LEKADOL COMBO 500 mg/ 12,2 mg prašek za peroralno raztopino

Kratkotrajno simptomatsko zdravljenje prehladov in gripe (bolečine, zvišane telesne temperature) v povezavi z nazalno kongestijo.

Zdravilo LEKADOL COMBO je indicirano pri odraslih in mladostnikih, starejših od 16 let.

Odmerjanje

Odrasli in mladostniki, starejši od 16 let:

Ena vrečka, ki jo z mešanjem raztopimo v topli vodi v majhni skodelici (125 ml).

Odmerek lahko ponovimo na vsakih 4 do 6 ur. V 24 urah ne smemo vzeti več kot štiri odmerke.

Pediatrična populacija

Otroci, mlajši od 16 let:

Uporaba zdravila LEKADOL COMBO pri otrocih, mlajših od 16 let, ni priporočljiva brez posveta z zdravnikom.

Jetrna okvara

Pri bolnikih z jetrno insuficienco ali Gilbertovim sindromom je treba odmerek zmanjšati ali podaljšati presledek med posameznimi odmerki.

Ledvična okvara

V primeru hude ledvične insuficience (očistek kreatinina < 10 ml/min) mora biti presledek med odmerki najmanj 8 ur.

Starejši

Ne kaže, da bi bilo treba starejšim odmerek prilagoditi.

Če se simptomi v 3 dneh zdravljenja z zdravilom LEKADOL COMBO ne izboljšajo ali se poslabšajo, je priporočen zdravniški nadzor.

Način uporabe

Peroralno dajanje po raztapljanju v vodi.

• Preobčutljivost na učinkovini ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1,

• huda koronarna srčna bolezen,

• hipertenzija,

• glavkom,

• hipertiroidizem,

• uporaba pri bolnikih, ki jemljejo triciklične antidepresive,

• uporaba pri bolnikih, ki jemljejo ali so v zadnjih 2 tednih jemali zaviralce monoaminooksidaze (zaviralce MAO),

• hudo okvarjeno delovanje jeter,

• akutni hepatitis,

• čezmerno uživanje alkohola.

Uporabljajte previdno pri bolnikih z/s

• Raynaudovim fenomenom,

• sladkorno boleznijo,

• zmerno in hudo ledvično insuficienco,

• motnjami delovanja jeter: blaga do zmerna hepatocelularna insuficienca (vključno z Gilbertovim sindromom), huda jetrna insuficienca (Child-Pugh > 9), akutni hepatitis in sočasno zdravljenje z zdravili, ki vplivajo na delovanje jeter,

• hemolitično anemijo,

• dehidracijo,

• čezmernim uživanjem alkohola,

• kronično podhranjenostjo,

• pomanjkanjem glutationa zaradi presnovnih pomanjkljivosti,

• hipertrofijo prostate,

• feokromocitomom.

  Poročali so o primerih presnovne acidoze z visoko anionsko vrzeljo (HAGMA - high anion gap metabolic acidosis) zaradi piroglutaminske acidoze pri bolnikih s hudo boleznijo, kot sta huda ledvična okvara in sepsa, ali pri bolnikih s podhranjenostjo ali drugimi viri pomanjkanja glutationa (npr. kronični alkoholizem), ki so se s paracetamolom v terapevtskem odmerku zdravili dalj časa ali so prejemali kombinacijo paracetamola in flukloksacilina. Ob sumu na HAGMA zaradi piroglutaminske acidoze se priporoča takojšnja prekinitev zdravljenja s paracetamolom in pozorno spremljanje.

  Merjenje 5-oksoprolina v urinu je lahko koristno za prepoznavanje piroglutaminske acidoze kot

  osnovnega vzroka HAGMA pri bolnikih z več dejavniki tveganja.

  To zdravilo se ne sme kombinirati z drugimi zdravili, ki vsebujejo paracetamol. Odmerki, večji od priporočenih, lahko povzročijo hudo jetrno okvaro. Klinični znaki jetrne okvare se običajno pojavijo 2 dni po zaužitju. Čim prej je treba uporabiti antidot. Glejte tudi poglavje 4.9.

  V času jemanja tega zdravila se je treba izogibati uživanju alkoholnih pijač, ker uporaba alkohola v kombinaciji s paracetamolom lahko povzroči jetrno okvaro.

  Bolniki ne smejo sočasno jemati drugih zdravil, ki vsebujejo simpatomimetike, vključno z drugimi nazalnimi ali očesnimi dekongestivi.

  Pri bolnikih z astmo, ki so preobčutljivi na acetilsalicilno kislino, je potrebna previdnost, ker so v povezavi s paracetamolom poročali o blagih bronhospazmih (navzkrižna reakcija).

  Ena vrečka vsebuje 1,8 g saharoze.

  To je treba upoštevati pri bolnikih s sladkorno boleznijo.

  Zdravilo LEKADOL COMBO vsebuje saharozo, sorbitol (E 420), aspartam (E 951) in natrij.

  Bolniki z redko dedno intoleranco za fruktozo, slabšo absorpcijo glukoze/galaktoze ali pomanjkanjem sukraze/izomaltaze ne smejo jemati tega zdravila.

  Aspartam (E 951) je vir fenilalanina. Lahko škoduje osebam s fenilketonurijo.

  To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na odmerek, kar v bistvu pomeni »brez natrija«.

Paracetamol

Zdravila, ki inducirajo jetrne mikrosomalne encime, kot so alkohol, barbiturati, antikonvulzivi, na primer fenitoin, fenobarbital, metilfenobarbital in primidon, rifampicin, zaviralci monoaminooksidaze in triciklični antidepresivi, lahko povečajo hepatotoksičnost paracetamola zlasti po prevelikem odmerjanju.

Hitrost absorpcije paracetamola lahko zmanjšajo antiholinergiki (npr. glikopironij, propantelin) in povečata metoklopramid ali domperidon, absorpcijo pa zmanjša holestiramin. Izoniazid z zaviranjem presnove paracetamola v jetrih zmanjša njegov očistek in lahko poveča njegovo delovanje in/ali toksičnost. Dolgotrajna redna dnevna uporaba paracetamola lahko poveča antikoagulacijski učinek varfarina in drugih kumarinov, zato se poveča tudi tveganje za krvavitve. Občasni odmerki nimajo pomembnega učinka. Probenecid zavre vezavo na glukuronsko kislino in s tem povzroči zmanjšanje očistka paracetamola.

Redna uporaba paracetamola lahko zmanjša presnovo zidovudina (povečano tveganje za nevtropenijo).

Kadar se paracetamol uporablja sočasno s flukloksacilinom, je potrebna previdnost, saj je bil sočasni vnos povezan s presnovno acidozo z visoko anionsko vrzeljo zaradi piroglutaminske acidoze, zlasti pri bolnikih z dejavniki tveganja (glejte poglavje 4.4).

Paracetamol lahko podaljša razpolovno dobo izločanja kloramfenikola.

Fenilefrin

Fenilefrin lahko neugodno reagira z drugimi simpatomimetiki, vazodilatatorji, antagonisti adrenergičnih receptorjev alfa in beta ter drugimi antihipertenzivi (vključno z gvanetidinom). Vazopresorno delovanje fenilefrina lahko povečajo digoksin, zaviralci MAO, triciklični antidepresivi, kot so amitriptilin, amoksapin, klomipramin, dezipramin in doksepin, ali tetraciklični antidepresivi, kot je maprotilin, antidepresivi, kot so fenelzin, izokarboksilna kislina, nialamid, tranilcipromin, moklobemid, zdravila za zdravljenje Parkinsonove bolezni, kot je selegilin, ter druga zdravila, na primer furazolidon.

Kontraindiciran je pri bolnikih, ki trenutno jemljejo ali so v zadnjih dveh tednih jemali zaviralce monoaminooksidaze.

Pediatrična populacija

Pri otrocih, starejših od 16 let, je pričakovati enako pogostnost, oblike in resnost neželenih učinkov kot pri odraslih.

Nosečnost

Paracetamol

Epidemiološke študije o razvoju živčevja pri otrocih, izpostavljenih paracetamolu in utero, kažejo nejasne rezultate.

Fenilefrin

Podatki o uporabi fenilefrina pri nosečnicah so omejeni. Vazokonstrikcija materničnih žil in zmanjšan

pretok krvi v maternici, ki sta povezana z uporabo fenilefrina, lahko povzročita hipoksijo pri plodu. Dokler ne bo na voljo več informacij, se je treba uporabi fenilefrina med nosečnostjo izogibati.

Dojenje

Paracetamol

Paracetamol se izloča v materino mleko, vendar ne v klinično pomembnih količinah. Glede na objavljene podatke paracetamol med dojenjem ni kontraindiciran.

Fenilefrin

Podatkov o tem, ali se fenilefrin izloča v materino mleko, in poročil o vplivih fenilefrina na dojenčke ni. Dokler ne bo na voljo več podatkov, se uporaba fenilefrina pri doječih materah odsvetuje.

Uporaba zdravila LEKADOL COMBO med nosečnostjo in dojenjem torej ni priporočljiva. Plodnost

Predklinične študije pri klinično relevantnih odmerkih paracetamola ne kažejo možnih učinkov na

moško ali žensko plodnost. Učinkov fenilefrina na moško ali žensko plodnost niso preučevali.

Študije o učinkih na sposobnost vožnje in upravljanja strojev niso bile izvedene. Tovrstni učinki do sedaj še niso bilo opisani.

Pogostnost pojavljanja neželenih učinkov je običajno opredeljena kot: zelo pogosti (≥ 1/10)

pogosti (≥ 1/100 do < 1/10) občasni (≥ 1/1 000 do < 1/100) redki (≥ 1/10 000 do < 1/1 000) zelo redki (< 1/10 000)

neznana pogostnost (pogostnosti iz razpoložljivih podatkov ni mogoče oceniti)

Paracetamol

Poročali so o multiformnem eritemu, edemu grla, anafilaktičnem šoku, anemiji, spremembah v jetrih in hepatitisu, spremembah v ledvicah (hudi ledvični okvari, hematuriji, anurezi), učinkih na prebavila in vrtoglavici, ki so se pojavljali z neznano pogostnostjo.

Poročali so o zelo redkih primerih hudih reakcij na koži. Opis izbranih neželenih učinkov

Presnovna acidoza z visoko anionsko vrzeljo

Pri bolnikih z dejavniki tveganja, pri katerih se uporablja paracetamol, so opazili primere presnovne acidoze z visoko anionsko vrzeljo zaradi piroglutaminske acidoze (glejte poglavje 4.4).

Piroglutaminska acidoza se lahko pojavi kot posledica nizkih ravni glutationa pri teh bolnikih.

Pediatrična populacija

Pri otrocih, starejših od 16 let je pričakovati enako pogostnost, oblike in resnost neželenih učinkov, kot pri odraslih.

Fenilefrin

Pediatrična populacija

Pri otrocih, starejših od 16 let, je pričakovati enako pogostnost, oblike in resnost neželenih učinkov kot pri odraslih.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, Sektor za farmakovigilanco, Nacionalni center za farmakovigilanco, Slovenčeva ulica 22, SI-1000 Ljubljana, Tel: +386 (0) 8 2000

500, Faks: +386 (0) 8 2000 510, e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si, spletna stran: www.jazmp.si.

Preveliko odmerjanje paracetamola lahko povzroči okvaro jeter, ki je lahko usodna. Simptomi se po navadi pojavijo v prvih 24 urah in vključujejo: navzejo, bruhanje, anoreksijo, bledico in bolečine v trebuhu. Bolniki pa so lahko tudi asimptomatični.

Preveliko odmerjanje paracetamola lahko povzroči nekrozo jetrnih celic, ki lahko privede do popolne in ireverzibilne nekroze, ta pa do hepatocelularne insuficience, metabolične acidoze in encefalopatije, kar lahko povzroči komo in smrt. Hkrati so po 12 do 48 urah po zaužitju opazili povečane koncentracije jetrnih transaminaz (AST, ALT), laktat-dehidrogenaze in bilirubina ter zvišane vrednosti protrombina.

Jetrna okvara je verjetna pri bolnikih, ki so zaužili več kot priporočeno količino paracetamola. Menijo, da se prekomerne količine toksičnega presnovka (običajno je po zaužitju normalnih odmerkov paracetamola možna zadostna detoksifikacija tega presnovka z glutationom) ireverzibilno vežejo na jetrno tkivo.

Nekateri bolniki imajo lahko povečano tveganje za jetrno okvaro zaradi toksičnosti paracetamola.

Dejavniki tveganja vključujejo:

• bolnike z boleznimi jeter,

• starejše bolnike,

• mlajše otroke,

• bolnike na dolgotrajnem zdravljenju s karbamazepinom, fenobarbitonom, fenitoinom, primidonom, rifampicinom, šentjanževko ali drugimi zdravili, ki inducirajo jetrne encime,

• bolnike, ki redno uživajo alkohol v količinah, ki presegajo priporočene,

• bolnike s pomanjkanjem glutationa, npr. če imajo motnje prehranjevanja, cistično fibrozo, okužbo s HIV, stradajo, imajo kaheksijo.

Simptomi

Simptomi prevelikega odmerjanja paracetamola v prvih 24 urah so bledica, navzea, bruhanje, anoreksija in bolečine v trebuhu. Jetrna okvara se lahko pokaže 12 do 48 ur po zaužitju. Lahko pride do nepravilnosti v presnovi glukoze in metabolične acidoze. Pri hudi zastrupitvi jetrna odpoved lahko napreduje do encefalopatije, krvavitev, hipoglikemije, možganskega edema in smrti. Akutna odpoved ledvic z akutno nekrozo tubulov, na kar močno kažejo bolečina v križu, hematurija in proteinurija, se lahko razvije tudi v odsotnosti hude jetrne okvare. Poročali so o srčnih aritmijah in pankreatitisu.

Po daljši uporabi velikih odmerkov paracetamola se lahko razvije hipokaliemija.

Ukrepanje

Takojšnji prevoz v bolnišnico.

Odvzem krvi za ugotavljanje začetne koncentracije paracetamola v plazmi. V primeru enkratnega akutnega prevelikega odmerjanja je treba določiti plazemske koncentracije paracetamola 4 ure po zaužitju. V primeru zaužitja prevelikega odmerka paracetamola v pretekli uri je treba razmisliti o dajanju aktivnega oglja.

Izpiranje želodca.

Takoj, ko je mogoče, je potrebno dati antidot N-acetilcistein, v skladu z nacionalnimi smernicami za

zdravljenje.

Treba je uvesti simptomatsko zdravljenje.