična učinkovitost proti specifičnim patogenom
V kliničnih preskušanjih so dokazali učinkovitost proti patogenom, navedenim za komplicirane intraabdominalne okužbe, ki so bili občutljivi za eravaciklin in vitro:
-
Escherichia coli
-
Klebsiella pneumoniae
-
Staphylococcus aureus
-
Enterococcus faecalis
-
Enterococcus faecium
-
Viridans Streptococcus spp.
Protibakterijska dejavnost proti drugim zadevnim patogenom
Podatki in vitro kažejo, da naslednji patogen ni občutljiv za eravaciklin:
-
Pseudomonas aeruginosa
Pediatrična populacija
Evropska agencija za zdravila je začasno odložila zahtevo za predložitev rezultatov preskušanj z zdravilom Xerava za eno ali več podskupin pediatrične populacije pri zdravljenju kompliciranih intraabdominalnih okužb (za podatke o uporabi pri pediatrični populaciji glejte poglavje 4.2).
Absorpcija
Eravaciklin se daje intravensko in je zato 100-odstotno biološko razpoložljiv.
Srednje vrednosti farmakokinetičnih parametrov eravaciklina po enkratnih in večkratnih intravenskih infuzijah (60 minut) 1 mg/kg, ki so bile dane zdravim odraslim vsakih 12 ur, so predstavljene v preglednici 2.
Preglednica 2 Srednje vrednosti (% KV) plazemskih farmakokinetičnih parametrov
eravaciklina po enkratnih in večkratnih intravenskih infuzijah pri zdravih
odraslih
| Odmerjanje eravaciklina | Farmakokinetični parametri aritmetična sredina (%KV) | ||||
| Cmax (ng/ml) | t amax(h) | AUC0- b12(ng*h/ml) | t1/2 (h) | ||
| 1,0 mg/kg intravensko vsakih 12 ur (n = 6) | 1. dan | 2125 (15) | 1,0 (1,0–1,0) | 4305 (14) | 9 (21) |
| 10. dan | 1825 (16) | 1,0 (1,0–1,0) | 6309 (15) | 39 (32) | |
a Predstavljena je srednja vrednost (razpon).
b AUC 1. dne = AUC 0–12 po prvem odmerku in AUC za 10. dan = AUC0–12 v stanju dinamičnega ravnovesja
Porazdelitev
Vezava eravaciklina in vitro na beljakovine v človeški plazmi se povečuje skupaj s povečevanjem koncentracij, pri čemer so deleži (vezanega) pri 0,1, 1 oziroma 10 µg/ml znašali 79, 86 in 90 %. Srednja vrednost (% KV) volumna porazdelitve v stanju dinamičnega ravnovesja pri zdravih običajnih prostovoljcih po odmerku 1 mg/kg vsakih 12 ur znaša približno 321 l (6,35), kar je več od skupne količine vode v telesu.
Biotransformacija
Glavni sestavni del v človeški plazmi in urinu, povezan z zdravilom, je nespremenjeni eravaciklin. Eravaciklin se v glavnem presnavlja z oksidacijo pirolidinskega obroča, ki jo posredujeta CYP3A4 in FMO, v TP-6208 in s kemično epimerizacijo na C-4 v TP-498. Z glukuronidacijo, oksidacijo in hidrolizo se tvorijo dodatni manjši presnovki. Velja, da TP-6208 in TP-498 nista farmakološko dejavna.
Eravaciklin je substrat za transportne beljakovine P-gp, OATP1B1 in OATP1B3, ne pa za BCRP.
Izločanje
Eravaciklin se izloča v urinu in blatu. Ledvični očistek ter žolčno in neposredno črevesno izločanje po dajanju enkratnega intravenskega odmerka 60 mg 14C-eravaciklina znašajo približno 35 oziroma 48 % celotnega telesnega očistka.
Linearnost/nelinearnost
Vrednosti Cmax in AUC eravaciklina pri zdravih odraslih se povečujeta približno sorazmerno s povečevanjem odmerka. Po intravenskem odmerjanju 1 mg/kg vsakih 12 ur kopičenje znaša približno 45 %.
V okviru klinično proučenih več intravenskih odmerkov eravaciklina se pri farmakokinetičnih parametrih AUC in Cmax kaže linearnost, s povečevanjem odmerkov pa je povečanje AUC in Cmax nekoliko manjše od sorazmernega z odmerkom.
Možnost medsebojnega delovanja zdravil
Eravaciklin in njegovi presnovki in vitro niso zaviralci CYP1A2, CYP2B6, CYP2C8, CYP2C9, CYP2C19, CYP2D6 ali CYP3A4. Eravaciklin, TP-498 in TP-6208 niso induktorji CYP1A2, CYP2B6 ali CYP3A4.
Eravaciklin, TP-498 in TP-6208 niso zaviralci prenašalcev BCRP, BSEP, OATP1B1, OATP1B3, OAT1, OAT3, OCT1, OCT2, MATE1 ali MATE2-K. Presnovka TP-498 in TP-6208 in vitro nista zaviralca P-gp.
Posebne skupine bolnikov
Okvara ledvic
Geometrijsko povprečje najmanjših kvadratov Cmax za eravaciklin se je pri osebah s končno ledvično odpovedjo (end stage renal disease – ESRD) v primerjavi z zdravimi osebami povečalo za 8,8 % pri intervalu zaupanja 90 % –19,4, 45,2. Geometrijsko povprečje najmanjših kvadratov AUC0–inf za eravaciklin se je pri osebah z ESRD v primerjavi z zdravimi osebami zmanjšalo za 4,0 % pri intervalu zaupanja 90 % –14,0, 12,3.
Okvara jeter
Geometrijska srednja vrednost Cmax za eravaciklin se je pri osebah z blago (razreda A po Child-Pughu), zmerno (razreda B po Child-Pughu) in hudo (razreda C po Child-Pughu) okvaro jeter v primerjavi z zdravimi osebami povečala za 13,9, 16,3 oziroma 19,7 %. Geometrijska srednja vrednost AUC0–inf za eravaciklin se je pri osebah z blago, zmerno in hudo okvaro jeter v primerjavi z zdravimi osebami povečala za 22,9, 37,9 oziroma 110,3 %.
Spol
V populacijski farmakokinetični analizi eravaciklina niso opazili klinično pomembnih razlik v
vrednosti AUC glede na spol.
Starejši (≥ 65 let)
V populacijski farmakokinetični analizi eravaciklina niso opazili klinično pomembnih razlik v
farmakokinetiki eravaciklina glede na starost.
Pediatrična populacija
Izvedena je bila populacijska farmakokinetična študija. Ta ni bila sklepčna, zato odmerka pri otrocih, mlajših od 12 let/50 kg, ni bilo mogoče določiti. Pričakuje se, da bodo imeli mladostniki (12–17 let), ki tehtajo najmanj 50 kg, primerljivo izpostavljenost kot odrasli, če se zdravijo z 1 mg/kg vsakih 12 ur.
Telesna masa
V populacijski farmakokinetični analizi so dokazali, da je dispozicija eravaciklina (očistek in količina) odvisna od telesne mase, vendar posledična razlika v izpostavljenosti eravaciklinu v smislu vrednosti AUC v proučevanem razponu telesne mase ni podlaga za prilagoditve odmerka. O bolnikih, ki tehtajo več kot 137 kg, ni podatkov. Morebitnega vpliva hude debelosti na izpostavljenost eravaciklinu niso proučevali.
Farmacevtski podatki - Xerava 100 mg
manitol (E421)
natrijev hidroksid (za prilagoditev pH) klorovodikova kislina (za prilagoditev pH)
Zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili, razen s tistimi, ki so omenjena v poglavju 6.6.
3 leta
Kemijska in fizikalna stabilnost med uporabo po rekonstituciji v viali je bila dokazana za 1 uro pri 25 °C.
Kemijska in fizikalna stabilnost med uporabo po redčenju je bila dokazana za 72 ur pri 2 °C–8 °C in 12 ur pri 25 °C.
Z mikrobiološkega stališča je treba zdravilo uporabiti takoj. Če se zdravilo ne uporabi takoj, je za čas shranjevanja med uporabo in pogoje pred uporabo odgovoren uporabnik; v normalnih okoliščinah se ne sme preseči 72 ur pri 2 °C–8 °C, razen če rekonstitucija/redčenje poteka v nadzorovanih in potrjenih aseptičnih pogojih.
Shranjujte v hladilniku (2 °C–8 °C). Vialo shranjujte v škatli za zagotovitev zaščite pred svetlobo. Za pogoje shranjevanja po rekonstituciji in redčenju zdravila glejte poglavje 6.3.
10-ml viala iz stekla tipa I z butilnim gumijastim zamaškom in aluminijastim pokrovčkom.
Velikosti pakiranja: 1 viala, 10 vial in skupna pakiranja, ki vsebujejo 12 vial (12 pakiranj s po 1 vialo). Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.
Splošni previdnostni ukrepi
Ena viala je samo za enkratno uporabo.
Pri pripravi raztopine za infundiranje je treba upoštevati aseptični postopek.
Navodila za rekonstitucijo
Vsebino vsake viale je treba rekonstituirati s 5 ml vode za injekcije ali 5 ml raztopine natrijevega klorida 9 mg/ml (0,9 %) za injiciranje in nežno obračati, dokler se prašek popolnoma ne raztopi. Viale ne tresite in je ne premikajte hitro, saj lahko sicer nastane pena.
Rekonstituirano zdravilo Xerava mora biti bistra raztopina svetlo rumene do oranžne barve. Če v raztopini opazite kakršne koli delce ali je ta motna, je ne smete uporabiti.
Priprava raztopine za infundiranje
Za dajanje je treba rekonstituirano raztopino dodatno razredčiti z raztopino natrijevega klorida
9 mg/ml (0,9 %) za injiciranje. Izračunano količino rekonstituirane raztopine je treba dodati v infuzijsko vrečo do ciljne koncentracije 0,3 mg/ml, v razponu od 0,2 do 0,6 mg/ml. Glejte primere izračunov v preglednici 3 (odrasli) in preglednici 4 (mladostniki 12-17 let).
Nežno obračajte vrečo, da zmešate raztopino.
Preglednica 3 Primeri izračunov za odrasle bolnike s telesno maso od 40 kg do 200 kg1
| Telesna masa bolnika(kg) | Celotni odmerek(mg) | Število vial, potrebnih za rekonstitucijo | Skupnivolumen, ki ga jetreba razredčiti (ml) | Priporočena velikost infuzijske vreče (ml) |
| 40 | 40 | 1 | 2 | 100 |
| 60 | 60 | 1 | 3 | 250 |
| 80 | 80 | 1 | 4 | 250 |
| 100 | 100 | 1 | 5 | 250 |
| 150 | 150 | 2 | 7,5 | 500 |
| 200 | 200 | 2 | 10 | 500 |
1 Natančen odmerek je treba izračunati na podlagi telesne mase posameznega bolnika.
Za odrasle bolnike, ki tehtajo ≥ 40 do < 50 kg:
Izračunajte zahtevano količino rekonstituirane raztopine na podlagi telesne mase bolnika in jo injicirajte v 100-
mililitrsko infuzijsko vrečo.
Za odrasle bolnike, ki tehtajo 50–100 kg:
Izračunajte zahtevano količino rekonstituirane raztopine na podlagi telesne mase bolnika in jo injicirajte v 250-
mililitrsko infuzijsko vrečo.
Za odrasle bolnike, ki tehtajo > 100 kg:
Izračunajte zahtevano količino rekonstituirane raztopine na podlagi telesne mase bolnika in jo injicirajte v 500-
mililitrsko infuzijsko vrečo.
Preglednica 4 Primer izračunov za mladostnike (12–17 let), ki tehtajo od 50 kg do 90 kg1
| Telesna masa bolnika(kg) | Skupni odmerek (mg) | Število vial, potrebnihza rekonstitucijo | Skupna prostornina, ki jo je treba razredčiti(ml) | Priporočena velikost infuzijske vreče (ml) |
| 50 | 50 | 1 | 2,5 | 250 |
| 60 | 60 | 1 | 3 | 250 |
| 70 | 70 | 1 | 3,5 | 250 |
| 80 | 80 | 1 | 4 | 250 |
| 90 | 90 | 1 | 4,5 | 250 |
1 Natančen odmerek je treba izračunati na podlagi specifične mase bolnika.
Za mladostnike, ki tehtajo od 50 kg do 90 kg:
Izračunajte potrebno količino rekonstituirane raztopine glede na bolnikovo telesno maso in jo
injicirajte v 250-mililitrsko infuzijsko vrečo.
Infuzija
Pred dajanjem raztopine, pripravljene za uporabo, jo je treba vizualno pregledati, da ne vsebuje trdnih delcev.
Rekonstituirane in razredčene raztopine, ki vsebujejo vidne delce ali so na videz motne, je treba zavreči.
Po redčenju je treba zdravilo Xerava dajati intravensko približno eno uro.
Rekonstituirana in razredčena raztopina se lahko da samo v obliki intravenske infuzije. Ne sme se
dajati v obliki intravenskega bolusa.
Če se za zaporedno infuzijo več različnih zdravil uporablja ista intravenska linija, jo je treba pred
infuzijo in po njej splakniti z raztopino natrijevega klorida 9 mg/ml (0,9 %) za injiciranje. Odstranjevanje
Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.